^ dan razen sobot. ^Kr. in praznikov. , ^ o| do smrti. Hitler vrgel ogromno oboroženo silo v borbo, da zlomi odpor ruskih brambovcev. Novi angleški letalski napadi na nacijske baze in industrijska središča MOSKVA. 18. okt.—Oddelki ■ tankov in motorno ko-~ao prablle ruska obrambne j Mptdno od Moekvo in prial-JIOTist>k0 armade na central* I fronti f umik. se giaal danee objavljeno uradno poro-Vrhovno poveljstvo je pri- ds ia Moakva v veliki ne- * *V noči 14.-1S. oktobra ao bile i pocicija ne sapadu zrahlja-pravi uradni komunike, iks fašistična armade ao rsllko stavilo tankov in kolon v boj proti naši »al sili ln v enem aektorju našo obrambno črto. ibt» so se hrabro borile pro-I »»rajniku in mu prisadiale Moakva. 15. okt.—-Nemci so začeli prodirati proti Moskvi z druge strani po ljuti bitki pri Kali-ninu, mestu ob reki Volgi 95 milj severozapsdno od Moskve. Ruske armade so vrgle nemške kolone deset milj nazaj v sektorju pri Vjazmi. Uradni komunike priznava padec Mariupola, I pristaniščnega inesta ob Azovskem morju, in da nemškaJcolone prodirajo proti Moskvi s treh strani. Kalinin je važno industrijsko mesto in ima okrog 216,000 prebivalcev. V» - Uradno poročilo, objavljeno danes zjutraj, omenja spopade v zraku. Nemci m v zadnjih dneh izgubili 89 bombnikov, Rusi pa 23 bojnih leta). V spopadu ns izgube, a ao ae morale j v zraku v bližini Moskve so Ru enajst nemških li." TOKIO. 16. okt.—Zunanji urad tata naznanil, da Je ruski ji komissrijst svetoval fcla-i japonskega poalaništva. naj pripravijo na odhod is Mo- BERN. ŠVICA. 16. okt.—Sle-proklamacija J« bila izda-> f Moskvi včeraj popoldne! li Moakva Je v nevar • Sovražnik se bliža meetu. ki zahteva velike irtva, Ja Sovražnik ograša šiv-aredliče Sovjetske unije, rald Moskve se morajo bo-Ido zadnjega diha." | Aklamacija vsebuje tudi na-0l*da gradnje barikad in naj se vsi sposobni molki. Ihkb nosijo orožja, takoj pri-» borbo v mobilisacijskih *rlln. 15. okt.—Militaristični f! SO naznanil', da je bilo milijonov ru.kih vojakov »jenih iz akcije. Polovico i števila tvorijo vojaki, ki so j N«nci ujeli. Dalje so nazna-da nemške armade prodi-'fcprej proti Moskvi. Težki p»vi m počeli bruhati krogle ■zunanje utrdbe sovjetske pre-•Mnice Vojno poročilo pravi, da je g 3,000,000 ruskih vojakov J™ od 22. junija, ko je Nem-napadla Rusijo. SovjeUke v sektorju pri Vjazmi, ® "»»J zapadno od Moskve, so T dobljene, likvidacija dru-n| armad pri Bnjansku, 220 ■■Jjutnozapadno od Moskve ps L'rsi P°'aK<>ma. Te so zajete in preti jim popolno uni- Vma Je v nemikih rokah že , ' oktobra, dočim so v Mos-na/nanilj umik ruskih čet iz JP mesta /adnji pondeljek. Ji trdijo, da uspehi nemških J* ^ ruskih frontah ne po-W ^ ImkIo bitke kmalu C ,01 jt"o ie le dejstvo, Zr b,la hrbtenice sovjetske P*** «ile Strta | 1 a c M e Dienst sus Ih frontah. Ns severni Z ^ete od ob Murmanskl ■■"•prej." pravi U pub-Valdajskegs go- nt'-mške kolone bližajo »'•"ingr.ad - Moskvs. ET **>re so vrgli nemški razdejale prQge ^ ^ ■JV krajih. Sovjetska S«, leningradski * Dr.* * v Poekusih. K* ki si sestrelili bombnikov. London. 15. okt.—Angleški letalci so v zadnjih treh dneh vrgli na tisoče bomb na nacijska oporišča v Franciji, Holandlji, Belgiji in Norveški ter na industrijska središča v zapadni Nemčiji. Tarča bomb so bila Kolin, Duesseldorf in druga nemška mests. Dva nemška parniks ob norveškem obrežju sta bils poškodovana v letalskem napadu. Vrs etala razen petih so se srečno vrnila v svoja oporišča po napadih. Lisbona, Portugalska. 15. okt. —Sem dospelo poročilo iz Opor-te pravi, da je nemška podmornica napadla in potopila angleški parnik Petrel in da je 94 potnikov in 78 članov posadke izgubilo življenje. Ta parnik Je odplul iz Oporte zadnji teden z namenom, da se pridruži konvojem, ki so odrinili proti neki angleški luki. Med potniki, ki so izgubili življenje, je bilo več Portugalcev. u k armade K« okrog V ruskega Sodišče odloči o delavskem zakonu Zmaga federalnega delavskega odbora Waahiagton. D. C.. 15. okt.— Vrhovno sodišče bo vzelo v pretres pritožbe delavskih organizacij in odločilo, ah so provizije takozvanega delavskega zakona, kateri je bil sprejet v Wis-consinu L 1939. v nasprotju z ustavo ali ne. Unija United Electrlcal, Radio & Machine Workeri of America (CIO) trdi, da je *isconsinski zakon v konfliktu * Wagnerje-vlm zakonom, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja Pet drugih unij hotelskih uslužbencev v Milvvaukeeju trdi. da jim je bila odvzeta svoboda govors z odredbo, na podlagi katere so bili obtoženi nelegalnega.piketi-ranja in bojkotiran ja. Ko je bil omenjen* zakon sprejet v VVlsconsinu. so trdili, ds bo vzpostavil bo»jše odnošaje med delavci ln delodajalci, j Vrhovno sodišče je naznanilo, da bo podalo razsodbo o odloku federalnega delavskega odbora, ds mors Automatic Maintenance Machinerv Co. v Chicagu razpustiti "neodvisno" unijo Kompanija se je uprla odloku, nakar je bila zadeva tii pred vrhovno sodišče- Laborit okrcal poslanika Halifaxa Viharna debata v parlamentu London, 15. okt.—Laborit Aneurin Bevan je v teku viharne debate okrcal lorda Halifaxa, angleškega poslanika v Wssh-ingtonu, zaradi izjave, katero je nedavno izrekel, da Anglija še ni pripravljena na invazijo e-vropskega kontinenta. Bevan je dejal, da Halifax kot oseba s slabim rekordom ne bi smel podati take izjave, ker koristi sovražniku. Za poslanika se je zavzel premier Churchill in pokaral Beva-na. Dejal je, da je izrekel težko obdolžitev proti osebi, ki ima visoko pozicijo zunsj Anglije. Ta je navsdno obrekovanje Ha-lifsxs. Bevan je potem zahteval zaae in svoje tovariše priliko, da podpre svojo obdolžitev v teku debate, toda zahteva je bila odklonjena. Amerika odpovedala kredite Finski Odgovor finske vlade nezadovoljiv Waahington. »Jaški letaki so se ubili, ko je bojno letalo treščilo na tla prt letališču dar-ku v provinci Psmpogni. Žrtve so bile Reaford K>nsJ»y Robert < C.. Frankhouaer, Clerence A. j Drapkh in Francis Bronellitu Knoarvtile, Tenn, 15 okL Wllllani (i. Turnblezer, predsednik rudarakega diatrlkta UM V/A. Je naznanil, da Je Zveza premogovnih operatorjev v okraju Harlanu, K v., podpiaela p*H'odbo kl dfdoča med dtiiglm zaprto delavnico V zadnjih dvajadflh letih te bil ta okraj pororišče več krvavih bitk med rudarji in k»mp*nljikimt pobo) niki. konvencija adf nastopila proti arnoldu Obtodba proifhucije unijtkih voditeljev DELAVSKI ODBOR KRITIZIRAN . _ Seat t le. Waah.. 15. okt.—Ob-dolšitev, da Je Thurinan Arnold, pomožni juatlčnl tajnik, aovraž-nik unij in v službi protiunlj-sklh grup, je bila izrečena na konvenciji Ameriške delavske federselje. Arnold vodi proso-kucije unijskih voditeljev zaradi kršenja protitrmtnega zakona. Resolucijs s zahtevo, da mora biti Arnold odatranjen Is ura-ds, je bils sprejeta Arnold kot načelnik proti-h ustne divizije federalnega jua-Učnega departmenta je bil osna-čen kot sovražnik ADF in ob-dolžen, da ogrsža delavske pravice s napačnim tolmačenjem provizij protitrust nega zakona. "Arnold je bres vsskcgs obotavljanja začel gonjo proti delavskim unijam," pravi reaolucija. On representira najbolj reek-cijonarne protideiavske grupe v tej deželi." Resolucije poziva federslnega Juatlčnega tajnika, naj ugotovi, ali ao poročila, da Arnoldova protitruatne divizija sehteve od unijeklh uradnikov, ki so areti-rsni na obtožbo kršenja proti-trustnegs sakona, da morajo dsti odtise prstov in polotiti poroštvo, resničns, Arnold ne sehteve tegs od delodajalcev, ki ao obtoženi kršenja toga sakona. 'MfitaM- C. S. Freeman, komandant trlnsjstegs navali-stlčnegs dlstrlkts v Seattlu, jo bil tudi nspsden na konvenciji. John P. Frey, na^ulnlk depert-manta kovinarskih unij ADF in UJnik resolucljskegs odseka, ga Je okrcsl zaradi javne Isjave glede jurlsdlkcljskega apore. Frey je de|al, ds se mornaričnl čaat-nlki ne bi smeli vmešsvati v tak spor, ker to ne apads v njihovo področje. Zadeve je bila nato predložena v rešitev ekse-kutlvl ADF. Federalni delavski odbor *je bil tudi kritiziran na konvenciji, ResolucJJakl ods**k Je obsodil odlok tega odbora, s katerim Je prisilil 50 členov,voaniške unije ADK v vstop y unijo CIO. Vozniki tu) uposlenl pri Inlsnd Steel Co., Indiana Harbor, Ind. A. Philip Randolph, predaednlk mednarodne bratovščine železniških poatreščkov je dejal, da več unij ADF sapoatavlja samot ce. Unije plesksrjev, tesarjev in strojnikov n* sprejemajo samorcev ln s tem jim jemljejo priliko do dela. Poglavarji teh unij in VVltllam Green, predaednlk ADF, so zanikali Randol-phovo olxioliltev o zapostavljanju zamorcev. Bolivijske ieleznice ^ pod vojaško kontrolo U Psz, Bolivija, 15 okt — Vlada je }iostavila vsa železnice pod vojaško kontrolo, ko ae je pojavila nevarnost oklice splošne stavke. Zelesničaiji so zdaj podvrženi proaekuciji v smislu vojaških zakonov. Val uslužbenci ao bili mobilizirani in moJnost je, da ae bo mobilizacija razširila na delavce v drugih industf ijali. Sodišče "zamrznilo" denar unije Hi l^mU, Mo , 14. okt. — O-krožni s4Kinik Joaeph J. VVard je odredil "zamrzne ije" ' denarja krajevfie unije .International I('mI Carrlers, Builuing in Com-m on l^aborera 1AUF). da bodo nrosekutorji in policija lahko lovršil! preiskavo finančnih transakcij te unije. Člani unije to se uprli uradnikom in Jih ob> tožili, de so pobassll veliko vao-Jto denaija v avoj žep. PROSVETA ^ « PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo m lastnina slovenske narodne PODPOMZ 'u jednote Organ ot and publiahed by Siorana National Benafil Sociaty Naročnina sa Zdruiana driava (teren Chi#a#a) na lato. »3.00 sa pol lota, §1 JO aa četrt lota; aa Chtea« $7.50 ta celo leto. 13 75 ta pol lata; aa lnoaematro SOJO. Subacription ratos: Ior tho United States (eneept CMeape) and Canada $040 per roar. Chiedpo and Cloero 17JO per r—x. foreipn eounttlof »0.00 per T*«- __a_^ Cena oglasov po dogovoru,—Rokopisi dopisov ln nenaročenlh člankov ae ne vračajo, Rokepiai literarno vsahina (črtice, povaett. drame, pasmi Ud.) se vrneje pošiljatelju le v slučaju, če Jo prtloftU poštnino. ^ _ Advertising ralea on agraeasent—MMllM ofcommunlcaHons and unsolicited artlcles wilj net be ratuvnod. Other m—nssripts. such as storiea. plSfs. poama. etc.. wlll ho roturaod to lendoe oaly whtn accompanied br seli addraasod aad stamped envalope. Naslov na ese, kar Ima stik s listom; * PROSVETA 2157-59 So. Lawndale Are MEMBER or THE FEDERATED Datum v oklepaju na primer (October 31, 1041), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. »130 Nazadnjaštvo na levi in desni j J V kakšnih škripcih se nahaja ameriška vlada, ko sc mora pri izvajanju obrambnega programa neprestano natezati s kapitalističnimi nazadnjaki na desni in istočasno z nazadnjaki na čelu delavskih unij na levi strani, je tragično dejstvo, ki že vpije do neba*---;->---------^ Danes se bomo na kratko pobavili s slučajem, ki dokazuj«, da je starokopitnost nekaterih delavskih unij prav tako škodljiva demokraciji in splošnemu napredku kakor je starokopitnost kapitalističnih nadutežev, ki vztrajajo, da se mora ves svet vrtettle pkoli njih in njihovega predpotopnega gospodarskega individualizma. V Prosveti smo že večkrat pribili, kako kapitalistični monopoli zadržujejo industrijski napredek s tem, da pokupijo vse mogoče patente revolucionarnih iznajdb in jih pokopljejo v svojih jeklenih shrambah; na ta način zavarujejo dohodke (dividende) od starih investicij, ki bi jih nove iznajdbe uničile. Iz Washingtona pa zdaj poročajo, da jc vlada sklenila zgraditi 300 stanovanjskih hiš za delavce, ki so upoaleni pri obrambnih projektih v Michiganu. Ponudba za zgraditev teh hiš je bila razpisana in neka družba iz Detroita je dala najnižjo ponudbo, $2000 za hišo, dočim je druga najnižja ponudba za hišo $4000. V čem je razlika med omenjenima ponudbama? Družba, ki Je dala najnižjo ponudbo, gradi hiše po novem patentu, to je z masno produkcijo. To pomeni, da so hiše zgrajene v tovarni v delih in tt deli so potem transportirani na pripravljena stavbišča in tamkaj zloženi v poslopja v enem dnevu. Pri tej gradnji hiš ni več ročnega zidanja, to je pokladanja opeke na opeko, kar je bilo v navadi tisoč in tisočletja, odkar ljudje zidajo hiše na svetu. Pri masni produkciji hiš v tovarnah odpadejo zidarji, ometači, tesarji in pleskarji. To je kajpada tragedija za obrtnike te vrste, ampak to ne pomeni, da ti delavci niso več za nobeno rabo. Nikakor ne! Na ta ali oni način se bodo prilagodili novemu delu v gradbenih tovarnah ali kjerkoli že. Po zakonu mora vlada sprejeti najnižjo ponudbo, torej ponudbo detroitske družbe. Tu pa je vlada prišla v veliko zagato. Družba, katera gradi cenene hiše z masno produkcijo, ima pogodbo za zaprto delavnico z unijo CIO, dočim ima družba z drugo najnižjo ponudbo ($4000 za hišo) pogodbo s stavbno unijo Ameriške delav-ske federacije—in ta družba gradi poslopja na stari način z ročnim delom. Razlika je zdaj jasna. Družba, ki gradi na stari način ln plačuje zidarjem, tesarjem, ometačem itd. visoke plače, naravno ne more tekmovati z družbo, katera gradi na novi, fabrlški način z masno produkcijo. Kaj naj zdaj stori vlada? Če odbije najnižjo ponudbo, bo prekršila zakon, natovorila bo ljudstvu večje stroške in zamerila se bo uniji CIO—če pa odbije ponudbo druge družbe* pride v konflikt z Ameriško delavsko federacijo in predstavniki federacije v federalnem odboru obrambe so že zapretili, da bo velik delavski "trouble," če vlada sprejme zakonito in ceneno ponudbo detroitske družbe za gradnjo delavskih hiš v Michiganu. Takšen je ta slučaj. In takšnih slučajev je na tisoče in tisoče v tem resnem momentu velike krize, ko Anglija in Rusija nujno potrebujeta bojnega materiala in ko bi morala produkcija tega materiala v Ameriki teči gladko in z največjo brzino. Jasno je, da odgovorni federalni oblastniki ne morejo ustreči vsem elemen tom in interesom in kamor koli se obrnejo—tam jih čaka "trouble* in batina. i Resna beaeda je potrebna v tem alučaju. Kadar kapitalistični naduteži zadržujejo industrijski In gospodarski napredek v interesu nekaj tisoč ljudi, ki žive od privatnega kapitala, tedaj je s stališču vsake naprednosti splošna zahteva, da se prizadeti monopolisti ostro obsodijo kot Škodljivci človeške drušbe. Takšna obsodba je pravilna tn potrebna. Nič manj pravilna ln potrebna jc pa tudi obsodba starokopitnih delavskih unij, kadar zadržujejo industrijski in gospodarski napredek v obliki novih iznajdb samo zato, da svojim članom zavarujejo visoke plače—in ne glede na to, koliko drugih delavcev trpi zaradi tega ln koliko neugodnosti trpi pri tem ljudstvo v splošnem, ko mora n»wtti velike stroške, dočim Jc na razpolago ceneno blago. (kidelek atavbnih unij pti ADF jr najreakclonarnejši delavski element v vsej Ameriki—je Velika eokla ne samo za splošen napredek, temveč tudi za blagostanje milijonov delavcev, ki ao pri« pravljeni prijeti za vsako pošteno delo. Baldlfon lovcev pripravljen Cheewick. Pa.- 2e dolgo se nisem oglasil. Sedaj.-ko-se prič-ne lovska sezona, moram poročati, da imamo naš bataljon že priptaVljen za naše zajčke, pa tudi po Hitlerju bi udarili. Letos ne vem, kako bo šlo, ker so vsi preveč zaposleni, da še piti nimajo časa, ker tukaj «e dala s polno paro. Tudi nam je dolgčas pokonvenciji, ker so bili vsi fajn fantje, posebno pa delegatinja. Se lepo zahvalim vsem delegatom in delegatinjam, ki so me obiskali. Imel sem tudi nasprotnika, namreč "divjega lovca" Valen-tineiča iz Sharorva in pa Cvetko-vicha iz Nevv Yorka. On samo race strelja, Valentinčič pa zajce. On ima dobregA petelina, ker mu takoj pokaže zajca, da mu še lovskega psa ni treba. Tudi je pravil, da Je videl medveda, kako je bežal. Ampak tisto ni bil medved, marveč jež. Letos se vidimo v Emporiu-mu, kamor gremo nad rogače. Lovskega čuvaja že imamo v osebi Martina PouŠka. On .je "hot" in dober strelec, samo zajci prav ne tečejo. Trna tudi majhen M§if", ki gre pet milj na uro. Z njim grem na race v Brooklyn, N. Y., k našemu Cvetkovichu. Tudi Valentinčič bo povabljen. Kakšen uspeh bo, bom poročal. Če bom imel takšno srečo kot sem jo imel z ribami, bo ali right in tudi dosti klobas. Moram tudi poročati, da se tu-kaj jagri množe; dobili smo kar dva. Tomšič je dobil sina, kot tudi Kaus, naša jednota pa dva nova člana. Pozdrav vsem delegatom. Anton Klemenčič. m Po obisku Cfilcagi Cleveland.—Malo sem žc pozna s temi vrsticami, ker me je bolezen zadržala. Želim namreč malo poročati, kako smo se imeli na proslavi dneva SNPJ v Chicagu na Labor day. Na pot se odpravimo jaz, moj mož ter mr. in mrs. Krečič. Vožnja z vlakom je bila prijetna. Ko se pripeljemo v Chicago na postajo La Salle, so vlaki prihajali drug za drugim. Tam se je nas zbrala velika družina Cleveland-čanov. Potem se naložimo v taksi, ki nas je zapeljal do glav: naga stana SNPJ, Čljega pročelje je bilo vse zsvito z zastavami. Tam smo se pozdravili z br. Filipom Godino in njegovim sinom Osearjem. Ose ar je prijazen fant, ki nam je razkazal u-rade in vse »troje v tiskarni. Potem smo se podali v spodnje prostore na kosilo. Kuharice so oe pridno sukale v kuhinji, fantje pa za baro, kjer so pridno točili ječmenovec, da smo sc malo okrepčali. Na piknik smo sc podali z bu-oom. Ko pridemo tja, je bilo vroče, toda prahu ni bilo, ker ga Je veter pometcl. Množica ljudi je bila velika in vsi žejni. Fantje so urno točili in je šlo vse kot po žnorci, dekleta pa so oe pridno sukale v kuhinji. Potem se je vršil program. Najprvo je zelo lepo zapel zbor Sava, potem pa moški zbor Prešeren. Ti fantje so zapeli tudi "Morje Adrijansko". Peli so tako lepo, da bi jih kar naprej poskušala. Potem je nastopil mladinski? zbor iz Milwaukeeja, ko|( tudi več govornikov. j Tam sem se srečala tudi z br. I rmanom iz Akrona, s katerim se pozdraviva. On «$e napreden in kulturen fant in se udeleži vsake priredbe tudi na daljavo. Zvečer smo se vrnili nazaj na Lawndaie, kjer smo šli k Ber-gerju na večerjo. Potem pa gremo v dom SNPJ, kjer smo si namočili suha grla. Ko smo postali trudni, sta nas Filip in Oscar Godi na naložila v avto in nas odpeljala na njihov dom. Tam se pozdravimo z mrs. Godino, ki je zelo prijazna in po-strežljiva. Takoj obloži mizo z raznimi dobrotami. Pogovorili smo se o tem in onem ln tam prenočevali. v r Zjutraj, ko vstanemo, nam pravi Filip, da nas bosta z mlajšim sinom Eugenom malo prepeljala po mestu. Po zajtrku se res naložimo v avto in se podamo na ogled Chicaga. Ogledali smo si veliko letališče, po mestu razne stvari, zverin j ak in In dustrijski muzej, kjer vidite vse, kar hočete: najraznovrstnejšo mašinerijo in avte od prvih fr najnovejših modelov, prav tako letala, stare poštne vozove itd. Najbolj me je zanimal premogovnik, kako se rudarji vozijo pod zemljo. Ampak bi vzelo preveč prostora, če bi hotela vse opisati. Ko se vrnemo domov, je mrs. Godina že imela pripravljeno kosilo. Prav lepa hvala Godi-novim za prenočišče, prijazno postrežbo in za vožnjo po mestu v imenu nas vseh. Godino-vl imajo lep dom. Filip nam je pokazal tudi Delavski center. Dvorana je majhna, toda lepa, kakor tudi uradi Proletarca. Spodaj so prostori družabnega kluba, ziin*)' na vrtu pa trije prostori za balinanje. Nisem dala miru, da smo se morali še po kraševsko udariti z balincami. Ampak mr. Godina se ni podaj. Clevelandčanom in je rekel, da ne pusti, da bi mi odnesli Sam pionstvo iz Chicaga. Mu dam vso čast. Ura je prišla in morali smo sc posloviti od prijateljev. Loulse Cebron, 312. Vesti ls Brldgeporta Brldgeport. O.—Za časa kon vencije in tudi pozneje je bilo v Prosveti kot tudi v Proletar-cu poročano, da se nahaja na vzhodu "Big Tonv" iz Califor-nije. Bil jc par dni tudi na kon venci j i. Ker sem zbolel, da so me morali po navodilu dr. Archa peljati domov do mojega zdravnika, je bilo pri meni pismo za "Big Tonyja". Toda, ko se dru gi dan vrneir\ na konvencijo, jc bil Tony žc odšel v Cleveland k sorodnikom. On je par dni pred konvencijo tudi mene na domu obiskal. Ker sem uposlcn v javni šoli kot oskrbnik, sva popoldne s sinom ravno delala v gornjem nadstropju—otroci so bili že odšli —ko je nekdo pozvonil na zvonec, ki se rabi za slučaj požara da se je kar streslo. Sinu pra- vam, naj gre doli in ga izžane, kdor Je že, ker »em miflil/da je kak fantalin. Sin pride nazaj in pravi, da'Je nekdo, ki me želi videti. Rečem mu, ako me želi videti, naj-pride k meni, ker jaz nimam časa, da bi hodil doli. In res pride. O boy, bil je "Big Tony!" Bil sem zelo presenečen, ker ga nisem pričakoval. Imel sem še pol ure dela in naročim sinu, naj Tonyja pelje domov, kamor tudi jaz kmalu pridem. Ko pridem domov, je bila sama žena, ker Tony je bil že odšel v dvorano na Boyds-ville peš, ker ni vedel, da.je tako daleč. Vzamem "cizp" in grem ponj. Malo .večerje, potem P« 6WO vsi v dvorano. Tam se je nabrala veselS druž ba, tudi mladina. Tony ga je lomil in koncertino vlekel. Dekleta so ga silile, da bi šel v gornjo dvorano, da bi plesale, a on jim je nagajal in Jih dražil. Končno pa gremo vei v gornje prostore, kjer se je mladina nekaj ea6a sukala. Potem gremo zopet na moj doni, kjer sva s Tonyjem do ranega jutra obu jala spomine iz .mladih let, ki smo jih preživeli V državi sončnih rož—v Kansasu. Seveda sva se pogovarjala tudi p svetovnih, delavskih in društvenih problemih. (Tony je napravil veliko atrakcijo tudi s svojim napisom, katerega je imel prilepljenega na šipi svojega avta. Vsi, ki; ste ga videli, ste se gotovo smejali.) Drugi dan sem moral zgddaj na delo, vendar smuknem domov, da se še pozdravimo, že-leč, ako se kaj posebnega > ne pripeti, da se čez par dni vidimo na konvenciji v Pittsburghu, kar se je tudi zgodilo. Tony je vesele narave, velik humorist, dober član SNPJ in somišljenik poštenega delavskega gibanja Pri njem je bila moja prva;postaja leta 1910, ko sem prišel v Kansas. Ko je kmalu po tistem prišel Jože Bratkovich na agitacijo za Proletarca, smo se vs i naročili. Kansas je bil tista leta in še potem vzor delavskega kot tud društvenega gibanja. Kako je danes, vprašajte Antona Shular-ja in tudi druge. Pa tudi drugod, kjer so bile nekdaj trdSja ve zavednega delavstva, je danes morda le še senca, po nejkod pa tudi te ni več. Ali pride; zopet na površje? To je vprašanje, ki ga v srcih želimo, ampak točnega odgovora ne more nihče dati. , •lfcake stvari je enkrat konec, slabega kot dobrega vremena Tako bo tudi diktature in svetovnega klanja. Kaj bo potem nastalo? Mi smo svoje preg»ra li, dali svoja leta v dobrobit delavskega pokreta, kot tudi za SNPJ. Ne mislim s tem, da sm6 šli že v pokoj, nikakor ne, sm6 še vedno na delu. Ampak na naše glave je zapadel sneg ln nismo več tako žilavi in mlad kot smo bili pred desetimi, dvaj setimi leti. Vedno zmanjka ka kega pionirja, ki se preseli v večnost, a vrzeli se počasi nadomeščajo. Ampak imejmo upanje. In nekaj tega upanja je tudi v organizaciji Progresivnih Slovenk s sedežem v Clevelandu Kako one delujejo, nam ni dosti znano, ampak na konvencij SNPJ, na njenem banketu so se dobro pokazale. Bilo jih jo do 50 navzočih. In konvencija je tudi indorsirala to organizaciji, kar je več kot pa kakšno navad no priznanje. Prišel sem v dotiko z več čla nicami te organizacije v Pittsburghu. Nekatere poznam oseb- Kri ni voda! Prijatelj se spozna v nesreči! Strašna nesreča je zadela nase ljudi v stari domovini. Pomagajte jim! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora !— Kri ni voda! Priiel bo čas, ko bo pomoč nujna in zelo potrebna. Bodimo pripravljeni! Prispe« vaj te v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora I— Slika kaše delegate unije krsnaraldk ln usnjarskih delavcev na konvenciji v Vf*w Torku. no že od prej, druge sem sedaj prvič srečal. Že v pogovorih z njimi lahko vidiš, da ne čistijo samo peči in kuhajo, marveč lahko posežejo tudi precej dalj. Svoje znanje so si pridobile skozi dobro literaturo, predavanja itd. Navzoče so bile Ančke—seveda tudi Erštetova Ančka—Cilke, Micke, Tončke itd. Vse vesele in korajžne in tudi uljud-nost je pri njih doma. Skoda, ker se ta organizacija bolj ne širi. Seveda je povsod/ treba vodstva,- katerega nam primanjkuje j>osebno v malih naselbinah. Na primer tudi .pri nas bi bilo marsikaj mogoče, ko bi imeli moči. Lahko bi imeli mladinski krožek, ampak nimamo moči za enkrat, kajti pri takih ustanovah je treba znanja in sposobnosti, da se mladina vež ba kulturno, kot na primer krožki v Sharonu, Midwayju in drugod. Če bi na primer pri nas imeli Novakovo Francko iz Sha-rona, pa bi šlo, tako pa čakamo, da bi nam Miklavž kako moč od kod prinesel. Delegatinje iz metropole sem enkrat na konvenciji vprašal, zakaj se niso oglasile v javnosti in zahtevale demokracijo, kar se tiče volitev glavnega odbora SNPJ. Pa so rekle: "Vraga, kda so jo nam pa še vzeli? Me tega ne vemo, vemo le to da je v pra vilih že desetletja, da smo si vs enakopravni, člani kot članice Ako vidite, da smo vredne mandata v glavni odbor, nas boste nominirali in za nas glasovali ako ne, pa ne. Me vidimo v tem demokracijo. Vse tisto pisanje je bilo kreganje s pravili SN PJ." Dobro so se odrezale. Sestra Močnik je zato tudi dobila saržo sodnika, ker je delegacija videla, da bo v njej organizacija dobila dobro porotnico. Prav tako tudi sestra Am brozich iz Minnesote. Sestra Zakrajšek iz metropole je pa storila isto kot podpisani: oba sva odklonila nominacijo za dis trlktnega podpredsednika v pric Rayju Travniku iz Detroita, ki je bil izvoljen z veliko večino. Ray je mlad ip energičen dela vec na delavskem in društvenem polju. On se je dosti tru dil, da bi bila prihodnja kon vencija v Detroitu, kjer bi bila velikega pomena, kar se agita cije za jednoto tiče. Tam je nam reč več tisoč naše mladine, ki je prišla iz rudarskih revirjev in malih mest, kjer so industrije izumrle. Ampak Ray je vzel odlok konvencije na znanje kot mož s^pripombo, da bo Detroit prišel na vrsto po Evelethu. Na konvenciji sem imel tudi prvo priliko, da sem osebno spoznal Mirka Kuhetjna, ki bo s 1. januarjem postal glavni blagajnik SNPJ. O njem sem sicer že prej čital in slišal, toda osebno ga nisem videl do zdaj. Ima dober nastop in znanje obeh jezikov. Name je napravil dober vtis in upam, da bo dobro nadomeščal br. Vogricha. ki je bil dober odbornik in delavec v prid SNPJ. Vsa čast konvenciji, da se je spomnila Vogricha,k ker, kdor skuša bolezen, ve, kaj je to. Naj' omenim še Franka Bar-biča, ker na Konvenciji ni bilo mogoče povedati tega. kar bom sedaj. Jaz sam ne razumem, zakaj smo tako čudni ljudje. Bar-bič ni ničesar zahteval, kar bi ne bilo v skladu s sedanjimi pravili in tudi v novih isto ostane, i Mi Lauscheta vsi čislamo in mu želimo zmage 4. novembra. Vendar pa Je imel Barbich prav s svojo izjavo ln svojim predlogom, Hajti kdor hoče Lauschetu pomagati, mu lahko pomaga, ne da bi morala biti društva zabeležena kot od edine podporne organizacije, ki ima v pravilih še take točke. Yes, vse je izgledalo, da jc Barbič "ubit". Žc večkrat sem omenil, da se z »»jim nc strinjam v nekaterih stvareh. Ampak Barbič ima v malih naselbinah po deželi dosti pripadnikov, ki se strinjajo, da je treba nekoga, ki včasih pogltda tudi čez "fenc" in če vidi krivico ali kaj podobnega, da to Javno pove. In Barbič tudi ni tako slab človek, kot mogoče kdo misli. On je bil odini. ki je prišel k meni v sobo. ko Je izvedel, da sem zbolel in bil pripravljen pomagati. Vpra-šal me je, če hočem, da obvesti mojo družino, kar pa sem odsvetoval. ker bi se preveč prestrašili Bila Je pri meni tudi sestra Rebol in njen sin John. ki je profesor emhalmiratoja v Pittsburghu. Moj partner George Vucelteh Je zame skrbel i SEDELI«. OKTOI k<>t oče, itot t di p 12 W^or H J,ta? vam vsem! ° M Ampak čudna so poU •to poraza je bil Birb^ z veliko večino v Z* " r1,^ Barbič kaj dobrega dela. ker * ^ebe, da bi 2an) ap konvenciji, peč pa je ' preziran. • Jo*Ph Snoy Moje hrepenenje Ameriki in doživlja V. Wost Middlasex. pa nadaljujem mojo povest hodu v Ameriko in kako Imeli v Pueblu prva leta. Od doma sem dobil na moje prvo pismo, pozdrav, potem pa: "Če v Ameriki kot si bil i miške, se jih je potem pr priimek, vsled katerega , večkrat prišlo do prepir«, mi, da je zdaj^o Že po« Meseca februarja leta naš gospodar Jack KeboL V trdo posteljo ga j P1" J pomagam da gre Vil ropet konjem ^ jan-k Vrnil *n>» Njegova "J*1 ^ ^IfcJKk umrl .n pissi. Bl b tistega . ^ mu >**vlJ ^ Prveui fc OKTOBRA pro«v|ta stare .domovine PROSVtTA ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman is južnoameriških divjin Spisal W. M. HUDSOJf Prevedel IVAN JONTEZ »p.. . ■ ■ (Se nadaljuje.) Ona se je spet obrnila k meni in poveienih oči odgovorila: "On me je prevaril — to sem mu morala povedati in potem moliti k materi. Ampak tebi, ki me ne razumeš — kaj naj ti rečem? To, da nisi podoben njemu in nikomur v Vol, Drugačen si — in vendar enak. Ti si ti in jaz sem jaz; zakaj je Uko — ali veš?" "Ne; da — vem, a ti ne morem povedati. In kadar najdeš svoje ljudi«, kaj boš storila — zapusti ls mene in ostala pri njih? Ali moram iti tako daleč samo zato, da te izgubim?" "Kjer sem jaz, tam moraš biti tudi ti." "Zakaj?" "Mar ne vidim tamle?" je naglo odvrnila ter s prstom naznačila moj obraz. "Bistre oči imaš, Rima — bistre kakor ptica. Moje niso Uko ostre. Dsj, da ti pogledam v tvoje krasne oči in mords bom videl v njih prsv toliko kot ti v mojih." "Qh, ne, ne Ugs!" je prestrašeno zamrmraU ter se začela spet odmikatl; nenadoma pa ji je obraz zažarel ln zmagoslavno je vzkliknila: "Ali si pozabil na pogodbo — na obljubo, ki si mi jo^al?" Njene besede so me spravile v zadrego in nekaj časa nisem vedel kaj reči. Vendar ta občutek sramu ie od daleč ni dosegal aile občutka, da bi privil k sebi njeno krasno Ulo in pokril njen obrsz a poljubi. Bolan od koprnjenja sem sedel na bližnjo korenino in si z rokami pokril obraz. Ona se mi je približala in skozi prste sem videl, da ji je v očeh drhulo sočutje in koprnje-nje. 4 "Odpusti mi, Rima," sem jo zaproail in si odkril obraz. "Jaz aem se Uko trudil, da bi ti v vsem ustregel. DoUkni se mojega obraza z roko — samo to stori in jaz pojdem s teboj Rio-• lamo in ie ubogsl v vseh stvsreh." Ona je nekaj časa oklevala, potem je pa hitro stopila na stran, da je nisem mogel videti; ampak jaz sem vedel, da ni odšla, Umveč je stala za menoj. Trenutek pozneje aem začutil, da so se njene grudi na rahlo, podrhUvajoč doUknile mojega lica, da ml je bilo kakor bi ae gs bil doUknil metulj; nato je nalik metulju neslišno izginila. Jaz sem osUl sam in pri srcu mi ni bilo dobro. Rahli dotik njenih grud, ki mi je povedal toliko, da bi tega noben jezik ne mogel povedati, me ni popolnoma zadovoljil; in ko sem se vprašal, zakaj me je zapustila zadovoljnoat prejšnjega večera — zakaj ta nenadna žaloat, ko je vendar vse vzbujalo upanje, aem si odgovoril, da zato, ker ae je moja ljubezen zadnjih par ur neznanako razgorela; celo v spanju je naraščala in jaz se nisem mogel več zadovoljiti z golimi sanjami o nji in o bodočnosti z njo. Nazadnje sem zaključil, da bi bilo najbolje za oba, ako bi obiakal svoje indijanske prijete--i Ije, ki so bili gotovo v skrbeh zaradi mene; tako sem se naslednje jutro poslovil od starca — Rime že ni bilo več doma ter se odpravil na pot. Ko sem bil že iz gozda, sem se ozrl nazaj ln opazil pod nekim drevesom Rimo. "Rima!" sem vzkliknil ter stekel nazaj, da bi govoril z njo, toda ona je izginila, preden sem jo mogel doseči; ln ko sem jo nekaj minut zaman čakal, sem se odpravil dalje, napol prepričan, da me je domišljija varala. Moji indijanski prijatelji so bili že doma in jaz nisem bil nič presenečen, ko aem opazil, da se je njihovo obnašanje proti meni razločno spremenilo. To sem pričakoval; in če pomislimo, ds so vedeli, kje sem se mudil, to tudi ni bilo nič čudnega. Že spotoma, ko sem ubiral pot po savani, mi je prišlo na misel, da je moj obisk tvegana stvar. Toda U misel me je zgolj posvariU, kaj lahko pričakujem; da bi se vrnil, mi ni šlo v glavo, ker nisem želel, da bi me Rima imela za slabiča in bojazljivca. Sprejet sem bil dokaj hladno; nobenega vprašanja, kod aem hodil in kaj sem počel za časa svoje odsotnosti; kakor bi bil prišel mednje tujec, katerega še niso nikdar videli in nič vedeli 0 njem, vsled česar so bili njihovi pogledi nezaupljivi, če ne naravnost sovražni. Jaz sem se deUl kakor bi ne bil ničesar opazil, se brez povabila najedel iz kotla, nato si pa prižgal cigareto ter legel v svojo posteljo. Potem sem vzel v roke kitsro ter si preganjal dolg čaa z mehkim, polglasnim brenkanjem. Zvečer, ko je bila vsa družina zbtana okrog ognja in sem tudi jaz povečerjal, sem spet vzel v roke kiUro ter zabrenkal in zapel na glas, pri čemer so me njihove živalske oči na skrivaj napeto opazovale. Pel sem sUro Špansko melodijo, za kaUro sem prikrojil besedilo v njihovem nsrečju —» v narečju, ki pozna samo besede zs vssktfknjo rabo in v katerem je vsled Uga Uko težko izraziti globlja čuvstva. „ Pel sem o revnem Indijancu, ki je vsled slabe letine in pomanjkanja divjačine s svojo družino vred trpel hudo pomanjkanje; potem pa je prišla dobra letina in gozdovi so bili spet polni divjačine in v Indijančevo družino se je vrnilo blagosUnje. Ko sem končal, je zavel po prostoru dolg, pri-Ujen soglasen vzdih, ki mi je povedal, da so me moji poslušalci pazno poslušali, da je torej moj poskus uspel ln da aem zaenkrat spet varen. V posteljo sem legel oblečen. Toda zjutraj serftw ZDudil brez samokresa, ki mi gs je nekdo odpel od pasa s tokom vred; nož ml je osUl, morda zato, ker sem ležal na njem. Ko sem začel jx>lzvedovati, kdo ml je odnesel samokrea, ao ml povedali, da al ga je Runi epotodil in mi ga bo vrnil, ko se zvečer vrne z lova. Runi se je vrnil, toda brez aamokresa, češ da ga je v grmovju izgubil; jaz sem se delal kakor bi mi bilo vse eno, dasi sem bil precej v skrbeh in vzel na znanje njegovo obljubo, da me bo prihodnji dan peljal na omenjeno mesto, nakar bodeva skupaj poiskala izgubljeno orožje. Pozneje istega dne sem pa prišel do zaključka, da me je Runi sprva nameraval umoriti, a ga je moje petje omehčalo, nakar je sklenil, obdržati me kot jetnika; slednje je pokazal s tem, da ml je odnesel samokres. Dogodki, ki so sledili, so me v Uj veri le potrdili. Zvečer je zahteval, da bi ponovil sinočnjo pesem, kar sem storil in vsi so bili zadovoljni; njihovi trdi obrazi so se omehčali ln tudi Runi me je prijaznejše gledal. Drugo jutro sem ga opozoril, da ml je obljubil pokazati, kje je Izgubil moj samokres; mož se je izgovarjal, da je pri hiši dovolj živil in da pištoli ne bo škodovalo, če leži tam še en dan. Tretji dan se je izvll z istim isgovorom; vendar sem jaz še vedno skrival svojo nejevoljo in sum ter jim tinti večer tretjič zapel priljubljeno balado. Četrti dan me je Runi povedel v gozd ln pokazal, kje je "izgubil" samokres; jaz seveda nisem pričakoval, da ga bom našel Um. 1 (Dalje prihodnjič.) / Vlačugarji in berači Pr. Mllčtnaki Z novim letom so naju, mojega sodnika ln mene, nenadoma premestili s preiskovalnega sodišča na kazenski oddelek okrajnega sodišča. _ MoJ sodnik je izjavil, da mu je vseeno, to delo ali ono: za nobeno ae ne puli! Sploh, je rekel, ako se višji modrosti vidi odrediti, ds mors od novegs leta naprej prevzeti referat aodnega vratarja ali poael ptaarice na stroj, dobro! bo pa od novega leta naprej sodni vraUr oziroma pisarica na stroj. Prava reč! Razloček med vsemi temi raznimi sodnimi opravili je v primeri z večnostjo prenezntUn, da bi se človek razburjal zaradi nJega! — Jezi ga le to. je rekel, da ao ga o premestitvi obvestili šele zadnji hip. Kako je hkoncu leta hitel in ae trudil, da vse izdela in da izčisti mizo! Da je vedel kaj o nameravani izpremcmbl, Je rekel. bi bil vendar lahko par sitnih slučajev pustil nasledniku. Jaz sem se nekoliko bal novega. nevajenega dela. V soboto sva pričela Dopoldne nI bilo nič. rekel mi Je pa sodnik, da bova popoldne sodila vlačugarje in berače, če Jih ksj^priženo Naj pripravim torej dotične zapisnike in prečitam vlačugarski zakon. Tovariši so me podučili, da ao za zapisnike o vlačugarjih in beračih posebne golice, v katerih je že čisto vse natisnjeno, celo običajni zagovor obdolženca ln tudi sodba z razlogi vred: nič drugega ni treba, nego vpisati še ime obdolženca, pa je mož zaslišan, krivim spoznan, obsojen in v zapor odveden, kskor ds si vrgel krajcsr v svtomst. Povedali so mi tudi* ksko je rs j ni prisUv Bobck, tisti ki je govoril nemščino brez členov, sodil vlačugsrje. Bilo je to ie v stsrem sodnem poslopju ln Bobck je bil nekegs dopoldne oko-lu enajstih baš namenjen kakor po navadi is pisarne, da ujame še zadnji blagoslov. Ps sreča Še ns stopnicsh ječarja. ki je gnal pred seboj tri klavrne vlačugar* je, da jih postavi pred svečenika kaznujoče pravice pred pristava Robka. Zaradi vlačugarja zamuditi zadnji blagoslov nikakor ni kazalo pobožnemu Bob-ku. pa je kar tam na sto^Shjicah s prstom zaporedoma pokazal na možakarje tn razglasil: "Tri dni, pet dni, sedem dni1 Fuehren Sle nur hinauf, wlrd Dieurflist Ur-teil machen!" — in vae je bilo v redu in Bobek je lahko še pravočasno prišel k "zadnjemu blagoslovu", ki ao poučeni krogi tr* dili o njem. da ae sanj ni delil v šentjakobski cerkvi, smpak pri "Zlatem sodčku " Ta pojasniU ao me pomirila in brez strahu in dvomov sem sledil sodniku, ko me je ob štirih poldne pozval v razpravno ao- Hfcm so že sedeli na obtožni klopi štirje obdolženci; dva iz med njih sU bila v kroju, na mreč v jetnlškem. Za njimi j< atal jetniškl paznik. SUri ao bi U od dvajaet do petinštlrideae. let in radovedno so se ozirali po aobi Sodnik je stopil tik prednje ln al vsakega ogledal od blizu ln natanko, kakor da jih duha. Potem se je naslonil s hrbtom ob mizo in jim razložil, da so o-vadeni in obdolženl, da nimajo nič denarja, da pa navzlic temu pohajkujejo brez dela. — Pohaj kovati brez dela, je rekel, pt smejo po naših ceearaklh zakonih aamo tisti, ki Imajo denar. In je še takih lenuhov več nego preveč Zato je zelo koristen __ aakon, ki prepoveduje brezdelno fvoha j kovanje, ako že ne vsem. vsaj onim, ki nimajo denarja. Boljše nekaj kakor nič1 — Ka zen z« take preetopke. je rekel, je pred vsem zapor od enegs do treh mesecev; vrhutcgs ps atojl enmirsn Ljubljanice mogočno poslopje, ki se mu prsvl prisilna delavnica In je v nji izpraznjenih baš nekaj mest. do katerih imajo pravico marljivi a revni vlačugarji. zlasti taki is Kranjske dežele Ts topografična opazka je mo- žake čudno razburila in skorsj ogorčeno so hiteli drug nsd drugega se zagovarjati in opravičevati. Kazali so svoje žuljsve roke in svečano rotili Uko pekel, ki naj jih pri Uj priči pogoltne, kakor tudi strelo, ki naj jih z jas-nega ubije, ako ni res, da so do zadnjega vztrajno delali in si pošteno svoj kruh služili po širni o-grski deželi; samo U hip so slučajno brez deU, ker so izgubili delavske bukvice, župan jim pa ne da drugih, češ, da po novi domovinski postavi ne spadajo več v njegovo občino — "hvala Bogu", je rekel U Herodež! Zato odklanjajo sleherno kazen, zlasti pa, so namigavali, prav nič ne reflektujejo na obeUno jim sine-kuro v prisilni delavnici. - Odkritosrčno povem: Jaz bi bil v zadregi, kako soditi! Ogrska je daleč, kar se tiče pravne pomoči, dalje nego Amerika — možem se pa ne vidi v srca. Morebiti se lažejo, morebiti pa je njih zagovor vendar istinit in so le nesrečniki, ne pa vlačugarji. Kaj torej storiti? Sodnik si pa oČividno ni nič belil glave, ampak je kar krat-komalo izjavil, da ve že dovolj in da sklene dokazovanje. Le tako mimogrede je še vprašal zadaj stoječega paznika, alt imajo obdolženci kaj "mrčesa", (to je namreč c. kr. uradni izraz za u-ši). Paznik je točno javil, da je na onih dveh, ki sta sedaj v kroju, vse mrgolelo; baš zaradi tega sta se morala Ukoj preobleči v jetniško obleko, njuna lastna je pa šla v kotel, kjer se še sedaj pari. Moža v kroju sta povesila glavi, sodnik pa jima je rekel z očitajočim glasom: "Vidva! — In po žganju tudi smrdiU!" in potem je razglasil sodbo, da sta zaradi vlačuganja obsojena vsak na dva tedna zapora, njuna tovariša brez živinoreje pa da sta oproščena. Paznik je vse štiri odvedel. Meni je pričelo gori po nogah in po životu neprijetno gomazeti, sodnik mi je pa pojasnil, da je mrčes jako zanesljiv znak vlaču-garstva. Tega še nisem vedel: v zakonu ne stoji nič o tem! Seveda, naš kazenski zakon je sp'oh zelo pomanjkljiv/ ... To je bila prva razprava. Potem so prištorkljali v sobo trije berači; za njimi je zaprl duri paznik. Njih obrt se jim je očitno poznala, prvi je imel malho in prazen rokav, drugi leseno nogo, tretj%s plešo je pa mižal, a brezzoba usta so mu bila venomer zasukana na rahel smeh. Bili so sUri 68, 72 in 78 let, in kakršni so sedeli na klopi in izrazom brezpogojno vdane potrpežljivosti zrli predse, so se mi smilili v srce. Ta naša nearečna policija, sem si mislil, čemu neki tira to ubogo škarto človeško pred sodišče! Za delo niso, občine se jih branijo, kaj hočejo drugega, nego da beračijo! Nisem se mogel vzdržati in dal sem napram sod niku duška svojemu prepričanju, da bodo pač oproščeni, tudi ako niso morebiti, kar se tiče "mrčesa", čisto nedolžni. Toda sodnik je le skoinignil z ramami in ogovoril sUrce: "Beračili ste! Tukaj po mestu, ko vendsr veste, ds vaa naši policaji nič kaj radi ne gledajo! In kako naj bi vaa, rodoljube z dežele, radi gledali, ko imamo že mestnih revešev preveč! Zadnjič se je tak mesten nadarbinar obesil, kakor je policija poročaU, od same lakote. Vidite, pa je imel tukaj, v mestu, svojo domovinsko pravico! Zdaj bi jim pa še vi, zunanjiki, odjeme 1 i kruh! To vendar ne gre! To je zoper pa ragrafe!" Starčkov nI neprijazni sprejem nič kaj razburil. Malo vzdihnili so in zsksšljsll, zakašljali bolj lz navade, ker se Uko spodobi beračem, kakor iz potrebe, in potem so polglssno, kskor zase odgovori!*. Prvi: "Človek ne more Živ v zemljo." Drugi: "Prosi se lahko, krasti je greh!" tretji Reveži smo. nič nimamo na svetu, kakor Boga v nebesih in dobre ljudi ns zemlji". In z vdano ptfepežljivostjo so se zamaknili zopet predse v tla, aopli so enakomerno in glaano ln kazalo j«, da zadremljejo. Sodnik ae je razburjal: "Kaj naj storim a vami. pokore! Takale šptUUrje mi semkaj vlačijo! Saj vendar nismo ne bolnica. ne hiralnica, ubožnica pe tudi ne! Se a Ukimlle naj učeni sodnik trsti svoj dragoceni čaa, seveda? Ampak ga ne bo! ssss TRAPriC t/PS a*d Q