arjn izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina » dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9’—, četrtletna K 4‘50. — Za Ino-temstvo K 30'—. — Naslov: UpravniStvo .Zarje** t Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure zft stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer. UroHnlštvo v Ljubljani sprejema vse urednISk Posamezna številka O vinarjev. rokopise, ki UnravniStvo « _' 7. zy, — Reklamacije poStnine proste Stev. 160. V Ljubljani, v četrtek dne 14. decembra 1911. Leto L Izvedenca v Njeguševem procesu. Poslanci Volkert, Sever in sodrugi so vložili v državnem zboru sledečo na justičnega ministra naslovljeno interpelacijo: „Arbeiter Zeitung" je dne 10. decembra 1911 objavila pod naslovom ..Psihiatrično mnenje o Njegušu. Zasraehovauje logike, znanosti in dostojnosti11 sledeči članek: Ubogi Njeguš ima, kakor je znano, svojih sedem let ječe pravzaprav zahvaliti psihiatričnemu mnenju, ki se je iztekalo v brez pridržka izrečeno trditev, da je bil dedno obremenjeni človek, o čigar čudežnostih so izpovedale priče, ki so imele z njim opraviti, tako nenavadne reči, ob izvrševanju dejanja absolutno pri polni zavesti in da ne more biti o njegovi kazenskopravni odgovornosti nobenega dvoma. Sedaj nam je mogoče dobesedno objaviti mnenje, katero je bil gospod dr. Hoevel predložil sodišču. To mnenje je tako škandalozno, da ni maralo sodišče te znanosti niti predlagati porotnikom, v svojem ustmenem mnenju pa je dr. Hoevel vzdržal samo „sklepe“, dočim je opustil obraz loženje. Ali vendar je to mneuje za Nj^gušev proces največjega pomena; saj nam pojasnjuje z n a n s t v e n o k v a 1 i t e t o tega psihiatra in nam kaže vestnost, s katero se je ta uradni izvedenec, da se bog usmili, polotil preiskave, od katere je odvisna usoda človeka. Svet mora spoznati to mnenje, d& spozna sam, kako izgleda ta psihiatrija sod-nijske dvorane v resnici. Interpelacija navaja ..izvedeniško" mnenje katero smo že v včerajšnji številki objavili in potem nadaljuje : la to se imenuje — znanosti Ta nakopičena sovražnost, ki se čita kakor političen pamflet, je znanstveno mnenje dušnega zdravnika! Ta nezmiselnost polna protislovij je po-8vedočenje {znanosti, na čig«r podlagi se v Avstriji sodi! Poglejmo najprej protislovja, katerih to mnenje naravnost mrgoli. Najprej je ubogi Njeguš pravi lump „Že zgodaj je bilo z njim precej težko izhajati, zaradi nasilnosti je bil kaznovan, ponovno je delal izgrede, polagoma je postajal delomržen nezadovoljnež". Potem pa je zopet intelektualen in moraličen fenomen. „Kljub neugodnemu miljeju, v katerem je preživel svojo mladost, se je, kakor kažejo navedbe njegovih prijateljev, njegova pisma, njegova naravnost odlična vojaška kondvita, njegov avanzma za korporala, znanje raznih jezikov in njegovo za lesnega delavca nenavadno stremljenje po izobrazbi intelektualno razvil in dokazal v tej smeri vendar dobro sposobnost in zmožnost prilagoditve." Kakšna protislovja! Po eni ana- lizi je Njeguš naravnost rojeni zločinec, lenoba, neporaben objekt, kateremu je bilo namenjeno, da propade ; po drugi pa je bil dober in nadarjen človek, ki se je kljub izredno neugodni okolici, v kateri je zraste), razvil do porab-nega in vrednega moža! In ta brezdanja nezmiselnost se imenu je znanstveno mnenje! Po eni strani se kaže zločinska narava Njeguševa v Bneodkritosrčno8ti“ njegovih izjav, po drugi pa se kaže v tem, „da je brez obotavljanja priznal svoj zločin in se spominjal na vse posameznosti" (torej jih priznal!). Temu dragocenemu psihiatru postaja iz nasprotja is,ti argument! Iq to se imenuje znanost! Zakaj se zdi temu zapriseženemu raziskovalcu duš, da je Njeguš lump? Težko je bilo z njim izhajati (pri vojaštvu, kjer disciplina ni zadnje, si je pridobil naravnost odličuo kon-dvito!), dobil je mesec dni ječe in dvakrat je napravil škandal: „Po tem, kar se je dostaj povedalo, je postajal polagoma boljinbolj delomržen prekucub." Kar smo izvedeli o, Njeguševem življenju, nam daje spoznavati o b -čutno dušo; psihiatru so to znaki zločinskega značaja! Ali kaj je ta psihološka nesposobnost v primeri z moralnim vzkipevanjem tega ..čudežnega" psihiatra! Njeguš je zapravil svojo dedščino, uganjal je zakonolomstvo, v Zadru je bil skoraj eno celo noč v bordelu, spuščal se je s prostitutkami večkrat v intimnost — pa da ne bi bilo psihiatru takoj popolnoma jasno, da ima pri Njegušu opraviti z zalumpaniin individuum ? „Skoro celo noč v bordelu" — če vsaj ne bi bilo tako dolgo! „Večkrat“ se je spustil s prostitutkami v »intimnosti" — če bi bil vsaj enkrat imel dosti ali pa če bi bil vsaj platonično občeval z njimi! Da si zapomnimo : Te zoperne hinavščine, ki klasificira kot znamenje moralne propalosti, da si privošči mlad, živahen človek, ki je nepričakovano prišel do večje vsote, par veselih dni in se vda svojim spolnim željam, te neokusne moralne hinavščine ne producira zvijačen pop, kateremu mora po njegovem poklicu vse kar je človeškega in preveč človeškega, ostati tuje; oua izhaja od psihiatra, od duše poznavajočega moža, ki gleda s pomožnimi sredstvi vede v najtajnejše gube notranjosti I (Pri tem še ne govorimo o sramotni potvori, da je Njeguš, ki je svojo dedščino naravnost po Tolstojevih načelih razdal, „zapravil denar“!) Psihiater naj nam razlaga dušo, pa nas obdaruje z najbolj pošve-dranimi moralnimi frazami, ki so vedno neznosne, v ustih moža znanosti pa naravnost zoprne. In na podlagi mnenja takega moža, ki ocenjuje par veselih dni in „skoraj“ celo veselo noč kot znake izrodka, se obsojajo v Avstriji ljudje! Toda prava sramotnost tega mnenja tiči v dejstvu, da opira vestni psihiater svoje K.Totnrto Tolmrtti BENGHAZH Maik Trum JocrafTnichi 9ir MescA Zaledje Bengazlja in Derne. zadnje sklepe o b^n e d v o m n e neresničnosti. O Čem naj nam da psihiater pojasnila ? Seveda le o tem. če ni storil Njeguš svojega dejanja v zmedenosti, kar dozdevno potrjuje vse njegovo bitje in nesmiselnost dejanja: Da hoče usmrtiti ministra, ker se je smehljal. Psihiater odgovarja: „0 tem ne more biti govora." In utemeljitev tega odgovora, sploh vsega mnenja, je laž od konca do kraja. Kajti „psihiater“ zanikuje zmedenost le zato, ker je zatrjeval namen, dolgotrajni in absolutni namen dejanja: Ves rezultat dokazilnega postopanja pa izpričuje popolno neresničnost te utemeljitve. Iz dokazilnega postopanja smo izvedeli resnico o zamenjavi revolverjev, zdaj vemo, kako je bilo z vožnjo na Dunaj, vemo tudi, da sloni „slovo na razglednicah" le na bedasto napačnem prevodu komičnega tolmača; vemo tildi, da je prišel Njeguš le slučajno v parlament: Skratka, vemo, da so vse trditve o namenu in smotrenosti dejanja nesmisel in laž. kar jq tudi državni pravdnik javno priznal. („Ne bom obstajal na tem, da se je odpeljal mladi mož z mislijo na dejanje na Dunaj. Tega dokaza sploh ne nastopam, ker okolnosti, ki bi se mogle navajati za to, ne zadostujejo za dokaz," je dejal državni pravdnik Lux v svojem sklepčnem govoru: in če se državni pravdnik odreče izvajanju dokaza za smotrenost dejanja, tedaj vemo, da ni zanjo niti sence dokaza ) In — to je odločilno — na napačni premisi, ua trditvi, ki je spoznana za napačno, da je Njeguš davno premislil dejanje in da ga je namenoma izvršil, samo na njej je zgrajen sklep, ki izreka kazensko pravno odgovornost obtoženčevo. Treba je razumeti: Ta psihiater je namreS izdelal svoje mneuje po — aktih! V aktih je našel zloglasni prevod: »Polotim se dela" namesto ^odpotujem". Torej dokaz, da si je hotel Njeguš „enostavno s senzacionalnim atentatom napraviti ime", dokaz, da se njegovi smisli, ko ga je na parlamentni tribuni razdražilo Hochenburgerjevo smehljanje, niso zmedli, ker je že v Spljitu sklenil atentat! Po dokazilnem postopanju je moral celo drž. pravdnik priznati, da ne more biti govora o tem, da bi bil atentat na kakršenkoli način pripravljeu. In psihiater je tako nesramen, pa trdi, da je „bilo dejanje očitno dobro pripravljeno in smotreno izvršeno". Nobena beseda v tem mnenju ni resnična in na to je bil obtoženec obsojeu! Upamo, da bo psihiatrična znanost sama protestirala proti onečaščenju znanosti, kajti če bi to opustila, bi sama prišla na najslabši glas. O pravem duhu, ki je porodil to izvedeniško mnenje, daje majhna podrobnest pojasnilo : „Mož znanosti" ni pozabil zagovarjati „smehljaj J Njega ekscelence". Priznati mora namreč, da je („ mogoče" — zakaj mož je tukaj previden) učinkovalo „kot zadnji spro-žilni moment"; ali kako si bo dovolil ces. kr/ psihiater, ki pač ve, kaj se spodobi napram ekscelenci, le hipotetično dovolil, da je bilo zločina krivo nevčasno smehljanje ministra „kot sprožilni moment" ! Torej konstatira psihiater biž, da ni tega smehljaja le Njeguš napačno razumel, ampak tudi drugi, da se je gospod pl. Hochenburger opravičeno smehljal in da smehljanje sploh ni pomenilo ničesar, ker dostavlja gospod psihiater justičnega ministra opravičujoče ^politične momeute" kar kupoma ANTON CEHOV: Sirena. Po zasedanju N-skega senata so se zbrali sodniki v posvetovalnici, da od-lože svoje toge in se po kratkem oddihu peljejo domov na kosilo. Predsednik senata, vznesen možak, s košatimi zalizci, ki je v enem pravkar obravnavanih procesov vztrajal na svojem »posebnem mnenju«, je sedel za mizo in urno zapi-saval svoje mnenje. Okrajni sodnik Milkin, mlad človek, medlega, otožnega o-bličja — na glasu filozofa, nezadovoljnega z okolico in iščočega smoter življenja — ie stal pri oknu in žalostno strmel na dvorišče. Drugi okrajni sodnik in eden častnih sodnikov sta že#odšla. Drugi, še navzoč častni sodnik, trebušat in težko sopeč debeluh, in državnega pravdnika namestnik, mlad Nemec, z želodčnim katarjem na obrazu, sta sedela na divanu in čakala, da predsednik konča svoje pisarije in da se skupaj odpeljejo na kosilo. Pred njima je stal zapisnikar Zilin, drobno človeče, s kratkimi zalizci okolo ušes in z izrazom blaženosti na obrazu. Medeno se je smehljal debeluhu in govoril polglasno: — Vsi hrepenimo po kosilu, ker smo utrujeni in je štiri, ampak to, duša moja, Grigoriij Savič, ni resničen apetit. Resničen, volčji apetit, ko bi človek pojedel svojega rodnega očeta, nastopi le po telesnem gibanju,. n. pr. po lovu z gonjači ali pa po kmečki vožnji sto vrst daleč brez odrnora. Mnogo pomaga tudi domišljija. Če se vračate, recimo, z lova domov, pa bi radi s slastjo obedovali, ne smete modro razmišljati; modrost in učenost škodujeta apetitu. Sami veste, da so filozofje in učenjaki glede na jed najnižja človeška sorta, in slabše od njih -r prizanesite — ne jedo niti svinje. Domov grede je paziti, da misli glava samo na karafin-ko in na prigrizek. Nekoč sem si spotoma zatisnil oči, pa sem si predstavljal mlado prasetino s hrenom; veste da sem od apetita dobil histerične napade. In če se pripeljete domov na dvorišče, tedaj imora iz kuhinje zadišati po takem, veste... — Pečena goska diši najboljše, — je dejal častni sodnik težko sopeč. — Kako le morete kaj takega trditi, duša moja, Grigorij Savič; raca ali kljunač sta desetkrat boljša od goske. V gos-kinem vonju ni nežnosti in ne delikatnosti. Najmočnejše diši mlada Čebulja, veste, ko začne rumeneti na ognju, in po vsej hiši, razumete čvrči. In ko vstopite v hišo, mora biti miza že pogrnjena, a ko sedete, zataknete naglo servijeto za ovratnik in sežete počasi po karafinki z likerjem. In to dobroto nalijete ne v kozarček, ampak v starodavno podedovano čašo iz srebra ali pa v trebušato posodico-z napisom: »Tudi menihi se ga ne branijo,« in ne iz- pijete takoj, temveč najprvo zasopete, si pomanete roke, se ozrete ravodušno na strop, približate, pa ne naglo, žganje k svojim ustom in — v tem hipu se vam razkrope iz želodca po vsem telesu iskre. Zapisnikarjevo sladko obličje je izra-žMto neskončno blaženost. — Da, iskre... — je ponovil in zamižal. —• Ko ste izpili, morate takoj nekaj prigrizniti. — Poslušajte, — je dejal predsednik ozrši se na zapisnikarja, — bolj potiho, prosim! Zavoljo vas sem pokvaril že drugo polo. — Oh, odpustite mi, Peter Nikolajič! Cisto potiho bom, — je dejal zapisnikar in nadaljeval šepetaje: — Ampak tudi prigrizovati je treba umno, duša moja, Grigorij Savič. Vedeti je treba, kaj prigrizovati. Najboljši prigrizek, če želite vedeti je slanik. Če ste okusili košček slanika s čebuljo in gorčično omako, potem morate, dobrotnik moj, dokler še čutite iskre v životu, jesti ikro, samo, ali pa če hočete s citrono, potem nekaj navadne redkve.s soljo, nato spet slanika; najboljše pa, dobrotnik moj, nasoljeno sirovko, tenko narezano kakor kavijar, in, razumete, s čebuljo in provansalskim oljem.. to je nebeška jed! , Ali menkova jetra — ne, to-je poezija. — M-da... — je pritrdil častni sodnik in zamižal z očmi. — Dobre za prigrizek so tudi... dušene gomoljike. — Da, da, da... s čebuljo, veste, in z lorberjem in drugimi pridatki. Če odkrijete ponvico, udari par iz nje, duh po gobah... solzo privabi časih na obraz! In ko so prinesli iz kuhinje ribjo pašteto, moraš takoj, brez obotavljanja, izprazniti drugo čašo. — Ivan Gurjič! — je dejal predsednik plakajoče. — Zaradi vas sem že tretjo polo pokvaril! — Vrag vas vzemi, vi mislite pa res samo na jed! — je zamrmral filozof Milkin in se prezirljivo namrdnil. Kaj res ni v življenju drugih interesov kot gobe in ribje paštete? — Torej, pred pašteto je treba napraviti požirek, — je nadaljeval zapisnikar polglasno; tako je bil že zamaknjen, kakor pojoč slavec, ki ne sliši drugega, kot svoj lastni glas. — Pašteta mora biti okusna, ležati nesramežljivo, v vsej svoji nagoti, zapeljivo. Z očesom poškiliš nanjo, odrežeš lep kos in potreseš s prsti nad njo, v razkošju prekipevajočih čuvstev. Ko začneš jesti, se utrinja olje z nje kakor solze. Masten, sočen nadevek z jajci, s pečico, s čebuljo... Zapisnikar je zasukal oči in zategnil usta do ušesa. Častni sodnik je zakrulil in živo predstavljajoč si ribjo pašteto potresel s prsti po zraku. (Konec prih.) To da postaja iz znanstvenega mnenja političen pamflet *ni treba, da bi ženiralo zapriseženega psihiatra; nemara misli ne po krivem, da bodo gori ravno to radi opazili. In tako izčrpava vso nomenklaturo hujskanje : „Ekstremni somišljeniki", „letaki s puntarsko vsebino", nezadovoljnost z razmerami* (kot znamenje zločinskega razvoja!), „pristaši prekucije" —kdo bi, čitajoč take hujskaške fraze, pomislil, da prihajajo iz psihiatričnega mnenja? In kdo bi ne občudoval psihiatra, ki izpituje Njeguša glede na pomanjkanje logike, pa misli, da je ovrgel „mnenje“, da je Njeguš polovičen norec, « tem, da Njeguš pač ne more biti zmešan, ker so — ljudje jemali od njega denarja in si dali plačevati v gostilnah. O psihiatričnem muenju tega kalibra bi mogel pravi psihiater izreči le to sodbo: Visoko razvita slaboumnost na eni in premišljena sovražnost na diugi strani 1 In na podlagi tega mnenja so porotniki izrekli odločilno besedo, in na podlagi tega je bil uboga para, ki ni vedel, kaj dela in ki ni nikomur storil nič hudega, poslan na sedem let v ječo!“ ----------------- Ta članek je bil, izvzemši ponatisk mnenja, od konca do kraja konfisciran Ta konfiskacija ima seveda namen, da odtegne javnosti znanje o škandalu tega izvedeniškega mnenja, ki je sramota za avstrijsko justico in sramota za avstrijsko znanost. Vjema se torej s tisto navado, ki je pravi avstrijski znak, namreč pokrivati vse uradne nizkotnosti z varujočim pajčolanom in vse, kar je slabega, škodljivega in koruptnega, kolikor mogoče utajiti. Ali ta vzvišeni smoter ne izpreraeni dejstva, da je ta konfiskacija dopolnjena nespodobnost. Kajti razume se samo ob sebi, da se tukaj, kjer je mnenje priklopljeno in vsak čitatelj lahko absolutno resničuost vsake trditve takoj preišče, ne more govora biti o zloglasuih neresničnih podatkih in o pačeuju dejstev, s katerimi dunajsko državno pravdništvo ob svojem predmarčuem cenzurnem duhu vedno operira. Državni pravdnik tudi ve, da se tisto mnenje na kazenski obravnavi proti Njegušu ni niti čitalo, da tudi v svoji obliki ni izjava pred sodiščem, ou tudi ve, da je eamo i z -poved izvedenca pred sodiščem predmet varstva § 300; on torej ve, da zatirajoč kritiko znanstvene morale gospoda Hoevela vedoma krši pravo. Ali gospod državni pravdnik misli, da je ta reputacija zdaj spojeua z atentatom na gospoda justičnega ministra in da spada zdaj tudi gospod Hoevel med tiste mnogoštevilne osebe, ki so se trudile zaradi kaznovanja strelov na gospoda justičnega ministra; torej misli, da je čudoviti psihiater zdaj uvrščen na stopnjo avstrijskih državnih stebrov. Morda pa oceni gospod justičui minister hlapčevsko logiko državnega pravdnika vendar za nedostojno pravne države in zato ga vprašujemo: Ali hoče dati državnemu pravduiku nalog, da naj prekliče to protipostavno, pravokršečo konfiskacijo? Ali ga hoče upozoriti, da ne refl-ktira na devotno marljivost, vsled katere meri vse, kar je količkaj v zvezi z glasovitim atentatom ua justičnega ministra, s posebnim vatlom ?“ . .. Zelo radovedui smo, kaj odgovori Hochen-burger na to interpelacijo. NOVICE. * Naša slika. Italija, ki je že davno na I papirju anektirala vso Tripolitanijo, si je tekom treh mesecev osvojila le ozek rob morskega obrežja, in italijanska vojska obvladuje le tisto ozemije, kar ga dosežejo topovi z bojnih ladij. Ampak Tripolitanija je trikrat večja od Italije in preden bodo Italijani resnični gospodarji dežele, poteče še precej časa, zakaj prodiranje v usto in le s sovražniki obljudeno notranjost o zvezano s hudimi napori in trdimi boji. Kakor poročajo, namerava italijanska vojska prodirati v osrčje dežele iz Bengazija in Derne. Zasesti bo morala najprvo visoko planoto jugovzhodno od Bengazija, kjer so zbrane turške čete in arabska konjenica pod poveljstvom En ver bega. Naša karta podaja čitateljem pregled operacijskega polja za bližnjo dobo. * Buren rolllnl 'shod. V Slunju na Hrvaškem je bil volilni shod, kjer so se krvavo spopadli hrvaški in srbski kmetje. Obdelovali so se z noži. Hrvaško kmetico Ivano Matani-cevo je zabodel srbski kmet v trebuh in je izdihnila v par sekundah. * Strašna smrt pod „varnostno napravo". V nedeljo zvečer je skočil na Dunaju približno 251eten mož na voz električne železnice. Med skokom mu je izpodrsnilo in je padel pod varnostno napravo, ne da bi bil kdo opazil nezgodo. Nesrečnika je vlekel voz do prihodnjega postajališča in tu so šele opazili človeško truplo pod vozom. Ker ga niso mogli izvleči ven, so poklicali požarno brambo, ki je voz dvignila in potegnila moža izpod njega Obenem je prihitela tudi rešilna družba. Zdravnik je konstatiral smrt. Nesrečnik si je prebil črepinjo in se tudi po telesu hudo poškodoval. V mrtvecu so spoznali 241etnega mehanika Ivana Franca. * Umor „8a*o*n!ka“. V Klausenburgu 8e je javil sodišču mladi kmet Maris iz Mari-zela s krvavo sekiro v roki in izpovedal, da j ubil čarovnika Hetyej8, ki mu je po njegovem I mnenju s čarovniškimi zagovori uničil zdravje. Orožniki so res našli Hetyeja vsega razmesarjenega in s preklano glavo mrtvega v stanovanju. Preiskava je dognala sledeče. Morilec je Imel pred leti dolgotrajen proces s sorodDiki zaradi zemljiških sporov in ga slednjič dobil, iz maščevanja so sorodniki nadeli „čarovnika“ Hetjreja, naj povzroči Marisu škodo. In res je bil Maris od tistega časa božjasten Vsled bo-lezDi je vprašal Maris za svet drugega „čarov-nika“, ki mu je povedal, da ga je „začaral“ Hetye. „Svest si svoje pravice1* je Maris nato Hetjeja ubil ter je menil, da ga po tej izpovedbi izpuste na svobodo. Seveda so pridržali morilca, ki je predvsem žrtev IjudsKe nevednosti in zaostalosti, v zaporu. j * Umor zaradi 60 vinarjev. Blizu Šo-pronja je igralo v gostilni več opekarskih delavcev na karte. Delavec Flori Rešidal je dobil 60 vinarjev Fantje so zapustili gostilno iu čakali v zasedi na Rešidala, ki je prišel pozneje. Navalili so se nanj in edeu izmed njih ga je zabodel, da se je zgrudil mrtev. Krvavega da-jauja sumijo delavca Cahala in so ga že prijeli. * Nemoralen oče. V Kleiuratinchnu so prijeli vratarja Zvvettlerja iz Linča vsled krvoskrunstva. Zvettler je imel ža sedem let razmerje s 24letno hčerjo, ki je rodila pet otrok. Živinskega očeta so izročili deželnemu sodišču. * Nov petrolejski vrelec. Ogrski fi riančni minister je dobil od višjega župana marmaroškega komitata obvestilo, da so navrtali pri Šačalu prvi petrolejski vrelec ua ogrskih tleh Vrelec je blizu bukovinske meje in daje vsako uro 800 litrov petroleja. * Umetniki brez ateljejev. Berolinska policija je odredila, da morajo opustiti vsled nevarnosti pred ognjem umetniki vse svoje ateljeje, ki so v petem nadstropju. Ta odločba zadene v Berolinu 400, v SchiJnebergu 150 in v Cbarlottenburgu 200 umetnikov. Berolinski umetniki so se takoj obrnili na policijskega predsednika z vlogo, da prekliče strogo odredbo. * Kravali na Sorbonl. Šiudentje pariške medicinske fakultete že dalj časa uprizarjajo kravale proti profesorju anatomije Ni-kolasu. Pred kratkim so ga zaklenili samega v predavateljsko dvorano iiv ga izpustili iz neprostovoljne ječe šele čez eno uro, ko se je pričelo drugo predavanje. Profesor je moral prekiniti predavanja. Pet študentov nameravajo relegirati, njih kolegi so se izjavili za solidarne z njimi. Tržaška deželna konferenca. (Dalje.) Trst, 12. decembra. Sodrug Puecher nadaljuje v svojem poročilu: Kot socialni demokratje smo stali in Siojimo na stališču, da ni dolžnost občine samo zahtevati« od vlade odredb zoper draginjo stanovanj, živil in drugih potrebščin, temveč da mora občina tudi sama skrbeti po svojih močeh. Občinski statut ji to jasno nalaga. Glede na ubla-ženje bede in pomanjkanja stanovanj smo tudi vložili potrebne predloge, ki so dosegli. če tudi ne popolnega, pa vsaj delen uspeh. Toda v vsem našem občinskem delu smo se prepričali, da so v gospodarskih vprašanjih nacionalci obeh narodov vedno združeni proti nam zastopnikom delavstva. Pa se je pokazalo dovolj jasno že pri raznih glasovanjih. Seveda ni nacio-nalcem všeč, da se jim to dokaže z njihovimi dejanji. Res pa je. Nacionalci so ločeni le v narodnih vprašanjih. In tudi pri reševanju narodnih vprašanj ne done-so nikakršnih novih idej. Eni in drugi bi t adi dopovedovali, da smejo tukaj uživati pravice zaradi tega, ker je bil Trst od nekdaj italijanski — pravijo eni — slovenski, pravijo drugi. Nas seveda ne more in ne sme zanimati vprašanje, kdo je bil kdaj tukaj. Glavno je, kdo živi tu sedaj. In ko se to konštatira je treba le poiskati potrebne poti, da se pride do popolnega narodnega sporazumljenja med sedaj tu živečima narodoma. Toda narodni spori so nalašč ustvarjeni zato, da se z njimi slabi mednarodna delavska solidarnost. In teh sporov meščanski nacionalizem ne bo rešil iz enostavnega vzroka, ker je preveč interesi-ran na tem da obstoje. Ti slavni nacionalci | so povsod enaki. Kjer so v večini, so krivični napram manjšinam. Pravični bi radi bili tam, kjer so v manjšini. Laž je, ako se trdi, da mi socialni demokratje negiramo eksistenco narodnega vprašanja. Predobro vemo, da tako vprašanje obstoji in vemo tudi predobro, odkod izvira. Toda ako se hoče rešiti, se I mora začeti pri korenini in rešiti se mor^t n<* le tam, kjer je nekaterim —av, marveč I povsod in za vse narode enako. To je pa j mogoče le po popolni narodni avtonomiji. In sedaj pridem do vprašanja, o katerem se sicer ni mislilo govoriti, ko se je sklenilo podati na tej konferenci poročilo o našem delovanju. Toda dogodki so naše namene prehiteli in tu poiščite tudi vzroke, da poročilo ni tako popolno in obširno, kakor bi bilo moralo biti in kakor bi drugače bilo. Namen imam pojasniti zadnje glasovanje v mestnem svetu glede na podpore »Legi« in »Ciril - Metodovi družbi«. Jasen bom. Povem pa že takoj, da ako se ne bo zdelo'Vnoje in nekaterih mojih tovarišev glasovanje pravilno, mislim. da sem bil, ko sem pred glasovanjem govoril, popolnoma na socialističnem stališču. ^ Nimam nikakršnih nacionalističnih idej. Čutim, se globoko orodnega in najprej in predvsem socialnega demokrata. Čutim, da so vezi socialistične ideje ve-hko močnejše od narodnih v^ri, akoravno se tudi ne morejo omalovaževati. Gospodarski interesi so močnejši od vseh narodnih idej in vežejo zato razrede različnih narodov trdnejše in jih spajajo v velike mednarodne skupine. Kot socialist in prepričan internacio-nulec sem in moram biti zato, da se dajo manjšinam povsod vse pravice. Narodi se ne morejo več uničevati in narodi imajo pravico in dolžnost skrbeti za svoj obstanek. 1 udi manjšine narodov' imajo enako pravico. Seveda pa samo tam, kjer imajo predpogoje in sposobnost do samostojnega individualnega življenja. Kjer manjšina te sposobnosti nima, se ji ne more pomagati. I ako n. pr. ni čuda, ako bi bil govornik, da je ostal na Dunaju, postal Nemec. Ne more se pa zahtevati od dunajske češke velike manjšine, da bi se ponemčila. Ne more in zločin je, ako se hoče za življenje sposobne manjšine potujčiti. Slovenska manjšina v Trstu ima predpogoje in vse sposobnosti, da se ohrani. Zatorej je za to, da se da tržaškim Slovencem vse, kar potrebujejo za svoj razvoj in napredek. Iz tega razloga je bil vedno na stališču, da je občina dolžna skrbeti za slovenske šole ne samo v okolici, marveč tudi v mestu. Kadar je bila prilika, je to vedno povdarjal, in očital je tudi pri imenovanem glasovanju slovenskim narodnim poslancem, zakaj ne vlože predloga, da naj občiim sprejme v svojo režijo Ciril-Meto-dovo šolo. Za tak predlog bi socialni demokrati vedno glasovali. Drugače je s privatnimi šolskimi družbami. 1 u stoji on na stališču, da sme in skoraj mora občina, med tem ko ima dolžnost skrbeti za šole vseh svojih Občinarjev, podpirate privatne družbe, da ustanavljajo šole tam, kjer so občine revne, in tam, kjer jih večine negirajo. Toda pri tem si misli: Naj italijanske (oz. po večini italijanske) občine podpirajo italijansko družbo, slovenske pa slovensko družbo. Ako torej ni glasoval za podporo Ciril-Meto-dovi družbi, je storil to zaraditega, ker bi morala občina skrbeti popolnoma za slovenske šole v Trstu, dočim sme kot po večini italijanska občina podpirati »Lego«, ki bo gradila šole tam, kjer jih italijanske občine ne morejo. Meni, da je pri socialnih demokratih vprašanje glede na podpore za take družbe čisto osebno vprašanje. Njegovo osebno mnenje je torej, da sc take družbe v gotovih slučajih podpirajo. Navsezadnje širijo take družbe elementarno izobrazbo, uče abecedo. Abeceda pa nam mora biti vedno dobro došla. Te družbe bi on podpiral tudi v slučaju, da bi res imele nacionalistično stremljenje. Zato tudi nima moči v sebi, da bi nasprotoval takim družbam. Proti podpori Ciril-Me-todovi družbi je pa glasoval zgolj iz prej omenjenih vzrokov. Za našo dosedanjo taktiko proti takim šolskim družbam smo si le škodovali. Nacionalci so vsilili vanje svojega duha. Skušajmo vsiliti mi tja svojega. Poročal je resnico. Želi sedaj, da konferenca o tem razpravlja in napravi sklep, ki se ji zdi najbolj primeren. Želi pa, da se sodi odkrito in v prepričanju, da je on ravnal iz globokega prepričanja, da-je na pravi poti. Ne smemo pa pozabiti, da so za nas narodne stvari vprašanja tretje vrste. Glavno je pa socialno vprašanje in tega se oklenimo temeljito. Po poročilu, ki ga je takoj prevel v slovenščino sodrug Regent, sta govorila sodruga dr. Ferfolja in dr. Tuma. Sodrug dr. Tuma je konstatiral z veseljem dejstvo, ki se mu zdi zgodovinskega pomena. Italijanski sodrug, zastopnik socialistične manjšine v mestnem svetu se čuti dolžnega poročati o svojem in svojih tovarišev delovanju konferenci slovenskih sodrugov, katerim se čuti odgovornega. V tem vidimo, da se naši poslanci v mestnem svetu čutijo res zastopnike interesov vsega tržaškega proletarijata. Nato je konferenca na predlog sodruga dr. Tuma izrekla sodrugu Puecherju za lepo poročilo zahvalo. Izrekla je. da se stri-• nja popolnoma s socialno-političnim admi- nistrativnim delom soc. demokratične delegacije v mestnem svetu, za kar se jim izreka priznanje, da pa bo glede na zadnje glasovanje razpravljala in precizirala svoje stališče pri točki o kulturnih orgniza-cijah. Bila je ena popoldne. Predsednik sodr. Milost je zaključil dopoldnevno sejo in na-povedal popoldansko za poltretjo._______________ Ljubljana in Kranjsko. — Ljubljanski občinski svet ima, kakor slišimo in kakor poroča tudi snočnji „Slov. Nar.“, v pondeljek dopoldne svojo prvo sejo, na kateri se ima konstituirati. Te seje se mora po občinskem redu udeležiti vsak občinski svetovalec; kdor se je ne udeleži, mu preti izguba mandata. Nesklepčnost je za volitev župana torej nemogoča. Ali ta garancija je ob sedanjem razmerju strank še zelo nepopolna za uspeh volitve. Sploh' je jasno, da bo z ozirom na večino, ki je komaj za spoznanje večina, poslovanje v tem občinskem svetu zelo težavno. — Liberalni izvrševalnl odbor je zopet enkrat izrekel Ravniharju zaupanje glede na njegovo „taktiko“ v državnem zboru. Liberalna eksekutiva zdaj menda sploh nima dru-zega opravka, kakor izrekati vsak teden po enkrat ljubljanskemu poslancu zaupanje. To ni slaba metoda. Nekateri dovtipi, ki sami po sebi niso nikakršni dovtipi, povzročajo veselost s trdovratnim ponavljanjem. Ampak tudi to gre le do neke meje, potem postane vsaka neslanost zoperna. Liberalci naj torej ne pozabijo, da ima biti dr. Ravnihar še^t let poslanec, če da Bog njegovemu Stiirgkhu tako dolgo življenje. Zaupnice so torej v nevarnosti, da postanejo prezgodaj dolgočasne. — Mlalstrski predsednik grof Stiirgkli je danes povedal pirlamentu: s k 1 e u i t.e kar hočete, vlada se za vaše predloge in sklepe ne bo brigala. Grof SUirgkk se je pred par dnevi slovesno deln'iral za prijatelja parlament, deklamiral je fraze o pomenu parlamentarizma in o ustavopravnih pravicah avstrijske zbornice — in v javnosti so se našli ljudje, ki so temu verjeli; v marsikaterenijlistu je bi!o čila i, kako blagodejno so vplivale besede novega ministrskega predseduika na one, ki so po njegovi preteklosti sodili, da spada med one avstrijske Katone, ki vedno ponavljajo svoj ceterum cen-seo proti zbornici splošne in enake volilne pravice. V programatičnem govoru je bilo slišati ljubeznive f:aie, danes brutalne besede resnice. Avstrija še ni imela ministrskega predsednika, ki bi se bil upal izreči take besede kakor grof StUrgkh, ni še videla odgovornega premijerja, ki bi se drznil žaliti in ponižati ljudsko zbornico tako globoko, kakor ta štajerski grof, ki jo je danes proglasil za peto kolo na državnem vozu. . .“ Tako je pisal dne 15. novembra z ozirom na Sturgkhov govor z dne 14. novembra — ^Slovenski Narod1*. In zdaj je ta „štajerski grof“, ta ministrski predsednik, kakršnega še ni imela Avstrija, svetnik ua oltarju, pred katerim kadita Kramar in Ravnihar. Res dosledna je ta liberalna politika, kakor da bi hotela demonstrirati, kakšen šušrnar je kameleon v primeri z njo. Fa se baha s tem! — Klerikalna »prosta roka« se je včeraj v državnem zboru zopet dvignila, ne da vdari Stiirgkha, ampak da mu pomaga do prepotrebnega proračunskega provizo-rija. Ta »prosta roka« torej pomeni: Levica siplje ljudstvu pesek radikalne opozicije v oči, desnica se pa vzdiguje za Stiirg-khove potrebe. Seveda klerikalci v »Slovencu« zopet sučejo. Oni »niso politično glasovali, temveč taktično«. Torej imamo zopet opraviti s »šahovo potezo«. Ali tudi na šahovi deski se ne vlačijo figure po ovinkih, temveč po najkrajši poti, tako da se nasprotnik postavi mat. Opozicionalci, ki glasujejo iz »taktičnih« razlogov pri vsaki priliki za vlado, so Stiirgkhu navsezadnje prijetnejši od izrazite vladne stranke m ministrski predsednik ne bo Šušteršiču prav nič zameril najbolj opozicionalnih govorov, če jih pri glasovanju vse pobije. Zelo zabavno je pri tem opazovati, v kakšne visoke višave dvigajo klerikalci svojo farizejsko »taktiko«. Dalmatinci so se jezili, da sta Sesardič in Prodan, ki sta člana Šusteršičevega kluba, glasovala za vlado; modrijanski »Slovenec« jima pa očita, da sta preneumna, da bi razumela globoko filozofijo klerikalnega glasovanja. No, razumeti klerikalno taktiko ni težko; ali tako se ne da razumeti, kakor bi klerikalci radi, zakaj neumen bi bil tisti, ki bi verjel kar deklamira »Slovenec«, namesto onega, kar vidijo odprte oči. — Seveda Je tudi dr Ravnihar glasoval za Sturgkbo proračunski provizorij. Tak befel je prišel od dr. Kramafa in Ravnihar je pač izvoljen zato, da uboga mladočeškega generala. Najzabavneje pa je, da očita „Slov. Narod“ klerikalcem, da so glasovali tako kakor Ravnihar. Zdaj človek ne ve: Ali je dr. Ravnihar po Narodovem mnenju glasoval pametno ali ne ? Ce je bilo Ravniharjevo glasovanje # slovenskega stališča pravilno, tedaj bi inoral Narod klerikalce logično pohvaliti, da so storili to, kar je storil slovenski legionar mladočeške stranke, če so klerikalci napravili s svojim glasovanjem napako, jo je pa storil tudi dr. Eavnibar, ko je ravno tako glasoval. Aut — aut. Nekaj razlike je pač. Ravnihar je ofral Sttlrgkhn iz drugih nagibiv kakor klerikalci. Ali to je vseeno StttrgLhu, ki se briga za razloge toliko, kolikor za lanski sneg. Njemu gre za to, da dobi svoj proračunski provizorij in zdaj ga ima že dve tretjini v žepu. Pomagali so mu do tega liberalci in klerikalci, in to je glavno. Vse drugo modrovanje klepetulj ni vredno piškavega oreha. — Občinski proračun v Sp. Šiški je razpoložen. Svetovali, bi da se uvrsti večja svota za popravo cest in potov. Treba pa bo tudi, da Občinarji podrezajo občini’, da stori za ceste in pota ter odtoke to, kar mora pameten gospodar storiti. Varčevanje je zdravo in koristno, ali pri potrebnih izdatkih „ varčevati14, je narobe-gospodarstvo. — Norčavost prirode. Prijatelja našega lista — mlinarja — sta nanr poslala iz Top ic pri Zagorju cvetočega ječmena. Prezgodaj se je predramil ali pa prepozuo zbudil — ostrega srpa ženjice ne bo učakal in naša prijatelja ga ne bosta pomlela. Pokosila in zmlela ga bo zima; s planin nam že žuga njeno bledo obličje. — Zatvornlca se je podrla. Ker je Ljubljanica vsled deževnega vremena zadnje dni močno narastla, podjetje Czeczowiczka pa je z odprtjem zatvornice na Prulah, kakor po navadi, predolgo odlašalo, se je drugo okno zatvornice od levega brega udalo in voda je z vso silo udrla v prekop. Železniški tir in zabi-jalui stroj za pilote sta pod vodo. Ker fo do poprave zatvornice skoro vsa dela onemogočena, je podjetje večino delavcev odpustilo — Vlak ga Je povozil. Predsnočnjem je našel . blizo Vižmarij železniški čuvaj mla dega človeka mrtvega na progi. Slutijo, da je fanta povozil vlak, ki vozi ob 11. pouoči tam mimo. — Praktičen menjalec Dninar France Tomažin iz Rake na Dolenjskem je prodal starinarju spodnje hlače. Starinar ga je poslal menjat pošteni petkronski novec, nakar je dninar izginil z denarjem in s hlačami. Predvče-ranjem pa jo duinar zopet pri m ah a ua stariuo, kjer ga je starinar takoj spoznal in ga dal aretirati. Izročili so ga okrajnemu sodišču. — Pustolovska dekla. Pred dvema mesecema je dobila ljubljanska policija obvestilo da je ušla iz mariborske bolnice 19 letna dekla Antonija Svetlinova, rojena v Tržiču in pri stojna v Domžale, ter je krenila proti Ljubljani. Svetlinovo so prijeli zaradi tatvine: v zaporu je poskusila samomor in so jo nato oddali v bolnico. Detektivi so izsledili dekle v hiši na Bregu in so jo prijeli. Oddali so jo sodišču, ki pa jo je kmalu izpustilo na svobodo. Dekle je edšlo iž Ljubljane na Rakek, kjer so jo orožniki prijeli zaradi tatvine in jo izročili postojnskemu sodišču, kjer pa je navedla napačno ime. Ker se ji je vlila kri, so jo dali v postojnsko bolnico. Ali zopet je pobegnila, vzela s sabo čruo suknjo in zimsko ruto ter krenila proti Ljubljani. Dne 2. t. m. je zopet poskusila samomor ter je skočila v Ljubljanico. Rešili so jo in oddali v bolnico. Komaj je ozdravela, jo je že imela policija v rokah in jo izročila okrajnemu sodišču, (ker je ukradla v Komenskega ulici čevlje. Zdaj se bo morala zagovarjati zaradi večkratne tatvine. — Za nadomestilo preskrbela. V sredo dne 6 t. m. si je izposodila v Spodnji Šiški od posestnika Floriana Hostnika neka ženska dvokoluico, da bi prepeljala na 'južni kolpdvor kovčeg. Na povratku je krenila v žganjarno, kjer je ostala dalj časa, voz pa je pustila zuuaj. Med tem časom ji je ukradel neznan tat voz. Toda ženska ni prišla vsled tatvine v zadrego, ampak šla je, pa je vzela upred Zormanove hiše v Spodnji Šiški dvokolnico, ki je stala tam brez nadzorstva ter jo dala Hostniku kot na domestilo za ukradeno dvokolnico. — Žepna tatvina s koncertom. V pon-deljek zvečer je popivala večja družba v neki gostilni v Kolodvorski ulici ob sviranju avtomatičnega orkestrona. 16letni Hrvat Luka Šo-jat iz Sinja je vedno sedel poleg svojega prijatelja Ivana Sejole in ga je navidezno prav dobro zabaval. Ko je pretkani Šojat dal za igrati prav veselo melodijo, je obenem narahlo posegel v žep svojega tovariša, vzel iz njega denarnico in jo izpraznil. Nato je denarnico zopet vtaknil Segoli v žep. Tat )e dobil v denarnici 3 K 80 vin. Ko je okradenec zapustil gostilno, je opazil tatvino. Sledil je svojemu rojaku na Karlovško cesto in ovadil tatvino na ondotni policijski stražnici. Tatu so prijeli in izročili okrajnemu sodišču. — Prijet dezerter. Včeraj zjutraj je opazil stražnik na dvorišču gostilne „pri južnem kolodvoru" mladega človeka, ki se je skušal skriti pred njim. Stražnik ga je prijel in odvedel na glavno stražnico. Aretiranec se je izdal za Jako Sušnika iz Luč na Štajerskem in je dejal, da je pobegnil vsled bolezni od svojega polka v Celju. Civilno obleko si je kupil v Celju. Ubežni vojak je imel pri sebi 21 K; izročili so ga vojaški straži. — Medved r Jelord. Iz selške doline nam poročajo, da so na večih krajih v vaseh pod Jelovcem zasledili medvedje sledi, neki Dražgošan pa je z nemalim strahom iz oči v oči videl rjavega kosmatinca. Večja družba lovcev je odšla na lov za zverino in o vspehu te ekspedicije bomo poročali. — Zasačen tatinski cigan. Marija in Frančiška Struiševa v Rakovniku pri Novem mestu sta bili pred tednom zvečer sami doma. Okoli 8. so začeli prešiči neuavadno kruliti in sla šli pogledat. Pred svinjakom je bilo dvoje okolo 120 kron vreduih svinj, ki sta ju zopet zaprli v svinjak. Pri tem se jima je zdelo, kakor da bi bila hušknila za skedenj človeška postava. Kmalu nato se je vrnil njun oče Jože Strniša domov. Cez nekaj časa se je zopet oglasilo prašičje kruljenje. Strniša je naglo hitel ven in je zagledal na dvorišču ščetinarja z vrvjo okrog vratu Obenem je tudi opazil, da se je vlegel poleg živali po tleh mož, da bi ga nihče ne opazil. Strniša je planil nanj in je hotel pogledati tatu v obraz, ki pa se je trdovratno tiščal k tlom. Zaeno je tudi zamahnil tudi proti Strniši z nožem, a ga ni zadt-1. Strniša mu je izpulil nož, v tem hipu je dvignil tat glavo in kmet je spoznal cigana Franceta Brajdiča. To je Strnišo osupnilo, ci-gau pa je porabil to priliko in ušel; za sabo ie pustil nož, vrv in klobuk. Vendar pa so ga k nalu prijeli in- utaknili v zapor. — Presenečenje. Pred leti je napadel v Št. Jurju pod Kumom Jakoba Ceglarja, ki se je vračal v temni noči iz gostilne, nepoznan fant in ga nevarno ranil z nožem. Storilca bi najbrž nikoli ne bili dobili, ako bi se fant ne bil ponašal s svojim junaštvom tako dolgo, da j ■ prišlo na uho oblastim. Ko se fant ni čutil več varnega, je pobegnil v Ameriko. Pred-kratkim se je vrnil v domovino in ni prav nič mislil na davno zadevo. Naenkrat pa so ga prijeli orožuiki, ki niso bili o njegovem povratku prav nič manj presenečeni kakor je bil presenečen faut vsled nepričakovanega orožniškega sprejema Štajersko« — Trbovlje. V nedeljo, dne 17. t. m. se prične vaja pevskega zbora ob pol 3. popoldne. Vsi pevci naj pridejo pravočasno. Trbovlje. (Izlet) Pevski zbor se ude leži dramatične predstave, ki jo prirede v nedeljo dne 17. t. m. sodrugi v Zagorju in ki se začne ob 6. zvečer. V to svrho odkorakajo sorirugi pevci iz delavskega doma v Trbovljah točno ob tričetrt na 4. popoldne na kolodvor ter se odpeljejo z brzovlakom v Zagorje. Vabimo vse ostale sodruge, naj se v čira večjem številu pridružijo temu izletu in naj pridejo pravočasno v ^Delavski dom“. Pripominjamo, da naš pevski zbor ob tej priliki v Zagorju prvič javno nastopi. Goriško. — Žrtev poklica. Dne 5 t. m. je umrl v 41 letu svoje starosti sodrng Andrej Marinčič, premikač južne železnice v Gorici. Zapustil je ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. S pokojnim je organizacija izgubila enega najboljših sodrugov. Vesten je bil do skrajnosti v svojem poslu kakor tudi v organizaciji. Odkar je meseca februarja pri premikanju na južnem kolodvoru obvisel med stopnicama dveh voz in ga je vlak vlekel seboj nad 20 metrov daleč, je moral ostati doma in je hiral, dokler ga ni rešila smrt njegovih bolečiu. Kako splošno priljubljen je bil rajnik, je pričala velika množica, ki ga je spremila k zadnjemu počitku. Goriški sodrugi so svojemu tovarišu podarili krasen venec z rdečimi naglji in trakovi. Pa tudi uradniško osobje je darovalo lep venec. Centralno organizacijo železuičarjev, katere Član ie bil pokojnik skozi dolgo vrsto let, je zastopal sodrug Kopač. Pokojnik je postal žrtev svojega poklica in bo ostal vsem zavednim delavcem, posebno pa železničarjem v živem spominu. Bodi mu zemljica lahka! — Vojaki aviatlki so došli v Gorico. Na Velikih Hojicah prično z vajami, kakor hitro preneha deževno vreme. — Pripeljali so v Gorico 4 monoplaoe Etrich. Take monoplane rabijo v Tripolitaniji italijanski oficirji. — V kaznilnici t Gradišča ob Soči je bilo koncem septembra letos 192 kaznjencev slovenske narodnosti, 40 Italijanov in 10 Nemcev. Čuvajev je bilo 44. Strankin vestnik. Podrnžnlce Slov. del. zveze „Vza-Jcmnost“ imajo v tekočem tednu sledeče redne mesečne sestanke: Viško-glinška podružnica ima v soboto ob 8. zvečer „pri Bobenčku" sestanek. Sodrugi, pridite vsi! V Zagorju ob Savi jev nedeljo popoldne ustanovni občni zbor podružnice »Vzajemnosti". Umetnost in književnost Zadružni koledar za 1. 1912 je izdal s. Anton Kristan za člane konsumnih društev. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, občno konz. društvo v Idriji, Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku itd. razdado med svoje člane vsakemu en eiemplar zastonj. Prav je tako, ker je koledar po vsej svoji vsebini pri- \ praven, da izobrazi člane v dobre zadružnike. Vsebina koledarja je: Kalendarij, poštne do- ločbe, članki: „Svoji k svojim", *Kousumentje — sebi“, „Konkurenca“. „Socialisti proti draginji,,, „Karteli“, Naloga žene ob sedanji draginji, Proti konzumentom. — V knjigotrški prodaji stane en izvod 50 h. Državni zbor. Dunaj, 13. decembra. Danes se je prikazal strah obstrukcije. Menica vlade za ustanovitev italijanske fakultete je že davno zapadla in italijanski poslanci so se danes uprli z ob-strukcijskimi go,vori proti nadaljnemu zavlačevanju tega kulturnega postulata. S kompromisom se je posrečilo ustaviti obstrukcijo. Proračunski odsek je sklican za jutri ob pol desetih, da najde primeren izhod iz parlamentarske zagate. Ker nasprotujejo nemški nacionalci ustanovitvi fakultete na Dunaju ter na Tirolskem, prihaja med vsemi mesti najbolj vpoštev Koper. V kuloarjih je bila razširjena vest, da vlada odgodi zbornico, če sprejme Seitz Pacher-Waldnerjev predlog o 20 miljonih državnega prispevka za regulacijo učiteljskih plač. Nemški »Nationalverband« iz-pretneni predlog v pohlevno resolucijo, ki je tako odobril politično izseljevanje grofa tako odobril politično izsiljevanje grofa Stiirgkha. Zbornica je danes prešla v podrobno razpravo z 238 proti 100 glasovom, med glasovi večine so tudi glasovi klerikalnih opozicijskih levov, ki se doma po »Slovencu« dero zoper vlado, žugajo z najostrejšo opozicijo. Na Dunaju pa glasujejo za prehod v podrobno razpravo. Z dnevnim redom, t. j. s proračunskim provizorjem in z naredbami po § 14. se je pečal od vseh govornikov samo sdr. Seitz, ki je jasno dokazal ustavolomstvo Biener-thove vlade in napovedal poimensko glasovanje o njegovih naredbah da bodo meščanski poslanci prisiljeni javno dokazati svojo barvo. Jutri bo vse polno glasovanj o proračunskem provizoriju in o resolucijah. Nato pride na vrsto železničarska predloga. Zvečer pa volitev delegacij, ki so sklicane za 28. december na Dunaj. Za prehod v specialno debato so glasovali: Nemški »Nationalverband«, Poljaki, češki klub z dr. Ravniharjem in klerikalci, proti pa soc. demokratje, češki radikalci, Rusini, Italijani in neklerikalni Dalmatinci. V sledečem podajamo kratko poročilo o seji. Začetkom seje se je predsednik skliceval na poslovnik in apeliral na poslance, da ne vtihotapljajo v »stvarne« popravke in v »vprašanja« na predsednika osebnih insultov in žalitev. — Po zaključni besedi poročevalca dr. Steinwenderja je bilo glasovanje o prehodu v podrobno razpravo in je na predlog Fresla predsednik konsta-tiral razmerje glasov. Zbornica je z 238 proti 100 glasovom otvorila podrobno razpravo o proračunskem provizoriju. Kot prvi je prišel na vrsto poročevalec manjšine posl. Seitz, ki je dejal, da bi bila pravzaprav naloga parlamenta, da preišče smotrnost po § 14 izdanih cesarskih naredb; ampak izza časov ustavolomcev Badenija, Thuna in Kaizla mora zbornica si natanko ogledati vsako tako naredbo, če ne krši ustave. Da je proračunski provizorij z naredbo po § 14 protiustaven in neveljaven, o tem so vse stranke edine: kršč. socialci so za Badenijevih časov podpisali predlog te vsebine, Cehi so že neštevilnokrat podali podobne izjave in nrav tako tudi vse ostale stranke razen poljskega kola, v katerem so reakcionarci že od nekdaj na vrhu. Tudi nemške stranke so se izjavile često v enakem smislu in duševni voditelj nemškega »Nationalverbanda« je to stališče podprl s pravnimi argumenti, češ da je proračunski provizorij s § 14 zločin zoper državo. Vzlic soglasni sodbi vseh strank, da so < cesarske naredbe navadno ustavolomstvo pa vsled strahopetnosti te stranke ne bodo izvajale konsekvence, ampak bodo ustavolomstvo mirno požrle. Ker imamo zbornico splošne in enake volilne pravice, je skrunitev parlamentarizma tem večji ziočin kot ustavolomstvo prejšnjih vlad. Predlagali bomo poimensko glasovanje, da bo vsak poslanec prisiljen se odločiti aii za velika interesna vprašanja drža-ve in ljudstva ali pa za strankarske in taktične interese. Tako se bo pokazalo, kdo hoče prevzeti sokrivdo na Biener-thovih zločinih. (Odobravanje.) Obstrukcija Italijanov. Ital. poslanec Bugatto je imel nato dolg obstrukcijski govor. Ob 4. popoldne je prosil predsednika Romanczuka za od- mor, ki mu ga leta ni dovolil. Proti tej odločbi predsednika so Italijani hrupno protestirali, češ da je njegovo postopanje žalitev italijanskega naroda. Protest je postajal vse viharnejši. Predsednik zvoni, ker lioče Bugatto predlagati konec seje, in poslanci vro pri vseh durih v dvorano. Končno se je predsednik le udal in dovolil Bugattu desetminuten odmor. P(\4. je zopet nadaljeval Bugatto svoj italijanski govor. Medtem pa so pogajanja že dozorela do kompromisa, ki se glasi: Obstrukcija se začasno ustavi; jutri se snide proračunski odsek, da razpravlja o italijanski fakultetni predlogi. Ce se jutri v odseku od katerekoli strani pojavi obstrukcija, jo zaneso Italijani zopet v plenum. Po Bu-gattovem govoru je bila razprava končana in za generalna govornika sta bila izbrana: Udržal pro in dr. Laginja. Posl. Udržal je izjavil, da nimajo Italijani dobro pravico, da si osnujejo svoje šole na Dunaju. Ce pa jih Dunaj ne vzame pod svojo streho, jim bodo Cehi radi izbrana: Udržal pro in dr. Laginja contra. Posl. Udržal je izjavil, da imajo Ita-fakulteta za Italijane luksus in nevarnost za Slovane ob Jadranskem morju(?!) Nato se je nadaljevala razprava o sodnih imenovanjih na Češkem. Prihodnja seja jutri; na vrsti je glasovanje o zloglasnih naredbah po § 14. in sicer bo glasovanje po imenih. Vlada in učiteljske plače. Ministrski predsednik je izjavil, da odgodi zbornico, če sprejme 20-milijonski prispevek za regulacijo učiteljskih plač(!) Nemško-nacionalna korespondenca poroča da po mnenju vlade gosposka zbornica predlogu iz ustavno pravnih razlogov ne bo pritrdila; vlada ga ne bi predložila v cesarsko potrdilo, češ da posega v kompetenco deželnih zborov(!?) ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Turško brodovje v sueškem pristanišča. Rim, 14. decembra. Italijanska križarka „Piemonte“, ki spada k italijauski eskadri v Rdečem morju, je dognala, da je v sueškem pristanišču pet turških bojnih ladij in prevoznih parnikov. Italijanski kapitan je pozval pristaniške oblasti, naj zapovedo turškim ladjam odpluti tekom 24 u r iz pristanišča ali pa naj jih razorožijo, si cer bodo govorili topovi. Italijani so streljali na angleški parnik. Pariz, 13. dec. Včeraj je dospel v Marseille angleški poštni parnik Baron G o 1-w a r t h , ki je nanj italijanska križarka v Rdečem morju pomotoma petkrat u s t r e lila iz topov. Eua krogla je zadela in napravila precej škode. Ko je italijanski kapitan spoznal prevaro, se je angleškemu kapitanu naglo opravičil. Zavzetje Tadjnre. C a r i g r a d , 14. dec. Iz D e h i b a t a poročajo: Predvčeranjem zjutraj je napadlo 7 U 0 0 Italijanov Tadjuro, potem ko so bili bombardirali mesto z morja. Boj je trajal dve uri inje padlo mnogo vojakov ter so slednjič Italijani zavzeli Tadjuro. Gibanje turških čet. Rim, 14. dec. Iz A j n c a r e poročajo: Turki so se umakuili v treh oddelkih do Deri a n a i n T e r h u n e En oddelek je krenil proti H o m s u. S Cirenajke poročajo, da nameravajo pričeti Turki z o fen-živo. Na Cirenajki je 30.000 domačih vojakov, ki jih ojačijo redne turške čete. Razen tega prihajajo dan za dnem pomembna ojačen j a iz Egipta. Izgon Italijanov preklican. Rim, 14. dec. Iz zanesljivega vira poročajo: Združenim prizadevanjem poslanikov v Carigradu se je posrečilo, da so pripravili porto do odpora proti izgonu Italijanov. Protiitalijansko gibanje y Jeruzalemu. Pariz, 14. dec Po poročilih iz Jeruzalema mestna oblast z največjim trudom zadržuje nemire proti Italijanom. Italijanski konzulat je v ne• varnosti. Nemški cesar in vojna. B e r o 1 i n , 14. dec. Cesar Viljem je imel daljši razgovor s turškim poslanikom in je omenil, da iskreno želi konca vojne in da bo prišla prilika, ko bo Turčiji Nemčiji dokazala, da od nje lahko Turčija še marsičesapričakuje. Kritičen položaj v Macedoniji. Bombe. Solun, 14. deo. V K o š a n i so našli na mnogo krajih dinamilne b o m -b e. Aretirali so celo vr3to oseb. B. Gotzl, Ljubljana skladišče oblek Mr domačega izdelka gospode in dečke. — Velika izbera to- in zemskega blaga za obleke po meri. Mestni trg st« 19« - Sturi trg st« 8« Solidna postrežba. - Vedno nizke eeoe. Obupen položaj. Carigrad, 14. dee. Ekumenski patriarhat je izročil porti listino, ki zaznamuje 67 umorov, 160 slučajev mučenj in celo vrsto drugih hudodelstev, ki so se vsi zgodili tekom zadnjih pet mesecev. Patriarh je priložil pisanje, kjer povdarja. da je sedanji položaj v Macedoniji neznosen in obupen. Nemirna Turčija. Carigrad, 13. dec. Policija je odredila vse obsežne priprave, ker se boje atentatov z bombami. Zaprli so bolgarskega učitelja Bapadimitrova. Na porti so zaprli vsa vrata razen dveh, kjer sta dva uradnika došhce skrbno preiskala. Pasivna rezistenca železničarjev. D n n a j , 14. dec. Meščansko časopisje (tudi slovenski listi) poroča, da začne 18. dec na državnih progah pasivna rezisteuca. Ta vest izhaja iz krščansko socialne korespondence „Justica“ in je od konca do kraja iz trte Izvita; odločilna konferenca koaliranih železničarskih organizacij bo šele v nedeljo. Sklepi, ki jih bo napravila so seveda odvisni od stališča, ki ga zavzame vlada napram sklepom poslanske zbornipe. Dopolnilne volitve. Brno, 14. dec. Pri dopolnilnih ožjih volitvah v 5. moravskem okraju je zmagal kandidat napr. ljudske stranke V o r t r ti b a proti klerikalnemu kandidatu. Osumljen vohunstva. Krakov, 14. dec. V Lvovu so prijeli ruskega polkovnika, ki ga sumijo vohunstva. Policija noče povedati imena Aretacija se je izvršila sporazumno z vojnim ministrstvom. Sternberg obsojen. Dunaj, 13. dec. Pred sodiščem na LandstraBe se je moral zagovarjati grof Sternberg VBled hifdih napadov na poslanca W o 1-f a, ki ga je imenoval Sternberg za največjega lopova v vsej Avstriji. Wolf je tožil. Sodišče je odklonilo Sternbergovo ponudbo, da poda dokaz resnice in je obsodilo Sternberga n a 5000 kron denarne kazni oziroma na 48 ur zapora. Tik pred volitvami na Hrvaškem. Zagreb, 14. dec. Jutri se prično na Hrvaškem saborske volitve. Vladni organi delajo s strahovitim pritiskom. Slehrno agitacijo opozicije so udušili. V večina okraiih so prepovedali opozicionalne volilne shode. Bivšega sekcijskega šefa dr. Nikoliča, ki kandidira v O g u 1 i n u proti dr. Tomašiču, so postavili pod orožniško nadzorstvo. Po vsej deželi vre vsled tega nezaslišanega pritiska. Vendar pa upajo, da ne pride do nemirov. Pričakujejo, da vladni organi tekom današnjega in jutrišnjega dne šele pridejo z na j hujšim pritiskom, da uplašijo tik pred volitvami volilce. Stavka zagrebških tramvajskih uslužbencev končana. Zagreb, 12. dec, Stavka nastavljencev električne cestne železnice je danes končana. Iz „višjlhu slojev. Al to na, 13. dec. Tukajšnje deželno sodišče je obsodilo justičnega svetnika dr.Waetkeja vsled poneverjenja 230.000 kronnatriletnoječo. Danski kralj v Potsdamu. Potsdam, 13. dec. Sinoči je dospel sem danski kralj v goste k nemškemu cesarju. Pomlad v Ameriki. Berlin, 14. dec. Iz Novega Y o r k a poročajo : Nad mestom in okolico pihajo jako gorki vetrovi. Toplomer je kazal predvčerajšnjem 15.6 Celzija. Od leta 1873 ni bilo take gorkote v zimi. Po vrtovih brste drevesa; v Bostonu so parki v prvem zelenju. Rudniška katastrofa pri Kuoksvlllu. Londou, 14. dec. Iz Novega J o r k a poročajo, da so rešili dozdaj iz jame pet rudarjev, ki so bili s kredo zaznamovali smer svojega bega prtd katastrofo. Na dan so spravili 30 trupel mrtvih ru • d a r j e v. Dva rudarja sta vsled strahu zblaznela in sta zbežala pred rešilnim moštvom ter ju doslej niso mogli dobiti. Boji ob perzijski meji. London, 14. dec Busi so osvojili z 800 možmi in 10 topovi O h o i, severno od Urraijskega jezera; vsled tega so se pomaknili v neposredno bližino turških čet. Razentega so poslali Busi še v druge kraje ob Urmijskera jezu ojačenja. V Salmas je dospelo p e t turških bataljonov. Listnica uredništva. I. T. v T : Izvolite poslati omenjeno stvar 1 Odgovorni urednik Pran B a r 11 Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Stampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Stari trg štev. 20. Ceniki franko. £ Pripoča se Prvo ljubljansko izdelovanje čistih žitnih drož :: • • • • Maks Zaloker v Ljubljani Št. 17 Kladezne ulice Št. 17 Vv m. Trgovina žita in deželnih = pridelkov l:.:e=. Kmet & Slivar Ljubljana, Marije Ter. cesta 8. Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše. 99 Narodna kavarna66. Danes in vsaki dan Dunajski damski orkester Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost. FRAN KRAPEŠ, kavarnar. Pristen dober • . so dobi pri . • L. Šebeniku v Sp. Šiški pri Ljubljani. v za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo, 5 kg franko K 4*50. Br. Novakovič, Ljubljana ^ Naša Ančka. k j Mična povest v lični obliki, ki ne sme ~ manjkati v nobeni knjižnici. Stane samo 80 h in se dobiva v vseh večjih knjigarnah. & V Pozor! Pozor! Primorska klet Valvazorjev trg štev. 4. Zajamčeno pristna primorska vina rebula, rihen-berško, teran, vipavsko, opolo pol litra po 36, 40, 44, in 48 vinarjev. — Toči se tudi čez ulico. Naročila od 56 litrov naprej se sprejemajo. Zajamčeno pristen tropinovec v steklenicah. Rezervni zaklad nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron. Ustanovljena I«ta 1882. Kmetska posojilnica mzz ljubljanske okolice zzzizzzzizzn registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem dom« V LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 n >u o D. rt Jsl > rt •O 4» (N 4) 8 C — *■" =1 ^ « J£ S rt L. ■C CA 4» U ja O ja •a o N 4) T *■. . -Jl. 1 ' ' ■ - - WP —■■Ml „1 g o | n -i Ž | ~ E ~ ll 5 ~ 2. -g 00 3 3 B* s I. i g 1 ji S Ss p a Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 51/40/0 brez na an,ortizaciJe Eskomptuje trgovske menice. Denarni promet v 1. 1910. K 100,000.000-— Upravno premoženje v 1. 1910. K 20,500.000*— Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg M. n-1-—, —• C3L v Ljubljani Telefon štev. Telefon štev. 108. priporoča svoje Izborno pivo v sodcih in steklenicah. ............. Zaloga t Spodnji Šiški, —n n