THE. OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod —- u pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽ&E SV. DRUŽINE V JOLIETU. IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO* — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI* NAJSTAREJŠI IN NAJ BOLT PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 72. CHICAGO, ILL., SREDA, 13. APRILA — WEDNESDAY, APRIL 13, 1927. LETNIK XXXVI. KantonsKe čete na umiku. - KANTONCI SO IZPRAZNILI MESTO ČINKIANG, UMIKAJO SE PROTI ŠANGH AJU. — VELESILE PREDLOŽILE PROTESTNO NOTO KANTONSKI VLADI V HANKOVU. IZJAVA RUSKEGA PREMIERJA. Ob priliki otvoritve petnajstega kongresa sovjetske republike, je Rykov priporočal, naj ohranijo mirno kri v zadevi Kitajske. Moskva, Rusija. — V nedeljo zvečer je bila otvoritev petnajstega kongresa Ruske 'BOGINJA ZMAGE" IZKOPANA. London, Anglija. — Semkaj! je prišlo poročilo iz ŠanghajaJ z orožjem rogoviliti, velesil ne bo ozirala bodo sle-! ko JG jasno' da 50 v ozadJu j dile hude posledice.' 'V lian-' Protisovjetske akcije na Kitaj-1 kovu, kjer jc začasna kanton- skem' An^a in dl'u*e vele'-j SPOPAD FAŠISTOV Z !ZA POMILOšCENJE VAN-NASPROTNIKL ! ZETTIJA IN SACCO. ska vlada, je vsled protestne sile. Kadi kritične zadeve je pre-, V Patersonu so se spopadli fa-! Posebna komisija za revizijo šisti z nasprotniki; sedem! oseb je zadcbilo poškodbe. I — Policija je intervenirala, i note velesil nastala panika. ------------------------1— i Zunanji minisle, Eugene Cen*, mier Položil diskuzijo afere bi je nameraval podkupiti ja.| Kitajsko na petek, poosko s tem. da bi ji pustil Na Rllskem so ™nenja, da se —o— njene koncesije. Temu so pa vlada Čangrtcolina ne bo več Paterson, N. J- — V nedeljo; ugovarjali drugi voditelji Kan- držala na površju. Je le popoldan je imelo tukajšno! tone« v- Xato so Japonci takoj vprašanja časa, tako pravi-' ljudstvo prosto zabavo na ulici. | zadeve Vanzettija in Saccot ki sta radi roparskega umora obsojena na smrt. — Francozi zahtevajo, da se ju pomilosti. —o- Boston, Mass. — Zagovorniki sta oiačili straže in napravili ba-: J"° vodi,ni ruskj politiki. Radi Gledali so, ko so se spopadli ( ki Sacco in Vanzettija, 1 vika de pred koncesijami. Civil ' teKa pa tudi Premier priporočaj italijanski črnosrajčniki z Itali- j na smrt obsojena radi ropar-lio ljudstvo v Hankovu se l>oji,! tovarišem» ohranijo mirno1 jani, ki se požvižgajo na Mus-1 skega umora,, so predložili gu-da bo prišlo do izgredov, če se ker upa' da ]:)0 Prišel ugod- solinija in njegove fašiste. Po-j vernerju Fullerju prošnjo, v voditelji nacionalistev ne bodo' ne-lši čas za akci-i° Proti nji-! ročilo pravi, da je bil ta spo-: kateri apelirajo na njega, naj KRIŽEM SVETA. — Canistota, S. D. — Tukaj-šni šolski svet je izdal ukaz,' da morajo biti izvzemši petkov, in sobote, učitelji in učiteljice^ ob 11. uri zvečer doma. To pa radi tega, da so naslednji danj sposobni za delo. Iz Jugoslavije. NESREČEN SLUČAJ IZ DOBE GORENJSKIH POŽIGOV.— NEVARNA POSKUŠNJA K O R A J Ž E PLAČANA S SMRTJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. -o- Izpred sodišča. Letos po zimi so se pojavili — West Palm Beach, Fla.—'po Goren.iskem najnevarnejši Pod $20,000 bondom se naha-' zlocmci> k*r jih pozna . naše ja Paris E. Singer, sin ustano-'ljudstvo' in to so Požigalci. — vitelja tvrdke Singer šivalnih Kljub vsej Pozornosti naših ob-strojev, ker je oglašal v listih'Iastl so se P°ži£i ponavljali in stvari, ki ne odgovarjajo res-!to 7.časi ka rna več krajih v eni niči — in s tem slepil javnost.jnočL In na vseh pogoriščih so — Hollywood, Cal. — ugotovili, da je zanetila ogenj Helene K. Rosson, ki je prišla'zlobna roka—požigalca. Ljud-semkaj leta 1913 s svojimi še jstvo Jf Postalo seveda silno stimi otroki, katere je vse,razburjeno in je poseglo konč-spravila v'službo h kino, jeno P° samopomoči. tukaj umrla. Dva njena sina' Izbrale so se takozvane noč-sta ravnatelja pri kino družbi, ne straže, pri katerih so morali hčerke pa igralke. |P° gotovem vrstnem redu sode- — Minneapolis, Miss. — Tu- lovati vsi odrasli mošiki in pa di globa na obroke. Geo**ge tudi zanesljivi fantje. Kljub te-Sells je bil obsojen na $150.00 mu Pa požigalcev niso zalotili globe, ker je kršil prohibicij- še danes ne vedo, kdo je po-sko postavo. Ker pa ni imel to-.žigal. Pač pa se je pri tem priliko denarja, je sodnik odredil, ;petilo tudi več nesreč. — Posle-da bo plačal vsak mesec pp(dica ene take nesreče se je ob-$50.00. j ravna vala pred senatom dežel- — New York, N. Y. — "Blue nega sodišča ljubljanskega. Po daljšem posvetovanju je razglasil predsednik senata dr. Kaiser sodbo, s katero je bil obtoženi Gradišar oproščen. -o- Nagla smrt je zadela v prvi polovici marca Štefana Bukovec iz Kobilja na Prekmurskem. Usodnega dne je ves dan delal v vinogradu in zvečer se je vračal domov poln zadovoljstva in popolnoma zdrav. Doma je povečerjal, se vlegel k počitku, krog ene pa mu je nenadoma postalo silno slabo in smrt mu je pretrgala nit življenja. Slučaj je vzbudil v celi vasi veliko presenečenje. Law" je v Greater New York 50'000 čistilcem čevljev dala Slučaj se je pripetil v Krizah Velikodušen dar. Amerikanci z Velike Polane so ponovno pokazali, da so nji-■ hova srca doma v krogu dragih, četudi so telesno zelo oddaljeni in da njim tujina ni iztrgala iz duš vere in vneme za sporazumeli kaj jim je storiti,' hovim nasprotnikom, da zadostijo zahtevam velesil.! 0 Ruski svetovalec Kaišaka, Bo-' rodin, se je umaknil v Vučang,J kamor so šli tudi nekateri dru-' gi voditelji in svetovalci kan-' pad eden izmed največjih po- imenuje izredno komisijo, kit litičnih spopadov inozemcev v bi imela nalogo preiskati dej« 1 „ Ameriki, kar jih pomnijo, i* i ' ŽRTVI. tonske vlade. Šanghaj, Kitajsko, 12. apri- Chicago, 111. bruhnil stva v zadevi Nicola Sacco in Bartolomeo Vanzettija, ki sta obdolžena. da sta izvršila ro- prosto ob nedeljah- Po omenje-rnl""čuvaj čevljar Ludvik Gradi ni postavi, ki je prišla v velja-'šar svojega najboljšega tovari-vo v nedeljo, čistilcem čevljev(ša in več kot petletnega prija-ni dovoljeno vršiti svoje obrti telja Franceta Terana. Usodni ob nedeljah. j slučaj se je pripetil ravno na — Sawtelle, Cal. — V Nati-, sveti večer, kar je še bolj ža-onal Soldiers Home poslopju Iostno. Ravno za ta večer so do-je že v tretjič izbruhnil ogenj.[ bili namreč posestniki v Krizah Po okoliščinah sodeč, je bil pismene grožnje nabite na vra-vsakokrat podtaknjen. V so-jta in okna, da jim bodo poži-boto so plameni uničili pral- galci ravno ta večer posebno posvetili pot k polnočnici. Gradišar je običajno, kadar je pri- pri Tržiču, kjer je ustrelil noč- jlepoto hiše božje' V veliko moč so bili s-pošiljanjem dolarjev domačim pri zidavi-nove cerkve. Sedaj so zopet poslali nico in povzročili $40,000 ško-1 de. Ia. — Po snemamo New York, N. Y. — Policija je tukaj aretirala Mario Bin-; ciča, starega 25 let, ker je POŽAR ZAHTEVAL DVE Tukajšna itaIijanska fa„ stovska organizacija, imeno-. vana Roma, je povabila "črno- paIrskl Ogenj je iz- srajčnike" iz New Yorka in v stanovalski hiši na! Newarka na slavnost razvitja zadnjih poročilih po-1 25 East 28. cesti, kjer Žive iz- treh zastav. Ameriške, italijan- j cica' stareSa zo let, Ker je v , da je Rusija posla-' ključno le črnci. Predno so pri- ske in fašistovske. Iz New YoiJ ^o enjem delu mesta na okna la štiri divizije vojaštva na sli gasilci, je bilo že celo tri-1 ka so prišli Lahi z busom. Cimi ?al??" vec ;etakov' na katerih mejo v Sibiriji. Tudi vlada' nadstropno poslopje v plame-' so jih ugledali protifašisti, J® ono napisano da bacco in severne Kitajske ojačuje svoje nih in stanovalci, večinoma' so takoj stekli k njim in jih| van2etti ne smeta biti usmrte- postajanke na meji. Japonci se' ženske in otroci, so prestraše-' obunkali. Prišla je policija, ki na/. 80 P°11C1^ preiskali a- sgali semintja. Vsi izhodi' pa je imela veliko posla, pred- retllanca' so nasl1 Pri nJem navodila za izdelavo bomb. "International Labor defense" izjavlja, da so poslali v 200 mest okrožnice svojim organizacijam, v katerih poživljajo člane, naj obnovijo agita-j cijo proti usmrtitvi Saccoja in Vanzettija. Potrudili se bodo, da bodo dobili 1 milijon podpisov na tozadevno peticijo, — Milwaukee, Wis. — V tu- šel na vrsto, poslal čuvat kake- bojijo, da bo Rusija napadla ni begali semintj Mandžurijo. Pričakovati je v so bili polni dimu. Ko so uvide-! no je vročekrvne sinove itali-kratkem hudih bojev. | li, da ni rešitve po stopnicah,1 janskih polentarjev pomirila. I so nekateri poskakali skozi bojišču je ostal en fašist okna, pri kateri priliki sta dve hudo obdelan z nožem, šest ženski obležali mrtvi na tleh, njegovih tovarišev je pa zado- RIBIŠKA LADJA ZGORELA; 12 MOŽ UTONILO. večje število jih je pa zadobilo poškodbe. Nato so gasilci pristavili k steni lestvo, po kateri --i ro se rešili še ostali nesrečneži, Halifax, N. S. —- Bostonsko' katerim je ogenj uničil vse ribiško ladjo Commonwealth imetje. Škoda je cenjena na je ogenj uničil, zgorela je do $50,000. morske gladine. Na njej je bi- -0- lo dvanajst mož posadke, k; so vsi prišli ob življenje. -o- bilo lahnejše poškodbe. kajšni bližini je treščilo na ga tovariša. To noč pa je šel zemljo iz visočine 200 čevljev sam na stražo. S sabo je vzel potniško letalo, v katerem sta'tudi Flobert-puško, katero si je se nahajala dva potnika, ki izposodil od svojega brata. Ta-pa sta razen malenkostnih krat so imeli zaradi obstoječe prask, ostala nepoškodovana, 'nevarnosti ljudje dovoljenje — Columbus, Miss. — V tu- nositi orožje, če so imeli orožni kajšni Franklin šoli se je zru- list. Pokojni Teranj ki je bil tu_ šila streha, kjer so imeli igra- di vnet no5ni čuvaj> je obljubil lišče. Trije otroci v starosti 4-'par dni pred tem žalostnim do_ 6 in 8 let, so bili ubiti. [godkom, da bo on sam preiz- — East St. Loms 111 — O- kušal čuvaje> -e imajo k . ko_ liver Dodge, star 22 let, bivši raj2e bančni uradnik Stock Yards M * - . , . . .. i i ! XT . i No in žrtev preizkušnje svo-National banke v National Ci- ■ 4-i.lt- , , . . .. jega poklica je postal tudi po- ty, kjer je ponevenl večjo vso- ^__ , . . ... / j . . , .. J . kojm Teran, ki je bil po lzpo-to denarja m pobegnil, ni mo- „ -x . . . , , K. K vedi pne sicer jako dober clo- nad 800 dolarjev za dva zvona. Zvona sta že naročena in sicer ju izdeluje livarna Biihl. Kakor se vse obeta, bodeta že pela slavo vstalemu Zveličarju. NAPAD NA AVTO GENERALA WOODA. VELIK OGENJ V ST- PAUL. | St. Paul, Minn. — V nede-i Ijo zvečer je izbruhnil ogenj v ' skladišču Twin City Pipe Co-j vering kompanije in povzročil ' nad 00,000 škode. Manila, P. I. — V nedeljo zvečer je nekdo zalučal težak STREHA SE JE ZRUŠILA NA kamen v avto generala L J GASILCE; TRIJE RANJENI-Wooda, guvernerja na Filipi-! Chicago, 111. — Na 5530 nah. V njem je sedel le guver-j Harper Ave. je nastala eksplo-nerjev tajnik, ki pa ni bil za- zija, nakar je izbruhnil ogenj, i , ri j - • j - ■ .. i,. . . ° "" | uiuuxujii, vc iuu lic x det. Sodno, da je b.l napad; ki se je naglo razširil na celo goCenosti. Zahteval je denar namenjen na guvernerja Na- poslopje. Škode je požar po- in žgaRje. Dobi, je z,atnine v paoalec je poznal avto, n. pa vzročil nad $65,000. Trije ga- vrednosti «1000, nakar je po- DRZEN ROP; PLEN $10,000. J XIC4, VO^UUV/ » 11V Chicago, 111.—V ponedeljek! katero bodo predložili vodstvu zjutraj sta dva oborožena ban- države Massachusetts, dita napadla dva bančna sela Pariz, Francija. — Albert Immigrant State banke. Odvzela sta jima torbico, v kateri je bilo $10,000 bančnega denarja, nakar sta pobegnila. Ban-dita, katerima so bile razmere dobro znane, sta pričakala sela na stopnicah nadulič-ne železnice na Sedwich cesti. — Na 1723 Chicago Ave., Evanston, je prišel v pondeljek zgodaj zjutraj v stanovanje Mrs.^C. E- Spens maskiran bandit, erne, ki je z dolgim nožem zagrozil prestrašeni ženski_z umorom, če mu ne izroči dra- gel več prenašati pekoče vesti, se je vrnil in se sam javil oblastim. — Cherbourg, Francija. — vedel, da se v njem ne nahaja guverner sam. o Širite "amer. slovenca" silci so zadobili poškodbe, eden begnil. težke, ko se je nanje zrušila streha. 15 avtomobilov, ki so bili v garaži so uničeni. Širite "amer. Slovenca* vek, imel pa je navado, da je rad nagajal.— Tako je šel tudi tisti usodni Sveti večer skušat V soboto se je zaklad, tajnik tovariša. Stisnil je k TNyr^n_______sebi suknjič, potisnil klobuk do Einstein, Henri Barbusse in Romain Rolland, so poslali predsedniku Coolidgeu brzojavko, v kateri zahtevajo po-miloščenje za Saccoja in Vanzettija, katera nazivajo žrtvi fašizma in belega terorja. -o- RADODARNOST MRS. ŠTORKLJE. Moskva, Rusija. — Ruska kmetica, Ana Boeva, stara 36 let, ki živi v mali vasici v bližini Kursk, je bila obdarovana s petimi novorojenčki, ženskega spola. Ko se je ta vest raznesla po vasi, so vasčani tru-moma hodili v hišo srečne dru-. zine, kar pa je bilo usodepol-no za novorojenčke; vseh pet je peti dan umrlo. Mellon v tukajšnem pristanišču ukrcal na parnik Aquitania, ki se vrača proti Ameriki. oči, krenil s pota in zavil proti skednju, pri katerem je stra- — Elkins W Va — Deset-!žil Gradišar- S* Je seveda letni deček je skočil v reko, da op"n in mu zaklicaI "St°j r reši svojo mater, ki je padla v ~ P& SG Je P°gnal S p0ti vodo. Mati se je rešila, pogum-sk,^nju' V tisteF hiPu Pa je Gradišar, ki je bil uverjen, _(da ima pred seboj požigalca, nameril proti neznancu in u- počuti veliko boljše; pravijo,|streIii- Teran Je omahnil in s klicem "O Marija pomagaj!" je padel. Gradišar, ki je spo- ni deček je pa utonil. — Bukarešt, Romunija Romunski kralj Ferdinand se pravijo, jf^ da je zaenkrat izven nevarno-sti. " grška kabinetna kriza odvrnjena. znal po glasu svojega tovariša, je prestrašen skočil proti njemu in vzkliknil: "Marija! Francelj, ali si res ti!" Nudil Nedavno je prvo pomoč, spravil ga Atene, Grčija. -je resigniral grški zunanji mi- je s pomočjo došlih, ki so culi nister P. E. Tsaldaris. Bilo se strel, domov, toda vse je bilo je bati, da nastane vsled tega .zaman, fant je zjutraj umrl. — kabinetna kriza. Posegel se je Ta dejanski stan so potrdile tu-pa kompromis med voditeljici razne priče, katerim je tudi raznih strank, kar je krizo pre-.Teran povedal, da bo svojega prečil«?. ^ iMllfll tovariša preizkusil. Obup ga je gnal v smrt. Vso Lendavo je pretresel žalosten konec upokojenega učitelja E. Korena. 2e pred leti ga je zadelo možgansko krvavenje in je postal vsled tega nesposoben za učiteljsko službo. Zadnji čas se mu je stanje zelo poslabšalo, tako da se ga je polaščal obup in so se kazali na njem znaki duševne zmedenosti. V takem razpoloženju se je podal v sosedno trgovino, tam kupil večjo količino esenca in ga domala izpil. Zdravniška pomoč je bila takoj pri rokah, bilo pa je vse prizadevanje brezuspešno. Po štiriurnem groznem trpljenju je izdihnil. -o- Smrtna kosa. V Dobu pri Domžalah je dne 19. m. m. umrl Slavko Podbev-šek, najstarejši sinček posestnika Franca Podbevška/ DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka Izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh*le cenah: 500 Din.................9.45 1,000 Din...................$ 18.60 2,500 Din..................-....$ 46.25 5,000 Din.—.................$ 92.00 10,000 Din._______________-„.$183.00 100 lir______________________________% 5.20 . 200 lir___________________________$10.10 500 Ur__________________________$24.25 1000 lir..................................$47.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali -pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. »t amerikanskj slovenec i !if 11 ■1 Pil i-i i,', j i Sreda, 13. aprila 1927. AMERIKANSKI SL'OVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. mornic in drugih brodov lahkega tipa ne da potisniti na nivo Italije. Zadostuje, da so jo teta 1922 v Washi^gtonu izenačili z Italijo glede težkega bojnega brodovja^ Del francoskega časopisja se izraža proti pošiljanju "opa* zovalca" na konferenco, češ, da ima Francija dokaj slabe izkušnje z Ameriko in ni verjetno, da bi bili na Coelidgeovi pomorski konferenci v Ženevi očuvani njeni življenski interesi. Zato poziva vlado, naj se ne da speljati na led. Za Francijo EDINOST1 PUBLISHING COledin° sPrejeml^"iva Je splošna svetovna konferenca za razoro, _______ _______________M Address of publication office: žitev na koPnem- na morJu * v irsku, kakršno pripravlja I>ru- 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L 1849 W. 22nd St., Chicago, Ill.|stvo narodov. Coolidgeov separatizem pa more samo škodo- ' vati ženevski akciji. - Vseeno pa je verjetno, da si francoska vlada le ne bo u-pala a limine odkloniti najnovejšega ameriškega povabila, Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dcljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO- Naslov uredništva in uprave: The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Tele ion: CANAL 0098. Za. leto lcto. Naročnina: Phone: CANAL 0098. Za celo leto™......... Za pol leta .$5.00 6.00 3.00 Subscriptions: For one year....................................$5.00 Za Pol leta........................................2.50; For half a year...............................2.50 marveč bo pazila predvsem na to, da se s prisotnostjo svojega Za Chicago, Kanado in Evropo: | Chicago, Canada and Europe: | opazovalca ne bo moralno vezala glede sklepov pomorske For one year...............—...........6.00 konfPrence For half a year........................ *"onierence. 3.00 DOPISI vanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Filtered as sepond class matter November 10. 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Pomorska razorožitvena konferenca. Pred nekaj tedni ,je sprožil predsednik Zedinjenih držav misel, da naj bi se sestala v Ženevi konferenca Anglije, Amerike, Japonske, Francije in Italije, na kateri bi se razpravljalo GLAS IZ SLOVENSKE METROPOLE NA ZAPADU. Pueblo, Colo. Vse se nujno pripravlja, da ... i bomo kolikor mogoče še bolj u omejitvi oboroževanja na morju, v kolikor ni uredila tega , , - • - i « , . , ^ , slovesno in veselejse praznova- D asanja ze washmgtonska konferenca I. 1922 Coolidgeova L Gospodovo vstajenje. Nedol- zelja je bila. da u, se določil za razmerje, koliko mahh mor- L mla22 že itak odnehala do skrajnih mej, ko je bila izenačena z Italijo v pogledu težkih bojnih enot. Nikakor si ne more dati diktirati slične omejitve za lahke edinice, ki jih rabi za obrambo in vzdrževanje komunikacij s svojim ogromnim kolonijskim imperijem. Nadalje je Francija upravičeno očitala, da bi bila posebna pomorska konferenca samih velesil na škodo splošne razorožitvene konference vseh držav, • w | ki jo pripravlja Društvo narodov v Ženevi. Tudi Italija je navajala slične razloge o svoji odklonilni noti. Toda ti razlogi, ki drže za Francijo, niso dokazilni za. Italijo. Laške kolonije so majhne in blizu, Italija jih prav lahko brani s svojim današnjim brodovjem. Ce torej Italija zahteva, da se je ne sme ovirati v pomorskem oboroževanju, je to najjasnejši dokaz, da goji imperialistične, napadalne načrte. 'Z odklonitvijo obeh latinskih velesil je padel, načrt za skupno pomorsko konferenco velesil v vodo. Ker pa sta se Anglija in Japonska načelno odzvali ameriškemu povabilu, skuša zdaj Coolidge doseči svoj cilj s pomorsko razorožitveno konferenco, ki bi se je obvezno udeležile samo Zedinjene države, Velika Britanija in Japonska, dočim bi poslali Francija in Italija svoje "opazovalce." S takim povabilom se je torej obrnil te dni na pariško in rimsko vlado. lejso skrivnost tako vzvišeno. Hvaležen P od g ore* n. -o—— KAJ SE GODI V JOLIETU ? Joliet, 111. Velikonočni prazniki so tukaj, zima je že za nami, v deželi je spomlad in z njo vred se vse probuja. Naš Tone, ki se pogosto oglaša s svojimi dopisi, se pa menda klaverno drži na hribu, ker prav gotovo, kakor sem slišal, so njegovi sodčki že prazni. G. urednik, imejte potrpljenje z mojim dopisom. Jaz nisem navajen pisanja, zato se pa zanašam na Vašo potrpežljivost. Tone s hriba poroča le. kaj se godi po hribu. V dolino pa nič ne pogleda, dasi je glavni del naše naselbine, četudi ne ! vendar po naših u- nem poslopju. To bi bilo velikega pomena za Joliet, kajti potem bi Joliet dobil zopet značaj zelo važnega središča za slovensko javnost. — Kajti Glasilo itak sliši v Joliet, kjer je jednotin sadež. Tukaj smo največ naredili za našo KSKJ. in zato sliši sem bolj, kakor pa kam drugam. Upam, da bi po drtifffh naselbinah ne imeli ničesar proti temu. Ker moj dopis postaja že dolg, zato končam. Prosim, g. urednik, da ga priobčite in ne vržete v koš. Drugih novic ne bom poročal, ker drugo Vam itak poroča Tone s hriba. Želim vsem vesele velikonočne praznike tu in v stari domovini. p. a., naročnik. -o- SLOVENEC NAJDEN UBIT. Cleveland, O. V četrtek zgodaj zjutraj je bilo najdeno ob progi Erie železnice v bližini Lee Rd. truplo Louis Kaušeka, starega 40 let. Preiskava Kaušekovega trupla je odkrila, da ima razbito čre-pinjo. Okrajni detektiv Gedeon Rabshaw in maršal A. W. Ei-dan iz Warrensville nista gotova, da li je bil Kaušek ubit s [ZABAVNI DOŽIVLJAJI "ČARODEJA." Najspretnejši čarodej na celem svetu je Jaspar Maskely-ne. V nekem angleškem listu o-pisuje sam razne dogodi j a je tekom svoje dolgoletne prakse. Leta in leta se je treba uriti v raznih trikih in zvijačah, preden je čarodej toliko izvež-ban, da more, stopiti pred široko publiko. A tudi pozneje mora vedno vežbati ter gledati na to, da ostane kolikor mogoče vedno na višku. Ako preveč zaupa svoji nezmotljivosti, mu kaj lahko spodleti, kar je slabo znamenje in škoduje slovesu njegovega imena. Tudi pazljivemu se rado pripeti kaj nepričakovanega. "Nekoč se mi je to-le," pripoveduje gori omenjeni čarodej. "Nastopal sem v londonski Egyptian Hall. — KaKor že večkrat, sem tudi oni večer delal omlete. V to omleto sem zapekel zlat prstan, katerega mi je posodila dama izmed gledalcev. Ko je bila omleta gotova, je. ko sem dvignil pokrov, iz posode izletel lep bel golob, ki je imel na vratu oieiDis Ženski svet. «— Spomlad bo vpeljala novo žensko modo. — Pravijo, da bodo ženske nosile prave moške hlače in povrhu teh prav kratko kiklico. Ženski svet silno kopira moško obleko. Kopiral je že suknje, srajce, ovratnike, lasno modo in zdaj so v nevarnosti še moške hlače . . . Tudi statistika. — Iz depart-menta za trgovino se poroča, da se je potrošilo tekom leta 1926 nad 750 milijonov dolar-pripetilo Ijev za kosmetiko, t. j. lepotič-!je, kot powder, razne barve, perfume itd. Ta svota je višja kakor svota, ki so jo Združene države tekom lanskega leta potrošile za grajenje vojnih ladij. Kaj črno, ki je pa svet tako rad lep! Izvanrednost. — John D. Rockefeller starejši pravijo, da daje raznim obiskovalcem nove ameriške "dajače" — obešen prstan dotične dame. Golob je navadno prhutnil par- ["dimes," kot nekake suvenirje. kakim težkim predmetom, ali krat l30 dvorani, nato pa prile- jTe dni pravijo, da pa je pose-je bil zadet od vlaka. Nedaleč itel naza-i na oder, kjer sem mu (til starega bogatega Janeza ne-od trupla se je našlo precej I Prstan odvzel. Toda ta večer |ki angleški motorist Segrave, težko okrvavljeno desko. Je bil° nekolik^> drugače. Ko jki je pri motorni tekmi dosegel Kaušek,ki je stanoval na Miles ie t'olob letel po dvorani, je o- Rekord 20H milje na uro. Temu 'pazil, da je eno od oken odpr- (pa je dal za suvenir mesto nove to. Zletel je tja ter za trenu- ."dajače" 40 centov. John D. si tek obsedel na oknu — lahko !je gotovo mislil, ker si, fant, si mislite, kako je bilo meni pri moje olje žgal, naj bo. dal ti srcu — nato pa izginil nad bom mesto "dajače" 40 centov! morjem londonskih hiš z zlatim zakladom okoli vratu vred. Nikoli ni bilo slišati, da bi ga kje še kedaj videli." -o- Ave. ter je bil zaposlen na Calvary pokopališču, je odšel z doma v sredo okoli 8. ure zvečer. Zadnji je govoril z njim njegov sostanovalec Frank Papež, kateremu je dejal, da gre na kratek sprehod. "E." -o- Klic bednih orožniških upokojencev. Sestradani in potrti živimo nko, Anglijo. Japonsko, Francijo in Italijo) namesto •) :o :4 :l-!,, ki velja za težke križarke in oklopnice v smislu washingtonske pogodbe. S takimi obljubami upa Coolidge zvabiti na svojo konferenco Francijo in Italijo. Zaenkrat pa so to samo časopisne vesti, o kaki uradni ameriški obljubi ni I vabi še tekmovalce. Novi vrli po številu, stanovah, to je cerkev, šola, ;žc v drugi polovici tega mese-dvorana, dom KSKJ. le v doli-'ca brez pokojnine. Naša plača, ni. Vse to je v dolini na North ki skoraj pri nobenem ne pre-Chicago Street. sega 750 Din, je že tako borna, Zdaj vlada med našimi dru- da moraš pri njej le stradati, štvi glavno zanimanje, kako bo 'sedaj pa še to ne dajo. Nam, izpadlo vprašanje jednotinega Iki smo v večni nevarnosti slu-doma. V nedeljo, aprila so žili preko 30 let in skrbeli za imeli društveni uradniki v Slo- 'javni mir in red, ne dajo sedaj venija dvorani svoj skupni se- teh bornih krajcarjev. "Zmanj- znano nič drugega nego to, da ne bo Coolidge vztrajal baš na »tanek, na katerem smo ukrenili, zakaj se mi zavzemamo in kaj mi odobravamo. Mi smo, da se dozida še eno nadstropje. Dolnji prostori pa naj se ure-de za kako trgovino ali kaj drugega. Seja je bila jako zanimiva, kateri je predsedoval naš čv g. župnik. Takoj po prvi seji pa se je prešlo po č. g. župnika besedi ob 10. Vzeli so cecilijansko mašo, znamenito "Missa Salve Re- washingtonskem proporcu, marveč je pripravljen vpoštevati posebni položaj posameznih sil. Katere države bo favoriziral, pa ne vemo. Razmerje, o kakršnem govori sedaj ameriško časopisje, bi bilo zlasti ugodneje za Japonsko in možno je, da je Tokio pri- gina," od skladatelja J. G. E. pravljen za tako solucijo, saj se je v celi tej zadevi izkazal šejStehle. Pri darovanju »e bo pe-najuslužnejšega napram Coolidgeu. Anglija sicer gotovo pri- lo pretresljivo "Terra Tremuit' de na konferenco, vse pa kaže, da bo zahtevala zase prvenstvo od skladatelja Rene Becker. — glede ladij malega tipa, posebno še, če se Francija ne odzove Pri vstajenju se poje "O salu pozivu. Italija bi utegnila tudi biti zadovoljna s številko 3, saj je s tem priznana kot Franciji enakovredna in bo smela zgraditi potemtakem brodovje, s katerim bo imela v oblasti vse manjše sile, a bo ogrožala tudi Francijo, ki bo itak morala držati velik del svojega brodovja na oceanih za zvezo s kolonijami. Tako bo imela Italija na Sredozemskem morju pre- man spremljevala moč nad Francijo. 'ljah. Ce nima Italija še večjih ambicij, bo gotovo poslala na Farani bodo lahko veseli in Coolidgeovo konferenco "opazovalca," ki utegne kaj kmalu hvaležni za velik trud in po-postati uradni delegat. Drugače stoji s Francijo. V njenem | žrtvovalnost sotrudnikov, da St. Mary's Choral Club izvež- na razmotrivanje, da bi si Slo- ban je prvikrat, da popeva la- j venci v Jolietu zopet ustanovili tinsko mašo letošnjo Velikonoč svoj slovenski list. Zavladalo je taris" od slovenskega skladatelja Foersterja, in "Tantum Er- aato veliko navdušenje in naši veljaki so takoj obljubili svojo pomoč. Res je, da naselbina kot taka potrebuje svoj lastni lokalni list. Samo seveda paziti bo treba, da bo v pravih rokah in da bo služil pravemu namenu. T© bi bilo morda nazadnje go," tudi od slov. Riharja. — 'res praktično, ako bi Jednotin "Laudate Dominum," tudi od jdom dozidali še eno nadstrop-Foersterja. Gdč. Dorothy Jer- 'je, bi spodaj dotične prostore bo na org' kalo je kredita," nam pravijo tovariši, ko hodim dnevno, a vselej zaman spraševat po naši pokojnini. Tare nas skrb in obup. Toliko otrok, pa nimaš skorjice, da bi jim utešil lakoto! Trgovec ne da več na upanje, brez kruha pa ne moreš živeti. Ko je bilo iztoženo po dr. Radovanoviču od državnega sveta, da bi morali dobiti družinski udje orožniških upokojencev, ki so bili upokojeni leta 1922, doklade, smo se veselili, da nam vendar enkrat izplačajo razlike od 8. oktobra 1924 dalje, katerega dne so nam bile ukinjene, sedaj nam pa še mesečne pokojnine ne dajo. ---—o- Diplomatske vi j o, da kadar "da," pomeni to morda; kadar reče "morda," pomeni to ne. Kadar pa diplomat reče "ne," tedaj se izda, da on ni noben navade.-— Pra-reče diplomat lahko se porabilo za tiskarno. To je seveda moje zasebno diplomat ... Z drugimi beseda-mnenje, pa je tudi mnenje ne- diplomat mora biti zvit kot katerih drugih, kakor sem sli- kozji rog. šal. Cez čas bi lahko tiskali i življenskem interesu je, da se vsaj glede lahkih križark, pod- 'zamoremo praznovati najvese- Glasilo zapet v Jolietu v last-1slbije ŠTEVILKE IZ SVETA. V Nemčiji pride na 1 kvadr. kilometer 132 prebivalcev. — V Združenih državah živi še 349,595 Indijancev, ki so zadnji preostanek rdeče rase, ki je bila preje naseljena po celi A-meriki. — Severna Amerika ima 612 milijonov hektarov gozdne površine, Evropa 30<>, Azija 247, Južna Amerika 208, Afrika 104, Avstralija 54 milijonov hektarov. — Vzhodno morje ima najmanj soli, Atlantsko pa največ, in sicer pridejo v Vzhodnem morju na tisoč delov vode 4 deli soli, v Atlantskem morju pa 36 delov soli. — Najglobokejše jezero na svetu je Bajkalsko jezero v Sibiriji, čigar globočina znaša 1248 metrov. — Najpromet-nejši kolodvor na svetu je v S. Franciscu, na katerega pride in odpotuje letno nad 50 milijonov ljudi. — V Nemčiji ima 5 /t vseh ljudi čisto modre oči, 40't pa sive. -o- OGROMNI SPLAVI. Ameriški državi Oregon in Washington pošiljata velike množine lesa v južne dele A-merike. Debla sestavijo in zve-žejo na reki Columbia v prav posebne splave, ki imajo obliko cigare. 5000 debel in še več zvežejo skupaj v en sam splav, ki ima 120 metrov dolžine. — Pred splave "vprežejo" čolne, nakar ti cigarni splavi napravijo dolgo morsko pot. 1100 km dolgo pot v San Francisco pre- ameft slovenca; vozij o v 12 dneh. Vsak je svoje sreče kovač.— Benjamin Tipman je pred 30 leti dospel v Ameriko iz Rusije. Bil je navaden delavec in brez vsakega centa, ko je stopil na ameriška tla. Toda v Ameriki ne šteje tu, kar prinese« pod palcem, to lahko kmalu zapraviš. Tipman je prinesel seboj pravi židovski talent in znašel je, kako je mogoče konzervirati jajca, da ostanejo sveža. Danes ima Tinman zaposlenih nad 2000 delavcev in pravijo, da je že večkratni milijonar. Te dni je dal zavarovati svoje življenje za en milijon dolarjev. Pregovor, da je vsak svoje sreče kovač, je resničen. Križ je le to, da velika .večina izmed nas se na kovanje lastne sreče prav malo razume . . . Klobasarju v album! (Prispevek.) — Mister Trinajstič misli, da zna že delati prav dobre klobase. Bodi mu povedano, da so njegove klobase v rdeči tetki zelo neslane in špi-Ijene tako nerodno, da se po cesti sv. Klare že najbolj zanikani rdečkarji muzajo in šepe-čejo, da je Trinajstič en prav neroden klobasar. — Jaka s Sentkler. Kompromis med brati. (Prispevek.) — Peterček in Nace sta se pogodila, da ne bosta več eden drugemu predbacivala "orgljanja." . Eden drugemu priznavata, da sta diplomirana "organista." Zdaj je baje domovina rešena in bo mirna Bosna.—Janez iz N. Y. Širite "amer. Slovenca" ATALA. Fr. R. Chateaubriand. • (Dalje.) Atala mi je naredila plašč iz druge, mehke jesenove skorje, kajti bil sem skoro nag. In iz kože prijetno dišeče podgane mi je napravila z iglami ježevca mokasine (indijansko obuvalo). Jaz sem pa skrbel za njen okras. Zdaj sem ji dal na glavo venec iz modrega sleze-novca, ki sva ga med potjo našla na zapuščenih indijanskih grobovih; zdaj sem ji napravil iz rdečih jagod azaleje ovratnico in potem sem se začel smejati, če sem opazoval njeno čudovito lepoto. Kadar sva prišla do reke, sva se na splavu prepeljala, ali sva jo pa preplavala. A-tala se je z roko oprla na mojo ramo in kakor dva potujoča labuda sva prekoračila samotne valove. Kadar je bila podnevi velika vročina, sva cesto iskala zavetja pod cedrinimi mahovi. Skoro vsa drevesa v Floridi, posebno pa cedra in hrast so pokrita z belim mahom, ki visi od vej do tal. Če bi ti ponoči„ ob luninem svitu, na goli savani zagledal samoten hrast, ki je oblečen v tako obleko, bi mislil, da vidiš prikazen, ki vleče svojo dolgo tančico za1 seboj. Prizor ni ob velikem dnevu nič manj slikovit; kajti množica metuljev, blešečih muh, kolibrijev, zelenih papig in višnjevih šoj se obesi na te mahove, ki napravljajo potem podobo preproge iz bele volne, v katero bi evropski delavec uvezel bleščeče žuželke in ptice. V teh od velikega duha pripravljenih, prijaznih utah sva se v senci vselej odpočila. Ce so od neba prišli vetrovi, da bi ma* jali to veliko cedro, če se je zračni grad, sezidan iz vej, s ptiči in popotniki v nje- nem zavetju semtsrtje zibal, če je tisoč vzdihov prihajajo iz hodnikov in ©bokov premičnega poslepja, potem ni bila nobeno čuda »tarega sveta enako temu »cyjoč-nemu poslopju puščave. Vsak večer sva zažgala velik ogeni in napravila sva popotno kočo iz lubja, ki je bilo razpeto na štirih stebrih. Če sem ubil divjo puro, duplarja ali gozdnega fazana, sva jih obesila pred gorečim braatovim deblom na koaee dolge palice, ki je bila zasajena v zemljo ter sva vetru prepustila skrb, da je obračal Iovč«v plen. Jedla sva neke vrste nmk, i»eiK*vaa "skalni drfcV s>ad-koroosladko bjr^zino lubjo ia majeva jabolka, ii imajo okus breskve in maime. Črni oreh, javor in ruj a» dajali vino ra najino mizo. Včasih sam tekal med bžčjsm neko evetlieo, katar* ima t podaljšanem v rošiček, čašo najČiatejd* rose. Poveličevala sva Previdnost, ki je v sredi strupenih močvirij postavila na nežno stebelce cvetlice,. tali čist studenec in je zajedno tudi položila upanje v dno od grenkosti ozlovolje-oih sre ter vzhudila v prsih ljudi, v življenju nesrečnih, krepost. Ah, kmalu sem odkril, da sem se o navideznem miru Atale varal! Kolikor dalje sva šla„ tembolj je Atala postajala žalostna. Cesto »e je brez vzroka tresla ter je hitro obrnila glavo. #Večkrat sem jo prese-netil* ko je upirala name strasten pogled, ki ga je potem z globoko otožnostjo obrnila-proti nebu. Kar me je pa nad vse vznemirjalo, je bila neka skrivnost, neka misel, skrita v dnu njene duše, katero sem slutil v njenih očeh. Vedno me je k sebi pritiskala in odpahovala, oživljajoč in razdirajoč moje nade. Kadar sem mislil* da sem napravil nekaj poti v njeno srce, sem se zopet znašel na prejšnjem mestu. Kolikokrat mi je rekla : "6 moj mladi ljubljenec I Jaz te ljubim kakor pustinjo z vsemi njenimi cvetlicami in vetrovi. Če se k tebi pritisnem, se tresem; če se moja roka ob tvojo zadene, se mi zdi, da bi morala umreti. Ko je pred nedavnim časom razmetaval veter tvoje lase po mojem obrazu, medtem ko si ti slonel na mojih prsih, sem mislila, da čutim lahno dotaknjenje nevidnih duhov. Da, videla sem košute gorovja Oko-ne, slišala sem pogovore ljudi, ki so bili siti življenja, toda nežnost košut in modrost starcev sta manj mogočni in rrmnj silni kakor tvoje besede. In vendar, ubogi Šakta, nikdar ne bom jaz tvoja nevesta!" Vedna nasprotstva Ataline ljubezni in vere, neprisiljenoet njene nežnosti in naravna čistost, ponos njenega značaja in njena globoka občutljivost, povzdig njene duše v velikih rečeh in ni ena raadražlji-vost v malih, vse to jo je napravljalo zame za neko nedoumno bitje. Sreda, 13. aprila 1927. amemkan3ki slovenec Zap a dna Slovanska DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, *folo. Podpredsednik: John Sfcutte, 4731 Baldwin C t., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jefiin, 4635 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building. Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W^ Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Gruin, 5117 Emerson St, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Pradsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland. O. 2. porotnik: John Kocraan, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: | "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se po&iljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro4-nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške [| nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodno b ti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji pri klopi jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbliznjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. Iz delavskih krogov. V. NAZNANILO TAJNIKA DR. "ZAPADNA ZVEZDA" ŠT. 16 Z. S. Z. Pueblo, Colo. Tem patom naznanjam vsem Puebloskim Slovencem in Hrvatom, zlasti pa članom društva "Zapadna Zvezda" št. 16, da bo društvo priredilo na velikonočno nedeljo, to je dne 17. aprila ob 8. uri zvečer v sv. Jožefa dvorani tri smešne igre-enodejanke, na katere vas prav uljiulno vabimo, da se v polnem številu udeležite. Prva igra je "Čarodej na brivnica." Osebe; Gašper Za-brdnik, kmet, Mr. John Klan-char; Urša, njegova žena, Mrs. Mary Starr; Izak, Žid, kroš-ujar, Mr. Frank Glaeh; Jakob, sosed, Mr. Louis Pechek; Janez, sosed, Mr. Frank Jaklič; Blaž, sosed. Air. Frank Javor-nik; Miha, sosed, Mr. Charles Vidmar. — Pri tej igri bo, kako je hotel iti Gašper v Ljubljano sina obiskat, nadalje, kako ga je Izak, Žid, hotel opehariti za 10 kron, ki mu je tako žajfo prodal, da sama brije. Konec je pa tak, da so Žida ujeli in mu brado odrezali. Druga igra: "Vedež." Osebe: Janez, kmet, Mr. Frank Glaeh; Urša, njegova žena, Mrs. Mary Starr; Miha, vedež, Mr. Frank Jaklieh; Katra in Barba, sosedi, Miss Carolina Narod in Miss Vera Mohar. — Ta igra je tudi zelo smešna. Tretja igra: "Pred sodniki." Osobje: Sodnik, Mr. Frank Ja-vornik; Blaž, Gašper, pravdar-ja, Mr. John Klanehar in Mr. Frank Glaeh; Janez, policaj, j Mr. Louis Pechek. Igrovodki-nja Mrs. Rose Radovich. V tej igri bomo pa videli, kako sta se Blaž in Gašper to-|žila. radi neke strgane vrvi, na ^katerega pride vrsta, da zopet iiiovo vrv kupi. Med igrami bo igralo 15 različnih deklic na klavir pod vodstvom Mrs. Ane Pugh. Pred in po igrah bo pa Johnny Shustar s svojim orkestrom nudil veliko zabave, zlasti za mlade ljudi. Nadalje se prav lepo zahvalim dični ZSZ. in njenemu u-radništvu, ko so nam poslali prav 'ep prstan z zveznim znakom v dar kot drugo nagrado v pridobivanju novih elanov-(ic) v letu 1926 za ZSZ. V dveh letih je društvo napredovalo v odraslem oddelku za 72 članov, v mladinskem pa za 46 članov. Le tako naprej, bratje .in sestre, pa bomo imeli kmalu število 200. Pomnite, da do 1. [julija je kampanja. Prosta pri-jstopnina je za vsakega novega člana, ki se ga pripelje v društvo, do 30. junija 1927. Toraj na delo, bratje in sestre, s tem pomagate društvu, sebi in naši dični Zapadni Zvezi. Kaj bo društvo št. 16 ZSZ. sklenilo radi prstana, mi še ni znano. Mislim, da bo najbrž sklenilo tako, da bo prstan o-stal med člani,, naj ga kateri dobi za primerno svoto za ti-ket. Z bratskim pozdravom ostajam Vaš za večjo in močnejšo ZSZ., Anton Rupar, tajnik dr. št. 16, 408 E. Mesa, Pueblo. Premogarska stavka ali kaj? Voditelji mainarjev izjavljajo, da se sedanje stavke, ki traja v samo nekateri lokalih, nikakor ne more imenovati pre-mogarsko stavko, marveč le nekako izprtje — lepkout. Pravijo, da pravo stavko bi se lahko imenovalo samo tedaj, kadar bi majnarji stavili svoje pogoje in bi iste lastniki premogorovov odbili. Tedaj bi odšli majnarji na stavko in to je stavka. Sedaj pa gotovi operatorji so podpisali jacksonvillsko pogodbo, drugi ne, zato pravijo, je to le nekako izprtje od dela in ne prava stavka. Naj bo že pravi terminologičen izraz tak ali tak za to stavko ali izprtje, resnica je in ostane, da je v Združenih državah okrog 150,000 majnarjev vsled tega brez dela. Predsednik Lewis trdi, da je ta taktika prava, drugi pa trdijo, da se ravno s tem, da se gotovim operatorjem ugodi, drugim ne, daje najhujše orožje v roke operatorjev. S tem se krha enotna fronta in daje priliko operatorjem, da zavlačujejo s pogajanji. Bržkone bodo imeli zadnji prav. imeni, kot nazadnjak, mračnjak in bogvedi kaj še vse. In taki ljudje, kakor so rdeči pi-suni, hočejo potem veljati za delavske voditelje, ki se o delavskem vprašanju razumejo prav toliko, kakor krava na boben — milo izraženo. * * =fc Delavsko vprašanje na Kitajskem. Kitajci pa črnci so bili doslej najbolj izkoriščani med vsemi delavci na svetu. Na Kitajskem, kjer imajo zlasti Angleži svoje industrijske kolonije, v katerih obratujejo svoje tovarne in v teh zaposlujejo kitajske kulije, katere plačujejo tako sramotno, da je pod vsako kritiko. Kitajski kuli ni zaslužil zadnje čase več, kakor k večjem na najodgovornejših mestih, od 12 do 15c na dan. Dokazano je, da so angleški industrijalci plačevali istočasno za isto delo doma v Angliji od $2.50 do $3.00 na dan. Kdor Kubanski car ostane še dalje na krmilu. Kubanski predsednik Ma-chado, katerega pristaši so spravili baje s sveta več delavskih voditeljev, o katerih usodi nihče ne ve, kakšna je bila, je te dni baje kar na svojo roko prestavil predsedniške volitve na Kubi. Imele bi se vršiti baje leta 1928, toda absolutistične postave dajejo moč predsedniku, da iste lahko prestavi. Teh sredstev se je predsednik Ma-chado sedaj poslužil in bo še naprej tiranil v Kubi. TO IN ONO. se ne bomo trudile zaStonj. Voščim in želim vesele velikonočne praznike! Posebno pa seveda sobratom in sosestram ZSZ.! Apoloni ja Meh le. DOPIS ZA ZSZ. MNENJE SLOVENKE O ZSZ. Tooele, Utah. Cenjeno uredništvo: —Prebiram raznovrstna poročila od povsod v različnih časopisih, a od tukaj se pa tako redkokedo oglasi. Vem, da je dosti zmožnih do pisanja, a žalibog po gum zaostaja. Čakala sem, da se katera druga, bolj za pisanje zmožna oseba, oglasi, a ne in ne. Naj Anzeigen-Nachrichten." Oglas mi ne šteje nikdo v zlo, ako jaz se ni dosti razločeval od današ- PRVA ŽENITNA PONUDBA. Ženitne ponudbe so bile v starih časopisih nekaj zelo red. kega. Prva ženitna ponudba je izšla leta 1783 v "Frankfurter povem svoje mnenje. Tukaj v Tooele je precej močno društvo ZSZ. Je poleg moških tudi precej žen in deklet, ki spadajo v isto. Ali bi ne bilo dobro, da bi si ustanovile svoje žensko društvo? Precej jih je. In še jih je, ki niso pod okriljem Zveze. Na plan, ti slovenska in hrvatska žena in dekle, katera še nisi v naši Zvezi, da si ustano- IZGUBLJEN KROKODIL. Pred kratkim je neka mene-žarija, združena s cirkusom, ki . je stala dalj časa v Avignonu < SVOJe žfnsko društvo 111 na Francoskem, pospravila •b0dl PrePrič*na, da nam bo svoje stvari, da se poda na pot USpeh zagotovljen! Ker ta or-v drugo mesto. Med potom pa ^amzacl-Ia nudi v vseh ozirih je karavana zgubila enega iz- znatno pomoč bodisi v bolezni med krokodilov in nihče ni ve- ab kakl drugl Ali naj zna računati, zdaj lahko vidi, fdel, kdaj in kako. Ko so dospe- nikdo ne mish' da sem »roi[ ka" JOS. SNIDER v zvezi z Hartford Undertaking Co. 1455-57 Glenarm St., Denver, Colo. Main 7779 South 3296 m- priporoča rojakom za naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v najlepšem redu. Posebne cene za čitatelje Amer. Slovenca PIPE WRENCH 6 in. 8 in. 10 in. 12 in. 14 in. 18 in. Odvijač za cevi. (Pipe wrench) $0.60 _ .67 _ .75 - .90 - 1.05 „ 1.50 ADJUSTABLE \NG. WRENCH 6 in._______$0.65 8 in.____.70 10 in.________ .85 12 in.--------1.30 nad 15,000 različnih predmetov v zalogi. A, M. Kapsa GENERAL HARDWARE «000 Blue Island Ave., Chicago, I1L Ph. Canal 1614 O delavskem tisku. Te dni je imel voditelj organiziranega delavstva v državi New York zelo značilen govor v Albany, N. Y. V svojem govoru je zlasti ožigosal radikalno rdeče časopisje, ki neprestano hujs-ka razred na razred, poleg te hujskarije pa ne nudi .nika-kih konstruktivnih naukov, kako naj se delavsko vprašanje reši, da bo res praktično in res pravo tako za delavce, kakor delodajalce. Današnje radikalno časopisje si po krivici nadeva ime delavsko časopisje, ker v pravem pomenu besede tako radikalno časopisje,, ki ne pusti v miru zasebnega prepričanja svojega bližnjega sodelavca, ni delavsko časopisje, marveč je partizansko in kot tako ni kvalificirano, da bi zastopalo interese splošnega delavstva, katero obstoja iz različnih narodnosti in političnih in verskih prepričanj. Ameriške unije se ne borijo proti zasebnemu prepričanju delavcev, temveč le za gospodarsko korist celokupnega delavstva. Ameriške delavske organizacije vodijo boj za boljše gospodarske in živ-ljenske razmere med delavstvom, ne pa kaj sme kdo izmed delavcev verovati, ali kakega prepričanja sme biti. Tako torej ameriški voditelj o delavskem časopisju. Mi bi ne navajali tega, ko bi ne bilo med nami Slovenci tudi mnogo takega časopisja, ki se venomer zaletava v vsakogar, ki slučajno ne prisega na rdečo socialistično zastavo. Naše rdeče časopisje, ki tako silno rado meče slovenskemu- delavstvu pesek v oči, da je delavsko in da vodi boj za delavske interese, je časopisje one kategorije, katero omenja govornik. Saj menda ni treba povdarjati, vsaj lahko vsak vidi, da socialističen dnevnik, katerega plačujejo člani siovenske podporne organizacije, ne piše skoro druzega, kakor samo proti katoličanom in katoliškemu prepričanju. To, da si katoličan, je dovolj, da te slov. rdečkarji napadajo in sramote, pa imej^ še take druge sposobnosti, to, da si katoličan, je dovolj, da te potem blatijo in zmerjajo z zakaj vlada v največji meri Anglija svetovni trg. Zato ga vlada, ker ima na Kitajskem, v Indiji in v njenih afriških kolonijah svoje tovarne in kjer ji garajo kitajski kuliji in črni sužnji skoro zastonj. Na ta način dobivajo angleški industrijalci svoje izdelke, toliko ceneje, kakor jih morejo dobiti industrijalci drugih dežela, radi tega toliko lažje konkurirajo z drugimi deželami in kljub temu spravljajo še mnogo večje dobičke, kakor jih industrijalci drugih dežela. Zdaj pa se obetajo drugi časi, bolj žalostni za Anglijo. Kitajski kuliji dvigajo svoje glave in zahtevajo to kar jim gre. teri drugi organizaciji. Ne. Vsako bratsko podporno društvo je dobro, a kolikor več tem bolje. Pazno zasledujem tudi vsa li na določeno mesto, so krokodila pogrešili. Razposlanih je bilo takoj več oddelkov, lastnik podjetja pa je imel mnogo opravila, da je pomiril prestrašeno ljudstvo. Zatrjeval je, da'poročila od začetka ko se je u-krokodili niso nevarni, posebno stanovila Slov. Ženska Zveza, v tem letnem času ne ter da Čestitam slovenskemu ženstvu. krokodil živi lahko tri mesece, kar ob priliki več spregovorim, ne da bi kaj jedel. So li kroko- Za sedaj samo to: Slovenska dila našli, poročilo ne navaja. I žena in dekle, prebudi se tudi j tukaj na daljnem zapadu, da 1 bo slovenska javnost vedela, njih ženitnih oglasov. Nek moški je iskal nevesto, ki naj bi poleg drugih lepih lastnosti imela tudi okrog 50,000 takratnih goldinarjev dote. -o- Samomor. Ustrelil se je na Jesenicah finančni pripravnik Štefan Frangeš. Pred nekaj časom je grede iz službe padel na ledu ter nezavesten obležal. _ Od tedaj ni bil več popolnoma normalen, ker si je pri padcu pretresel možgane. -o-' Zidarska in cementna dela, kakor temelje, dimnike, »Upnice, eetnentna tla. DO»rai!jam Hi«c. delam uaraže. — Delo TAraiitira.no, cene nizke. JOE PRAZAN 2637 W. 21st Str., Chicago, lil Phone: Rockwell 4»18 po 6. zreier. D££1scVIfiffl^AKsrv 8vrho doffovora- FARME N A PRODAJ ZOPET V Šangaju bodo imeli te dni item so prišli do razveseljive INDIJANCI SE MNOZE. da tudi v Tooeli še živi sloven- Stevilo Indijancev zopet na- ska beseda! Zdramimo se in rašča. Splošno se je trdilo, da'delujmo roka v roki. Najprej je ta zanimiv rod na tem, da'si ustanovimo svoje žensko dru-izumre. Nedavno tega pa so v jštvo in priklopimo ga ZSZ. In Združenih državah kakor tu- potem? .. . di na Alaski izvršili štetje. Pri Vsaka bodi prepričana, da delavski zastopniki in voditelji svojo konvencijo, rta kateri bo- konstatacije, da so se severo-ameriški Indijanci v teku dva- do skušali delavski položaj na najstih let pomnožili za okoli Kitajskem izboljšati. Skušali bodo polagoma, kakor pravijo poročila, vpeljati tudi na Kitajskem vsaj deloma podoben živ-|350,000. ljenski standard med kitajski-! mi delavci Kake uspehe bodo 1 REKORD V DOLGOSTI LAS. 19,000 oseb. Največ Indijancev je v državi Oklahoma, kjer jih je 120,000. Vseh Indijancev je v tem oziru dosegli, se zaenkrat še ne da prerokovati, toda gotovo pa je, da se stvar obrača na boljše in da tudi med kitajskimi delavci puca zora in da bit če dana prej ali slej. Zahteve stavbinskih delavcev. Iz Scrantona, Pa,, se poroča, da so te dni stavbinski delavci stavili nove mezdne zahteve. Tesarji so v tej okolici doslej dobivali $9 na dan, zdaj zahtevajo $10. Zidarji so prejemali doslej po $12 na dan, sedaj zahtevajo po $13. Električarji so prejemali doslej po $9, sedaj zahtevajo po $11. Organizacije zahtevajo rešitev teh zahtev do 1. maja t. 1. Shulfrid Sjorgren v Toronto je odnesla rekord najdaljših las. Ona sama meri 5 čevljev, lasje pa 10 čevljev, katere ima spletene v dve kiti. Kiti si ovija okoli svoje male glavice. — Las si ne sme krtačiti, ker so izredno mehki in'fini. Sjorgren porabi na dan za negovanje svojih las pet do šest ur. Njene tovarišice, ki nosijo dečjo frizuro, ji njenih dolgih las prav nič ne zavidajo, ker ima ž njim več nego preveč dela. -o—:— ŠIRITE AMER. SLOVENCA. PRODA POSESTVO- Na lepem kraju veliko gozda neposekane-ga, hiša lepa in zidana v najboljšem stanju, krasni dom. Ne zamir dite lepe prilike, cena samo $3500. Za podrobnosti vprašajte: JOS. LEGAN, Broadway St. 1401, JOLIET, ILL. LOUISIANA Na prodaj 300 akrov farma v Louisiana. "Can & Cotton Land" ob državni cesti in jezera; vsa priprava in orodje; dobra zemlja. — J. L. Bryant, Fort Dranclie. Ind. D-21-b.t.sr "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe samo $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE, 4040 North Kedzie Ave. NOTICE. No one, except the authorized agents with the written permission from administration office of this paper, Amerikanski Slovenec, has the right to solicit advertisements for this paper, or usin^ the paper's name for any purpose of this kind. Administration of Amerikanski Slovenec declines every responsibility whatsoever in such case. • Management Amer. Slovenec* ŠIRITE AMER. SLOVENCA! SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST Nenf^ceK 1439 W. 18th St. CHICAGO, ILL. ZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI 2E S 30-LETNO IZKUŠNJO! PRVO LETOŠNJE SKUPNO POTOVANJE V STARI KRAJ PREVQZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevajanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. ' LOUIS STRITAR 2018 W. 21st Place. Chicago, m NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Pennsylvania, New Yorku, Connecticut itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Anton Jaksetich, kateri je pooblaščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi Družinsko Pratiko za leto 1927 in vse knjige naše knjigarne. Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava Amer. Slovenca. ŽENITNA PONUDBA. 53 letni vdovec s par tisoč dolarjev prihrankov, se želi po Veliki noči seznaniti s Slovenko v svrhu ženil ve. Katero veseli voditi mirno gospodinjstvo, naj piše na upravništvo tega lista pod imenom "Vdovec." 1819 W. 22nd Str., Chicago, 111. s,t,sr Javne zahvale! Zastonj nadušljevim v spomladi. priredimo na francoskem parniku "PARIS" ki odpluje iz New Yorka DNE 23. APRILA 1927 "Paris" je zlasti za tretji razred priznano najboljši parnik. Kakor na do-1 sedanjih skupnih potovanjih- se bodo tudi to pot nudile našim potnikom' razne posebne ugodnosti in naš zastop-' _ 7 , ... „ . nik bo potnike spremljal prav do P°sebna met*da, ki je podelila ze tiso-Ljubljane. ■ čim zdravje, ki so imeli naduho in Potniki naj se čim prej prijavijo,1 mnt>go trpeli. — Takoj pošljite zlasti ne-državljani, da jim bomo mo- j P° vzorec, ki je zastonj. gh preskrbeti še pred odhodom po- Aku vas nadleguje nadul ia ko ic dr-vratveno dovoljenj (Pamut*. na pod j žcvn() vr(.m, in vbžllo. čc vas du5i lagi katerega se bodo lahko nemoteno vrnili nazaj v Ameriko. Razume se, da Vas lahko in radi od- kadar kašljate in pridete težko do sa- i po, je zadnji čas. da naročite vzorec ,. , .. i zdravil od Frontier Asthma Co. Nič pravimo z vsalom drugun parmkom. I ne (U. kje žjvj.c -c 5matc Mupanjc Urugo skupno potovanje se aIi I1C v to zdrav;i0, ki je eno izmed vrši istotako na parniku 'Paris* najboljših, pišite po vzorec, ki vas in sicer 4. junija. ! .i,e. stan<-"- Tudi če že celo svoje t življenje trpite in ste poskusili vsako-. J vrstna drinja zdravila, nc da bi dobili Ravno tako se vselej obrnite na nas: | olajšanje, poskusite še to. Xe obu- 1) kadar ste namenjeni poslati denar v pajte. ker naše zdravilo vas bo «otovo »tan kraj; j pozdravilo. Pošljite spodnji kupon. 2) ce Selite dobiti denar iz starega kraja;, 3) ako ste namenjeni dobiti kako osebo v to deželo; , ; 4 kadar rabite kako pooblastilo, izja-' vo, pogodbo, ali kako drugo no-' tmrsko listino, ali če imate kak drug opravek s starim krajem. i SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & ČEŠARK N. Y. FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co. 1239 E. Frontier i Bid-.. 462 Niagara St., Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: (i. Wahcic, rabil sem vašo Alpeu-tinkturo zoper izpadanje in za rast las x najboljšim uspehom, za kar sc Vam lepo zahvalim. J. Jaksetich, 722'/: Dickinson St. Elmira, N. Y. Vedno vam o-stanem hvaležna za Vaše čudodelno Al* pentiukturo za lase, katera mi jc dobro pomagala. Mrs. P. Sarich, Ilartfort. 111., Bon 1%. — Mr. F. Tozicli, 11-25 S. Bend St., So. Bend, Ind. mi piše, da jc moja Bruslintiiiktura najboljša zoper sive lase. — Mr. T. Horvatic, Box 38, Lyndora, Pa., mi tudi pisc in se lepo zahvali, ker je z mojim zdravilom prahute in srbcčico iz ulavc popolnoma odstranil. — Mrs. G. Ostovicb, 3'J Kendal Ave. H. P., Detroit, Mich., piše: Z Vašim zdravilom sem popolnoma odstranila rumene pike in mo-zolce iz obraza, za kar Vam ostanem vedno hvaležna. — Mr. S. Stanko-vicli, Box 45 Dilles, Ohio ini piše, da jc imel lišaje in strašno Ka jc koža srbela. Z mojim zdravilom sc jc pa hitro pozdravil, zakar mi jc zelo hvaležen. — Mr. J. Putrich, Box 214, St. Davas. 111., piše: Ostanem Vam vedno hvaležen za zdravilo zoper revniatjzem za katerem sem dolso trpel. Nič mi ni pomagalo, dokler nisem naročil Vaše zdravilo, ki me je v petih dneh popolnoma pozdravilo. — Mrs. M. Kadunc, Box 74, Waushaukce, Wis., piše, da si jc z mojim zdravilom zastarelo rano popolnoma ozdravila, za kar sc mi lepo zahvali. — Mr. Luka Sever, 1125 Woodside Ave., Middle-town, Ohio, piše, da si ic z mojim zdravilom popolnoma ozdravil turov® in srbečo kožo. — Mr. P. Wuccnovich, 431 The Ave.« Lackawanna, N. Y. piše: Zahvalim se vam za zdravilo zoper kurje očesa in bradovice, kakor tudi za prašek zoper potne noge. S temi zdravili smo trije popolnoma, ozdraveli. Na tisoče takih in še drugih pisani imam od naših rojakov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, v katerih vsi hvalijo moja zdravila. To je dokaz, da so v resnici dobra in dobro učinkujejo. Pišite takoj po cenik, pošljem ga zastonj. JAKOB WAHCIC, 1436 E. 95 th Str., Cleveland, Obto« AMERIKANŠKI SLOVENEC Sreda, 13. aprila 1927. iiMiMffism'nnnro^ roza sveta Spisal A. R. Haggard. Wulf je pri teh besedah vztrepetal, Sala-'din pa je mirno poslušal in ni pokazal, da bi se bil razsrdil. "Brez dvoma sem po njenih mislih okruten, in tudi vidva mislita, da sem krvoločen trinog. A ni tako, kajti jaz želim mir in življenje ohraniti, ne ga uničiti. Vi kristjani ste tisti, ki že kakih sto let neprestano napajate to peščeno poljano ^ krvjo, ter se izgovarjate, da hočete imeti deželo, v kateri je pred več nego enajst stoletij živel in umrl vaš prerok. Koliko Saracenov ste pobili ? Na stotisoč! In dalje, z vami sklenjeni mir ni mir. Ta dva reda, ki sem jih