58
Prošnje krajnskih deželnih stanov
v rečeh   slove nskiga  naroda.
Razun več druzih v prid dežele v velikim zboru krajnskih deželnih stanov sklenjenih prošinj, ktere bojoKrajnski deželni stanovi presvitlimu Cesarju na Dunaj poslali, tudi slovenska narodnost (Na-tionalitaf) ni bila pozabljena, marveč so bile njene vošila — razun malokterih, ki še ne vejo, de je Krajnska dežela Slovenska dežela, čeravno 'so Krajnci — enoglasno poterjene, de se imajo v imenu  deželnih stanov na  Dunaj  Cesarju poslati.
Te prošnje v slovenskih rečeh so:
1.) Ponmoženje šol po deželi, in de bi se v šolah nobeni soseski kak drug jezik ne silil, ka-koršniga si ona sama izvoli.
#.) V mestnih šolali naj se sicer nemški jezik uči, zraven njega pa tudi slovenski jezik obšir-niši pravico zadobi, kakor dozdaj. — Za šolske pripravnike (Preperanden) naj se zraven nem-škiga posebno slovensko učilistvo napravi.
3.) Razun šolske izreje fantov naj se bi tudi izreja deklic pazljiviši izpeljevala.
4.) Podiik v slovenskim jeziku naj se tudi že učencam latinskih šol (gimnazjaj odpre.
5.) Ilirski pravopis naj se po vsih slovenskih šolah vpelje.
6.) Plačila deželnih učiteljev naj se povikšajo.
7.) Na cesarske službe, pri kterih imajo uradniki s slovenskim ljudstvam v kakoršni si bodi zadevi opraviti, naj se postavijo le taki možje, kteri se skažejo, de slovenski jezik popolna-ma umejo. Izpraševanja v ta namen naj se pripustijo deželnim stanovam, kteri bojo zbor v slo-venšini učenih mož skupej poklicali, ki bo no-viga uradnika izprašal.
8.) Vse cesarske povelja in postave naj bi, kakor dozdej v nemškim, prihodnjič tudi v slovenskim jeziku v natis prišle; ravno tako naj bi se tudi vse oznanila deželniga poglavarstva in vsih kresijskih in kantonskih gospdsk v slovenskim jeziku v dokladi Novic vsaki teden med ljudstvo dajale.
9.) Šola za obertnost in umetnost (Real-schulej naj se v Ljubljani napravi v nemškim jeziku, za proste rokodelce in obertnike pa v slovenskim; šola za kmetijstvo naj se bolj v djanskim poduku fpraktisch) razširi, in pa šola zdravilstva živine in poduka v podkovan j i konj v slo venskim jeziku napravi.
S temi in v oglasu kmetam razloženimi prošnjami, ktere bojo Krajnski deželni stanovi za-stran domačih potreb Cesarju predpoložili, se vežejo večidel prošnje, ktere so naši rodoljubi domorodci na Dunaj i, pa tudi verla šolska mladost v Ljubljani deželnim krajnskim stanovam na serce položili, razun vošila, ktero je še posebej Ljubljanska šolska mladost na znanje dala, de bi se v Ljubljani   v se uči lise (TJniversitat) napravilo.
Tudi meni so deželni stanovi zaupanje ska-zali, de so meberž v začetku v zbor posvetovanja za deželno koristnih in potrebnih naprav poklicali. De sim se z vso gorečnostjo za napravo vsih potrebnih in mogočih domorodnih reči potegoval, mi mende ni potreba na dolgo in široko razlagati, ker moja prisega je bila in bo: več delati, kakor besedovati.
Bog daj, de bi bile vse naše vošila uslišane!
Dr. BIeiweis.