TIM REV jt ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE Izdaja Tc liska založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja edniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Ja j-okovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, f\ rjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in hnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. C >letna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 • Revije [naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-51 • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski sk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul¬ turna sk nost Slovenije. poštnina plačana v gotovini XVI. letnik Januar 1978 «x« timova igračka MASKA Material: Star risalni list, lepilo, vrvica, barvice (akvarel). Orodje: Škarje, čopič. Potek dela: 1. Nariši in izreži iz primerno velikega kosa ri¬ salnega lista štiri luknje, dve za oči in po eno za nos in usta (slika 1). Pazi na pravilno razmerje in preizkusi na obrazu. 2. Iz papirja zvij primerno velik stožec (a) ter ga prilepi v odprtino za nos. 3. Zelo važno je barvanje maske. Pobarvaj vso masko enobarvno (svetlorumeno ali oranžno). S temno barvo obarvaj obrvi in gube okoli ust. Ustnice so rdeče. Če narišeš ustnice navzgor obrnjene, se bo maska smejala, če so pa ustnice obrnjene navzdol, bo izraz žalo¬ sten. Vesela maska je temu primerno pobar¬ vana; lice je zeleno, ustnice so rumene, nos je moder, iz ust štrle dolgi zobje. 4. Prebodi masko levo in desno, priveži tam dva traka, s katerima pritrdiš masko na obraz. Z raznimi nosovi se videz maske povsem spre¬ meni. Nos je lahko privihan, top, zakrivljen, odrezan ali šilast in podobno. Z volno ali papirnatimi trakovi napravimo brke ali brado. TIM 5 Januar 1978 XVI. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamez¬ na številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirata Razisko¬ valna in Kulturna skupnost Slovenije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Elektronika čedalje bolj izpodriva razne mehan¬ ske regulatorje. Osnovni princip je v tem, da mehanske veličine pretvorimo v električne in jih v ustreznem elektronskem vezju -obdelamo«. Elektronika pa potem krmili nek mehanski si¬ stem (ventile, elektromotorje itd.). Slika pri¬ kazuje vezje transistorjev, kondenzatorjev, diod in uporov na tiskanem vezju. KAZALO TIMOVA POŠTA . 193 PRVI KORAKI Stenski zapisni koledar . 195 Rolka . 197 Rigel, Tristopenjska raketa . 198 Pripomoček za tehniško risanje . . . 199 MODELARSTVO RC motorno letalo MUHA . . . . . 201 Galeb 7 . 205 Supercar . 208 Balon helikopter . 215 Logične naloge . 216 DALJINSKO VODENJE Integrirana vezja v sistemih za daljin¬ sko vodenje . 217 Priredba analognega detektorja . . . 219 RADIOAMATERSTVO C-MOS integrirana vezja . 220 Tonski oscilator ZRS TO-3 . 224 Vibracija v tehniki . 226 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA Velika nagrada Francije . 228 TIMOVA FANTASTIKA Ladja zibelka . 232 MALI OGLASI . 237 ZANKE IN UGANKE . 239 SLIKA NA ZADNJI STRANI OVITKA Model parnika na kolesa »Sirius« iz leta 1837, prvega parnika, ki je prečkal Atlantik na parni pogon. timova pošta Branko Perko iz Benedikta v Slovenskih go¬ ricah nam je poslal pismo, ki sicer ne sodi povsem na področje naše revije, menim pa da bo zanimalo tudi druge. Takole pravi: Hodim v 8. razred in ker je to zadnje leto, se moram odločiti za poklic. Izbral sem si srednjo elektrotehnično šolo področje šibki tok. Ker sem slabo seznanjen s tem pokli¬ cem in pogoji šolanja, bi rad da mi kaj več poveste o tem. Odgovor na njegovo vprašanje je zelo pre¬ prost in velja tudi za vse druge, ki se ote¬ pajo s podobnimi težavami kot naš Branko. Vse informacije v zvezi s poklicnim usmerja¬ njem dobite na Zvezi skupnosti za zaposlo¬ vanje Slovenije, Glinška 12, 61000 Ljubljana. S celo goro načrtov nas je zasul Stane Oce¬ pek iz Mengša, žal pa moram kar na začetku ugotoviti, da so vse premalo konkretni, da bi bili uporabni za objavo. Mislim pa, da se bo dalo te načrte primerno pripraviti in po¬ praviti tako, da bodo le zagledali luč sveta v eni od prihodnjih številk. Ob tej priliki ne bo odveč, če še enkrat ponovim, kaj vse mora vsebovati dobro pripravljen načrt. Ta¬ kole gre: tekst s podrobnim opisom izdela¬ ve, kosovnica, načrt modela po sestavnih delih, sestavna oštevilčena risba ter po možnosti še fotografija, če ne pa vsaj risba gotovega izdelka. Cel kup vprašanj nam je poslal tudi Emil Pušnik iz Grobelnega. Pa poglejmo kaj vse zanima našega dopisnika: Razmerja človeškega telesa, ki ga likovni umetniki tako radi imenujejo tudi proporc, so odkrili že Egipčani in ne Grki, kot si na¬ pisal. Danes pa veljajo za idealna razmerja človeškega telesa tista, ki jih je postavil Leonardo Da Vinci, renesančni slikar in znan¬ stvenik. Temelje pa na podmeni, da je višina glave osnovni modul, ki gre sedemkrat v telo, razpetina rok pa je enaka višini telesa, zlati rez pa je zajet v razmerju med členki prstov na roki in znaša približno 1: 1,6. RC naprave, ki jih objavlja tov. Lokovšek, po pravilu tudi sam izdela, tako, da je bilo teh naprav izdelanih že lepo število. Vojaške signalne rakete, ali bolje naboj je sestavljen iz dveh delov in sicer: v spod- TIM 5 • 77/78 1 93 njem delu naboja je običajni vžigalnik in pri¬ merna količina smodniškega polnjenja, ki da naboju ob izstrelitvi ustrezno hitrost, v zgornjem delu pa je vnetljiva zmes različnih kovinskih oksidov, ki dajo pri gorenju raz¬ lične barve. Naslova tovariša, ki je na razstavi avtomobi¬ lov razstavljal model DC-9 (razpetina kriI 4,2 m) žal ne vem, bil pa je to Marjan Men¬ cinger z Bleda. O njem in njegovem modelu je pisalo Delo v torek 13. decembra. Za ko¬ nec pa še prošnja tov. Romanu Matku naj se pismeno oglasi Emilu Pušniku, Grobelno 38, 63231 Grobelno. Marko šušmelj iz Lokev pri Divači meni, da je Tim kar v redu, pogreša pa članke o fo¬ tografiji. Res je, prispevke s področja foto¬ grafije smo obljubili že na začetku letnika, vendar še nismo našli primernega sodelav¬ ca. Upam, da nam bo v doglednem času uspelo odpraviti tudi to pomankljivost. Kar dva naša bralca sta se oglasila z zelo umestno pripombo v zvezi z zamenjavo opi¬ sov k slikam na naslovni strani. To sta Mitja Lavrenčič iz Hoč in Tone Ambrož iz Ljub¬ ljane. Brez dvoma je bilo bralcev, ki so to neljubo pomoto opazili še več, sklepam pa, da se niso oglasili zaradi tega, ker smo sami pravilno presodili, da je ne gre pripisati ne¬ znanju našega sodelavca, temveč že tisoč¬ krat omenjenemu tiskarskemu škratu, ki nam jo je tokrat zares temeljito zagodel. V opra¬ vičilo naj povem, da tiskamo ovitke revije zaradi smotrnejšega gospodarjenje po štiri naenkrat, to pa je tudi neposreden vzrok, da je prišlo do tega »nepredvidenega« do¬ godka. Prosim, da nam to napako oprostite in obenem navajam ključ za razrešitev rebu¬ sa, ki je zaradi tega nastal: k naslovni strani druge številke sodi mostni žerjav, ki ga uporabljajo za večja popravila v elektrarni. Anton Majnik iz Idrije bi si rad izdelal usmernik za 6 in 12 V. Načrtov ne pošiljamo po pošti . (tukaj pride grda beseda, ki bi jo najrajši napisali na rovaš tega, da je to v naši pošti že tolikokrat pisalo. Lahko pa se tak usmernik dobi v trgovini Mladi teh¬ nik, pa še drag ni. Miloš Gežnak nam piše že drugič, ko se nam je oglasil prvič, še ni bil modelar, zdaj pa že. In ker je modelar, nas sprašuje, če lahko naroči japonski papir pri Mladem teh¬ niku v Ljubljani na Starem trgu 5 po pošti. Seveda lahko! Tone Papež iz Žužemberka je naš naročnik že dolgo vrsto let. Revija mu očitno ustreza, čeprav ima k vsebini tudi nekaj pripomb, na primer: želi si enostavnejše načrte naprav za daljinsko vodenje, pa načrt sedemkanalne naprave (sprejemnika in oddajnika) pa še koliko bi vse skupaj stalo in ne nazadnje posebej poudarja, da naj bi bil načrt prav zares majhen in enostaven. Kolikor vem, doslej še nihče ni izdelal sedemkanalne naprave, saj poznamo le dvo, štiri in tako na¬ prej kanalne naprave. Drugič; izdelava teh naprav stane kolikor pač stane, saj gre za dovolj zapleteno elektronsko napravico in se torej določenim stroškom ni moč izogniti. Tretjič je bilo v Timu, to pa bi Tone kot dolgoletni naročnik moral vedeti, objavljenih nič koliko zelo kvalitetnih in tudi enostavnih (seveda v mejah zgoraj povedanega) RC na¬ prav. In še odgovor na drugo vprašanje: eks¬ plozijskih 0,8 ccm naprav v Mladem tehniku nimajo na zalogi, pač pa so na voljo Weber 3,4 ccm in močnejši od 1,5 ccm navzgor. Jože Simončič iz Maribora nas prosi za na¬ slove modelarskih klubov v Ljubljani. Naslo¬ va smo objavili v četrti številki. Tam bo do¬ bil (upam vsaj) tudi ostale podatke. Daljša pisma s tehtnimi pripombami so nam poslali Drago Longo iz Ljubljane, Robi Ve- trnik iz Šoštanja in Janez Meglič iz Vodič pri Tržiču. Zaradi izredne dolžine njihovih pisem jim bomo odgovorili osebno, saj brez objave njihovih dopisov ne bi mogli primer¬ no komentirati njihovih stališč in mnenj, oboje pa bi daleč preseglo prostorski okvir naše pošte. Vendar je treba povedati, da imajo vsi trije zelo konstruktiven odnos do revije in se jim na tem mestu vsem trem zahvaljujemo za tako izčrpno oceno Tima. To bi bilo za letos oziroma za lani vse, saj boste tole številko prejeli v januarju. Upam pa, da je še vedno čas, da vam v imenu uredništva in Tehniške založbe želim SREČNO 1978 ! urednik prvi koraki STENSKI ZAPISNI KOLEDAR 90 160 7 180 2X ni r: _1 28 JE c? I-VN A.A/\ A, A /\ A A AfS/VVAAAf^ ^M 1 ra 20 ' I ® cvj i 160 20 ž TIM 5 • 77/78 1 95 to m Za novo leto vam nismo poslali koledarčka, kot je to navada pri nekaterih bogatejših revijah, zato pa vam dajemo načrt, po ka¬ terem si boste lahko sami za zabavo izde¬ lali primeren stenski koledar za drobne za¬ piske. Naš koledar bo narejen v obliki go¬ renjske hiše. Najprej si kupite v trgovini s papirjem ali v knjigarni tedenski zapisni koledar z ob- račljivimi listi. Ti listi se obračajo kot knjiga preko kovinskih obročkov, saj je to namizni koledar. Naš koledar pa bo viseč, zato bodo listi speti na gornjem robu. Luknjice v listih bodo odveč in bomo zato levi rob listov z luknjicami lepo po knjigoveško odrezali z ostrim nožem ob jeklenem ravnilu. Risba dovolj razločno kaže, kako je koledar urezan in sestavljen, zato le nekaj besed o materialu, montaži in barvanju: Temeljna plošča ima, kot vidite, v gornjem delu podobo stranske stene gorenjske kmeč¬ ke hiše, spodnji del pa je le podaljšek, na katerem so pritrjeni koledarski listi. To ploščo urežite iz tanjše ali srednje debele lepenke. Še dve enaki steni urežite iz be¬ lega risalnega papirja. Ti dve steni prilepite na obe strani lepenke. Temeljna stena, ki je nosilni del koledarja, bo tako trdnejša in se ne bo krivila. Med tem ko se bo zlepljena stena sušila obtežena z nekaj težjimi knjigami, narišite in izrežite vse ostale dele. Dele narišite na karton, kakršnega uporabljajo za izdelavo škatel za čevlje, in jih izrežite. Zavihe za prilepljanje upognite po črtkanih linijah čez kak oster rob, nato pa jih nalepite na te¬ meljno ploščo. Leseno čelo hiše bo nalep¬ ljeno hkrati na temeljno steno in na streho, kar bo znatno povečalo trdnost strehe in čela. Še trdnejša bo streha, ko boste nale¬ pili tik za robom strehe še tramovje. Oken ne bomo kar naslikali na steno, ampak bo¬ mo kamniti okenski okvir, ki je značilen za gorenjsko hišo, izrezali in nalepili na steno. Na ta okvir bomo nalepili še oknice, tako da bo videti okno kar resnično. Pravokotnik v izrezu okvira, ki je pravo okno, pobarvajte sivo, v to ploskev pa narišite s tušem ali s črnim flomastrom značilno oblikovano oken¬ sko mrežo. Stare alpske (tudi gorenjske) hiše so bile pokrite s klanimi lesenimi deščicami — sko¬ dlami, kar jim je dajalo svojstveno lepoto. Streho pobarvajte srebrno sivo in narišite nanjo deščice s tušem ali flomastrom. Mno¬ go lepše pa bo, ako boste deščice narisali na risalni papir, jih prebarvali in izrezali, nato pa nalepili na streho, tako da se bodo prekrivale kot opeka na strehi. Lepimo jih od spodnjega roba strehe proti slemenu. De¬ ske na lesenem čelu hiše in na vrtni ograji narišite in pobarvajte v barvi lesa. Sestav¬ ne dele lahko pobarvate pred sestavljanjem, lahko pa pobarvate tudi že zlepljeno hišico. Uporabite vodne ali tempera barvice, lepite pa z lepilom LIBROKOL ali JUBINOL. Koledarske liste pritrdite tako, da jih prebi¬ jete s šilom na gornjem robu, nato pa pre¬ taknite skozi liste in skozi ploščo mehko žico, ki jo na zadnji strani upognete. Minule tedenske liste boste pretaknili skozi režo na zadnjo stran, če nameravate liste ob koncu tedna odtrgati, pa reža ni potrebna. Za naš koledar lahko uporabimo tudi kole¬ darski blok z dnevnimi lističi (če ga kje dobite). V tem primeru ne rabimo reže, po¬ daljšek plošče pa je treba ustrezno skraj¬ šati in zožiti. Dobro zlepljena hišica bo dokaj trdna in bo uporabna nekaj let. Kdor pa želi imeti še trajnejši koledar, naj izžaga vse dele iz tan¬ ke vezane plošče in jih zlepi, seveda brez zavihov. DVE ZANIMIVOSTI Svetilka signalizira poledico. V Nemčiji so izdelali svetilke, ki voznika opozorijo na po¬ ledico. Postavljene so na podstavkih ob ce¬ sti in narejene tako, da spreminjajo jakost sevanja, kadar sta temperatura in vlažnost zraka tolikšni, da lahko pride do poledice. Ovijanje v peno. »Pazi steklo«, »Zlomljivo« ... takšni in podobni napisi pričajo o teža¬ vah, s katerimi se srečujejo prevozniki pri tovorjenju krhkih predmetov. Strokovnjaki pa so tudi na tem področju izdelali nekaj patentov. V Angliji preiskujejo naslednji pa¬ tent: predmet postavijo v kartonsko škatlo in ga oblijejo s peno, ki pozneje otrdi in po¬ polnoma ovije predmet. Tako zapakirane predmete so za preizkušnjo metali z dvajse¬ tega nadstropja, vendar niso utrpeli nikakrš¬ ne škode. Roman Jerala ROLKA V osnovni šoli sem bil reden bralec vaše revije, zdaj, v srednji šoli pa jo bolj redko dobim v roke. Saj veste, ni časa. A kljub temu sem se vam s svojimi prispevki že oglasil. Danes vam pošiljam načrt »rolke« — to je nekakšna plošča na kolesih. Ime ji popolnoma ustreza, saj sem jo izdelal iz ene kotalke. Moram priznati, da zamisel te plošče ni moja, saj sem jo že videl v Avst¬ riji. Moj je le način, kako se jo naredi. Za izdelavo ene rolke sem uporabil 2 cm de¬ belo leseno ploščo, kotalko in dva vijaka; orodje, s katerim sem si pomagal na vrtalni stroj in cirkular, na katerem sem ploščo odrezal (lahko uporabite seveda tudi na¬ vadno žago). Kot vidite, materiala ni veliko in tudi za izdelavo sem porabil samo pol ure. Zdaj pa k izdelavi. Po načrtu izrežite ploščo. Nato vzemite ko¬ talko in jo razdelite na dva dela. Luknje oz. njih postavitev na plošči je odvisna od ve¬ likosti kotalke. Najbolje bo, če jih izvrtate med prvo in drugo tretjino in v sredi tretje tretjine. Polovice kotalk potem samo pritrdi¬ te na ploščo in rolke so gotove. Sedaj pa še o vožnji. Lahko se poganjate tako, da imate eno nogo na plošči, z drugo pa poganjate (kot pri skiroju) ali pa da se spustite po manjši strmini navzdol. Krma¬ rite z nagibanjem telesa oz. pritiskom nog na posamezne dele plošče. Plošča bo bolj stabilna, če bodo kolesa pri kotalkah širša. Vozite se lahko po asfaltnih ali betonskih površinah. Obstaja pa še tretji način vožnje. Lahko vas podobno kot pri smučanju na vodi vleče kolo. Ta način se mi zdi zaradi manj¬ šega števila primernih (malo prometnih) vzpetin še najboljši. Tudi pri tem načinu lahko poljubno vijugate. Na priloženem na¬ črtu so rolke, ki sem jih uporabljal. Mere pa se seveda zaradi različne velikosti nog lahko spremenijo. TIM 5 • 77/78 1 97 00 o> m 2 Primož Smerkolj RIGEL Raketa Rigel (zvezda v ozvezdju Lovec) je narejena iz materiala, ki ga lahko stalno dobite v naših trgovinah. Za izdelavo rakete uporabljamo običajno modelarsko orodje: ravnilo, svinčnik, škarje, oster nož ali britvico in smirkov papir. Uporabili bomo šeleshamer, furnir (še bolje balso), lipov les, gumico ter modelarsko neelastično lepilo. IZDELAVA Trup izdelamo iz šeleshamerja velikosti 192 X 62,8 mm. Ta pravokotnik odvijemo okoli okrogle palice premera 20 mm in na robu zalepimo. Ko smo to naredili, se lotimo izdelave stabilizatorjev, ki jih naredimo iz furnirja ali balse. Opisal bom izdelavo sta¬ bilizatorjev iz furnirja, kajti tega je lahko dobiti, balso pa le občasno. Najprej zlepimo dva kosa furnirja tako, da se letnice sekajo pravokotno. Ko se lepilo posuši, z ostrim nožem stabilizatorje izrežemo ven. Nato vse robove razen tistega, ki je prilepljen na trup, zgladimo, tako da so robovi koničasti. Robo¬ ve prilepimo na trup tako, da je med enim in drugim kot 90°. Lepimo pa lahko le z neelastičnim lepilom (jubinol, UHU plus, acetonsko lepilo). Glavo rakete izdelamo sami iz lipovega lesa ali pa jo damo postružiti. Če jo delamo sa¬ mi, jo najprej z nožem obrežemo na grobo, dokončno obliko pa ji damo s smirkovim papirjem. Ko je konica končana, ji v spod¬ nji del privijemo pokrovček od OHO ali UHU lepila. Za sistem pristajanja uporabimo padalo, ki ga izdelamo iz polivinila in naj ima površi¬ no približno 300 cm 2 . Padalo povežemo z glavo rakete tako, da vrvico, ki jo dobimo, ko zvežemo vrvice pri padalu, privežemo v vijak od lepila. Glavo rakete povežemo za vijak, drugi konec pa prilepimo v trup. Na trup nato prilepimo dva konca PVC sla¬ mice istega premera, kot je lansirna rampa. Paziti pa moramo, da sta po 10 mm dolgi vodili prilepljeni na trup v isti osi. LU O 0C Nato raketo samo še pobarvamo, po možno¬ sti z živimi barvami (tako jo lažje najdete v travi). V raketo vstavite domači motor 5—1—3 ali 5—1—5. Tako je raketa pripravljena za lan- siranje. Gorazd Kikelj TRISTOPENJSKA MODELARSKA RAKETA »CORONA 3« Raketo »Corona 3« sem razvil iz dvostopenj¬ ske rakete »Corona«. Izdelava je težja kot pri eno ali dvostopenjskih raketah in zato je ne priporočam raketarjem začetnikom. IZDELAVA Vse tri trupe naredimo iz šeleshamerja, ki ga navijemo na valj s premerom 20 mm. Na¬ to okoli motorčka navijete toliko šelesha¬ merja širine 60 mm, da gre tako napravljen Pavle Ambrož PRIPOMOČEK ZA TEHNIČNO RISANJE Natančnost tehničnega risanja je čestokrat odvisna od dobrega risalnega pribora. Tako morate imeti predvsem dobro šestilo, dva nepoškodovana trikotnika in gladko risalno desko. Kljub temu mnogokrat nastanejo težave pri točnem odmerjanju milimetr¬ skih razdalj. Kar poskusite povleči dvajset vzporednih črt med seboj oddaljenih za 1 mm. S prostim očesom boste po konča¬ nem delu lahko opazili napake, to se pravi, ne enake razdalje med črticami, še slabše bi izgledalo, če bi hoteli napraviti milimetr¬ sko mrežo. S preprosto pripravo, ki jo vidite na sliki 1, vse te nevšečnosti od¬ padejo. Z njo lahko rišemo vzporednice skoraj popolnoma natančno. Vrstice bodo odslej med seboj popolnoma enake in ne- glede na to, kakšno širino vrstic si boste izbrali. Oglejmo si primerke pod a, b, c, d in e, ki so risani s tem pomagalom. Pri tem delu nisem odmerjal razdalj med črtami s posebnimi točkami. Kot je razvidno iz teh petih primerov, priprava omogoča ri¬ sanje vzporednic in mrež s poljubnimi raz¬ daljami med črtami. IZDELAVA IN UPORABA o o m tulec tesno v trup. Pri prvi stopnji mora biti tulec 5 mm daljši od trupa, da se bo lahko druga stopnja nataknila. Pri obeh osta¬ lih stopnjah pa je tulec pomaknjen 5 mm v trup. Stabilizatorji vseh treh stopenj so iz balse debeline 2 mm. Robove profilno obrusimo. Ravne pustimo samo robove, ki jih bomo prilepili na trup. Glavo naredimo iz kosa balse in jo izvotlimo. Nalepimo tri do štiri vodila in raketo polakiramo ter po¬ barvamo z živimi barvami. Za spust bomo naredili četverokotno ali šesterokotno pa¬ dalo. Za prvo stopnjo bi bil idealen motor¬ ček D 8-0, ki ga pri nas na žalost ni dobiti. Uporabite lahko tudi druge motorčke. Mo¬ torček D 8-0 lahko dobite v Italiji. Za izst¬ relitev pa bomo uporabili rampo z dolžino najmanj 150 cm. Rakete ne izstreljujte v oblačnem vremenu. Imeti moramo dva trikotnika. Eden od njiju mora bit plastičen, drugi pa lesen. Ni vsak plastičen trikotnik dober za to rabo. Poiskati morate takega, ki ima globoko gravirane milimetrske črtice in da znaša njegova debelina le 2 mm. (Lahko je tudi debelejši, le da je treba potem mere jeklenega zoba na vzmeti prilagoditi debelini tega trikot¬ nika.) Drugemu, lesenemu trikotniku pa pri¬ vijemo mehko vzmet, katere prednji rob ogrejemo do žara na plinskem štedilniku in še žarečemu s kombinirkami zavijemo rob pravokotno navzdol. Vzmet prilagodimo še strmini številčnice na trikotniku. Glej sliko 2! Oblika in mere vzmeti so prikazane na sliki 3. Debelina vzmeti pa je 0,3 mm. Pet mm široki rob vzdolžno zaostrimo z dobro pilo. Bistvo tega roba je, da se vsede v gravirano zarezo plastičnega trikotnika in TIM 5 • 77/78 2 00 tako omogoča risanje točno oddaljenih vzpo¬ rednic med seboj. Pri vskočitvi zoba v mili¬ metrsko zarezico trikotnik nekoliko pri¬ tisnemo navzdol. Pri tem se konec vzmeti z zobom nekoliko dvigne in fiksira položaj trikotnika. S to preprosto pripravo pa pri¬ hranite tudi na času. Ni si vam treba kvariti oči z natančno nastavitvijo meril, temveč le pomikate trikotnik z jeklenim zobom navzdol ali navzgor, jekleni zob pa skoraj sam zdrsne v milimetrsko zarezico. S to pripravo tudi ni potrebno odmerjati posa¬ mezne točke na risbi, temveč kar na pla¬ stičnem trikotniku poiščete ustrezno raz¬ daljo. MONTAŽA JEKLENE VZMETI Po risbi 3 zvrtajte na vzmeti dve luknjici premera 3 mm. Isto storite tudi na lesenem trikotniku. Mesto vrtanja označite tako, da položite že oblikovano vzmet na krajšo stra¬ nico pravokotnega raznostraničnega trikot¬ nika. Pri tem se mora jekleni zob prilegati stranici s številčnico. Poleg tega mora vzmet segati z vso svojo dolžino še za 2 mm prek roba trikotnika. Za pritrditev vzmeti na trikotnik morate uporabiti dva vijaka M3 z vgrezno glavico in dolžine 15 mm. Dobro je, da na prvi vijak ob številčnici navijete daljšo matico, ki vam bo služila za dviganje in spuščanju trikotnika ob njegovem premi¬ kanju navzdol ali navzgor ob plastičnem tri¬ kotniku. Glavici vijakov se morata zravnati s spodnjo lesno površino, da ne bi ovirali pri risanju. modelarstvo Jure Svete RC MOTORNO LETALO »MUHA« To letalo je visokokrilno, kar pomeni, da je stabilno v zraku, in je zato zlasti primerno za začetnike. Izdelava je sorazmerno pre¬ prosta pa tudi materiala ni težko dobiti. Za pogon letala so primerni motorji s prostor¬ nino od 0,8 do 1,5 ccm. Pa tudi z RC na¬ pravo ne bo težav, kajti za vodenje zadošča že 4 kanalna RC naprava. Sedaj pa k delu! Začnemo z izdelavo kril. Iz tankega vezanega lesa (1,5 mm do 2 mm) izrežemo šablono rebra (1). Ko smo to naredili, začnemo re¬ zati rebra. Na dovolj velik kos mehkega ve¬ zanega lesa položimo balso, na katero pri¬ trdimo šablono z bucikami tako, da sta bu¬ ciki dodobra zapičeni tudi v vezan les. Nato ob šabloni režemo rebra. Pri tem je treba paziti na to, da držimo skalpel navpično, si¬ cer rebra na koncu ne bodo enaka. Ko izre¬ žemo vsa rebra, se lotimo obdelave pred¬ nje (2) in zadnje (3) letve. Najprej narišemo načrt kril v naravni velikosti. Nato si začrta¬ mo na prednji letvi utore in jih s tanko pilo tudi zarežemo. Letev nato obrusimo s smir¬ kovim papirjem ter jo z bucikami pritrdimo na dovolj veliko desko, in sicer tako, da na desko položimo načrt kril, na ta načrt pa po¬ tem še letev. Nato v utore prilepimo rebra. Zadnjo letev pa najprej obdelamo tako, da ima v prerezu obliko trikotnika, in šele nato naredimo utore. Tako obdelano zadnjo letev vstavimo v krilo. Potem začnemo z izdelavo nosilcev (7). Pri tem moramo paziti, da sta dobljena nosilca enaka, zato ju obdelamo s pilo. V dobljena nosilca prilepimo nosilno letev (4) in vstavimo polovico nosilne letve v eno polovico krila. Ko se lepilo posuši, s skalpelom zarežemo prednjo in zadnjo letev ter krilo prelomimo in tako vstavimo v krilo še drugo polovico nosilne letve. V tako dob¬ ljeno krilo nato vstavimo še ostale letvice (5, 6). Ko se lepilo dodobra posuši, obru¬ simo prednjo letev tako, kot je prikazano na sliki 1. Krivine izdelamo tako, da izrežemo | iz balse 6 kosov, ki imajo obliko profila krila. Pri tem si pomagamo s šablono (1). Po 3 kose zlepimo skupaj in jih nato obdeluje¬ mo, dokler ne dobimo lepih krivin. Mer za krovne ploščice nisem navedel zato, ker je pri njihovi izdelavi potrebna velika mera paz¬ ljivosti, kajti pri vsakem izdelku so določena odstopanja, mere je treba prilagoditi krilu. Ko smo vse to naredili, nas čaka samo še prekrivanje. Sedaj pa se lotimo izdelave trupa! Najprej iz vezanega lesa izrežemo šablone trupa (21, 22, 23, 24). Nato s pomočjo teh šablon izrežemo iz balse stranice trupa. Med glavni stranici (21) prilepimo rebra trupa (10, 11, 12, 13, 14, 15). Nato med rebra vsta¬ vimo letvice (17) in prilepimo še dve stra¬ nici (22, 24). Nato vstavimo nosilec motorja (16) in naredimo pokrov trupa. Na mestu, ki je označeno s črticami, narežemo pokrov (23) in kot loma prilagodimo trupu. Na me¬ sto loma pa damo malo lepila, da lom obdrži isti kot. Pokrov nato na dveh mestih prevrtamo 0 5 mm. Pod ti dve luknji prilepimo ploščici, ki imata luknji s premerom 3 mm. Nato izre¬ žemo pritrdilni ploščici, ki jima izvrtamo luk¬ nji 0 3,5 mm. Pod ti dve luknji pa prilepimo 2 matici M3 z dvokomponentnim lepilom. S KOSOVNI SEZNAM TIM 5 • 77/78 201 TIM 5 • 77/78 2 02 tem je omogočena pritrditev pokrova na trup z vijaki (M3). Višinsko in smerno krmi¬ lo izrežemo iz balse. Pri tem je važno le to, da sta obe krmili obrušeni tako, da imata v prerezu obliko profila krila (simetričen pro¬ fil). Da se krmili gladkeje premikata, ju pri¬ šijemo v obliko številke 8. Nato nas čaka samo še prekrivanje. Namestitev RC napra¬ ve je odvisna od tipa naprave. Za povezavo med servomotorjem in krmilom nam služi jeklena ali varilna žica 0 1,5 do 2 mm, ki jo utrdimo z letvico 5 ,x 5 mm. Upam, da vam bo model lepo uspel. oljubne mere, odvisno od širine motorja TIM 5 • 77/78 203 TIM 5 • 77/78 2 04 Sašo Krašovec GALEB 7 Je jadralno letalo, ki je zelo primerno za za¬ četnike. Načrt je narisan v glavnem v merilu 1:1, razen kril, smernega in višinskega stabilizatorja. KRILO: Najprej naredimo 2 šablonski rebri iz vezane plošče (VP) debeline 1,5 — 2 mm. (M = 1 : 1). Ostalih 16 pa naredimo iz lipo¬ vega furnirja debeline 1 mm. Ko so rebra narejena, narišemo krilo v naravni velikosti. Z bucikami pritrdimo na papir sprednjo in zadnjo letev iz smreke (S) in vlepimo rebra. Ko je krilo suho, pazljivo odtrgamo papir in v utor prilepimo srednjo letev. Ta je na kon¬ ceh odžagana pod kotom 45° (glej detajl). Konce kril zbrusimo in prilepimo še ušesi (M = 1 : 1). Sprednjo in zadnjo letev zbrusimo (kot kaže slika) in na srednji dve šablonski rebri pri¬ lepimo lipov furnir debeline 0,5 — 0,8 mm. Krilo nato prekrijemo s tankim japonskim papirjem in ga 3x prelakiramo z razredčenim nitro brezbarvnim lakom. VIŠINSKI + SMERNI STABILIZATOR:. Sta iz letvic 3X2 mm in sta narisana v M = 1 : 2. Ločeno ju narišemo na papir in pričnemo s sestavljanjem. Z bucikami pritrdimo sprednji in zadnji letvici, ki potekata neprekinjeno. Nato odrežemo še vmesne in jih sproti lepimo. Srednja letev na višinskem stabili¬ zatorju je S 5 X 3. Ko se lepilo posuši, ju zbrusimo in zlepimo. Paziti pa moramo, da tvorita med seboj pravi kot. Repne površine nato prekrijemo s tankim japonskim papir¬ jem in 3x prelakiramo. TRUP: Nosni del (M = 1 : 1) naredimo iz VP 5 mm. Podaljšuje se z letvico, ki ima od začetka do konca krila profil 5 X 10, nato pa se zoži, da ima na koncu 5 X 5 mm. Dol¬ žina od konca krila do zaključka trupa znaša 320 mm. Da dobimo na koncu profil 5 X X 5 mm, moramo pooblati le SPODNJO stran letvice (tako, da bodo naklonski koti ostali nespremenjeni). Na trup prilepimo še mizice (2 in 3), ki morata biti pravokotni na trup. V trup prilepimo še okroglo smrekovo letvico dolžine 2 cm. Trup nato 2—3x pre¬ lakiramo. SPUŠČANJE: Krilo in repne površine prile¬ pimo z elastikami na trup. Iz svinca naredi¬ mo nekaj okroglih ploščic, ki jih z vijakom in matico privijemo k trupu. Damo jih toliko, TIM 5 • 77/78 2 05 TIM 5 • 77/78 206 da pride težišče (T) na svoje mesto. Pred spuščanjem moramo preveriti, če sta ro¬ bova krila in višinskega stabilizatorja vzpo¬ redna. Če nista, moramo krilo ustrezno pod¬ ložiti. Model nato nekajkrat spustimo iz ro¬ ke. Če lepo leti, ga lahko potegnemo z laksom, če pa ne, pa lahko podlagamo krilo. Da bo model zavijal, moramo konico krila rahlo potisniti malo naprej. Pri spuščanju vam želim obilo uspeha. TIM 5 • 77/78 2 07 TIM 5 • 77/78 2 08 Tine Soško SUPERCAR Kako bo izgledalo vozilo za skupinski prevoz konec tega stoletja? V časopisih se že po¬ javljajo na videz fantastične zamisli, ki pa vendarle izhajajo iz presenetljivega razvoja tehnike. Skušali smo fantastične zamisli prenesti v stvarnost in pripravili smo vam model takega vozila v merilu 1 : 50. Supercar se da, četudi je videti to dosti zahtevno, sestaviti na tale način: vse dele si izrežite po detajlnih načrtih (sestavni deli, kakor tudi potrebni material so navedeni v seznamu na koncu). Kotov nikjer ne navaja¬ mo; zadostuje, da dele natančno prerišete (podani so v polovični velikosti 1 : 2). Neka¬ teri so narisani v tlorisu in narisu. Dele spajajte tako, da k eni, recimo k levi boč- nici 15 navpično prilepite dele 1, 2, 14, 6, 7, 8, 11, 10 in 12. Medtem ko se bo lepilo strjevalo, zlepite skupaj dele kabine — tla 3 in sprednja dela 4 — pod takim kotom, da bosta enako nagnjena kot že prilepljeni del 6 in izrezani ter nato samo dodani del 13. Pozor! Drugi (zadnji) del 4 ne sme imeti spodaj odprtine za stopnišče. Tla kabine od spodaj okrepite z letvicami (detajl 5), v katere se pri montaži privijejo lesni vijaki, enako kot pri detajlu 35. Gotovo kabino vstavite v razstavljeno karo¬ serijo. Potem z malo volje prilepite na del št. 1 sprednji del vozila (detajl 13). Ko se lepilo strdi, poravnajte desno stran vseh delov v ravnino in prilepite desno bočnico 15. Kabino zatem vzemite ven in dodatno uredite tako, da se bo dala laže vstaviti v karoserijo tudi s »steklom« (detajl št. 28). Ko je to končano, »robato« karoserijo na čisto izoblikujte tako, da jo obrežete z no¬ žem in pobrusite s steklenim papirjem. Zahtevnejša bo izdelava deščice s stopnič¬ kami (detajl 19), ki jo prilepite v karoserijo, in vrat s stopničkami (detajl 20), ki se bodo odpirala navzdol na majhnem tečaju iz bu¬ cike ali žice. Namestitev tečajev v jamicah zavarujte tako, da prilepite male deščice iz furnirja debeline 1 mm. Celo stopnišče lepo očistite. Kot nadaljnja dopolnila izrežite in nalepite: ograjo v kabini, televizor, mizice, pult v restavraciji in hladilnik — glej det. 21, 22, 23, 24, 25. Medtem ko se strjuje lepilo zalepljenih de¬ lov, izdelajte 41 večjih (št. 26) in deset manjših naslanjačev (št. 27). Naslanjače št. 27 dobite, če prerežete na pol dvojni na¬ slanjač št. 26. Lahko jih izdelujete serijsko. Najprej si naredite model; zlepite izrezane dele iz furnirja debeline 1,5 mm ali iz poli- stirenskih deščic. Model zagnetete v mo¬ delarsko glino, vsega skupaj 51-krat ali celo večkrat. Nastale oblike zalijete z Dentacri- lom ali z drevesno smolo, v katero je dobro dodati polnilni pristroj (glej navodila na škatlici). Ko se naslanjači strdijo, jih oči¬ stite, lahko jih tudi polakirate in potem pred montažo prilepite na označene pravokotnike na tleh kabine št. 3. Vrnimo se spet h karoseriji. Naredite de¬ tajl št. 26 — steklo kabine. Z nekoliko večjim kosom celuloidne folije prevlečete gotovo kabino tako, da spodaj na robovih naredite ostre vogale. Tiste dele folije, ki visijo čez stranice, odrežite s škarjami. Pri tem pustite na obeh straneh pod kabino približno 10 mm širok zavihek; skozenj bo¬ ste pri montaži privili lesne vijake, da bodo le-ti držali folijo napeto. Steklo upravljalne kabine (št. 29) lahko naredite iz prozornega ribiškega plovca kroglaste oblike. Votlino kabine izrežite po namestitvi tega dela na del št. 13. Steklo nad restavracijo (detajl št. 30) napravite iz embalažne škatle. Pro¬ zorno površino škatle odrežite glede na obliko prostora za restavracijo (det. št. 12) v zadnjem delu karoserije. »Stekleno kupo¬ lo« po potrebi obdelajte in nato namestite tako, da se bo povsod tesno prilegala. Kom¬ pletno prednjo os krmilnega sistema (de¬ tajl št. 31) kupite v modelarski prodajal¬ ni že gotovo v zavitku Igla, ali pa jo vze¬ mite iz kakšne stare igračke. Kupite si še dva para koles s pnevmatikami premera 23 mm (det. št. 32). S krmilne osi snamete obe originalni kolesi in nataknete na obeh straneh po en par manjših koles premera 23 mm. Preostali dve premera 34 mm na¬ mestite na os prenosnega sistema, da bo na vsaki strani par koles. Izgotovljene detajle št. 16, 17, 18 — pod¬ stavek pod krmilom, držaj krmilnega vzvoda in krmilni vzvod — zdaj privijte z lesnimi vijaki — detajl 33 — tudi s prednjo osjo, kot kaže načrt. TIM 5 • 77/78 211 TIM 5 • 77/78 212 TIM 5 • 77/78 2 1 3 TIM 5 • 77/78 2 1 4 SEZNAM DELOV IN POTREBNEGA MATERIALA Prenosni sistem (det. št. 34) si bodisi sami naredite iz pločevine in zobatih koles od starih razbitih igračk (najbolje od igračk firme Igla, kjer dobite zobata kolesa s po 21 do 31 zobmi), ali pa ga vzemite iz kake¬ ga starega avtomobilčka. Risba razvite skri¬ njice iz pločevine, v kateri je prenos, ravno ustreza taki skrinjici firme Igla. Če upo¬ rabite kakšna druga zobata kolesa (ne od firme Igla), morate primerno prirediti mere lukenj. Gotovo skrinjico s kolesi in elektro- motorčkom Igla 2,4 Volt primontirate z les¬ nimi vijaki v zadnjem delu karoserije (det. št. 35). Toda pozor! Vijake je treba priviti v sredino obeh letvic (det. št. 9), ki obe¬ nem služijo kot mizice v restavraciji. Če ni tako, raje mizice odtrgajte in jih znova prilepite na pravo mesto. Upravljanje prednje osi izvedete z bowde- nom (det. št. 30), ki ga speljete skozi prej izvrtane luknje v zadnjem delu in v pregraji (det. št. 11 in 2). Kompletni bovvden lahko kupite v modelarski prodajalni, ali pa ga pridobite iz kakšne stare igrače, lahko pa ga celo sami napravite. Pri napeljevanju bovvdena (pravzaprav kabla) vstavite med del 17 in 18 vzmet premera 3 do 4 mm (glej det. št. 38), ki vam bo odrivala krmilni vzvod. Konec kabla (potem ko nanj natak¬ nete majhno oblogo) zakapajte s činom. Kabelčke od elektromotorčka speljite po po¬ vršini bovvdena. Če vas je volja, si lahko naredite tudi skrinjico za dve bateriji (ve¬ zani vzporedno) in stikalo. Kdor hoče, lahko na baterije priključi tudi žarnice žarometov s posebnim stikalom (det. št. 39). Na koncu naredite še parkirne luči in smerne kazalce (det. št. 40) iz lesa oz. cevčic, ki jih zabijete v že prej izvrtane luknje (na modelu jih je 14). Površinsko ob¬ delavo in barvanje (pred končno montažo lahko pobarvate tudi naslanjače in vrata iz papirja) prepuščamo vaši volji. Model Supercar se premika sorazmerno ze¬ lo hitro. Zato je potrebno hitro reagiranje in nekoliko spretnosti za obvladanje krmilje¬ nja. Za vožnjo izbirajte raje večje prostore — dvorano, telovadnico ipd. Bojan Rambaher BALON — HELIKOPTER Če napihnete balon in ga spustite, ne da bi ga zavezali z vrvico, bo odletel po dokaj zapleteni krivulji. S fizikalnega stališča gledano se to dogaja zato, ker je z zrakom napolnjena prožna opna neobstojna. Na sliki vidite balon, v čigar vrat je vstav¬ ljena naprava, ki po obliki močno spominja na eliso helikopterja. Pravzaprav jo lahko tako tudi imenujemo, le da je sila, ki elise obrača, drugačna — vrti jo namreč energija stisnjenega zraka. Iz prakse vemo, da iz napihnjenega balona zrak uhaja s konstantno hitrostjo. Kadar ba¬ lon spustimo, leti prav zaradi odbojnega učinka uhajajočega zraka. Reakcijsko silo zraka pa lahko bolje izkoristimo, če stisnjen zrak napeljemo po cevkah na konce lo¬ patic — elis. Zaradi reakcijske sile se začno elise obračati, skupaj z njimi pa se obrača tudi balon. Elise so postavljene pod takšnim kotom, da se pri vrtenju tvori dvižna sila. če je ta večja od teže našega »helikopterja«, potem se bo ta dvignil v zrak. Sama konstrukcija ni težka. Rotor in cevka ventila sta narejena iz 3—4-krat zlepljenega papirnatega traku, ki ga prepo¬ jimo z lepilom. Na rotor iri cevko ventila so prilepljeni plutovinasti čepi, ki mu dajejo trdnost. Cevko ventila preluknjamo in nanjo pritrdimo gumijast ventilček. Tako lahko zrak prihaja v balon, iz balona pa ne. Helikopter najlaže spuščata dva. Medtem ko eden drži luknje na koncu elis, drugi skozi ustnik napihne balon. Nato balon spustimo. Ko zrak prodre iz njega skozi cevke balon odskoči v smer, ki je nasprotna smeri, iz ka¬ tere prihaja zrak. Na sliki vidite, kako lahko naredite tudi bolj zapleten helikopter. TIM 5 • 77/78 2 1 5 TIM 5 • 77/78 2 1 6 Igor Leiler LOGIČNE NALOGE 1 . Miličniki so prijeli dva tatiča. Toda, tatiča bi ne bila tatiča, če ne bi bila zvita kot presti. Eden se je začel pretvarjati, da je gluhonem, drugi pa je kot vsi lopovi trdil, da je nedolžen. Odpeljali so ju in ju predali sodniku. Sodnik je vprašal nemega, koliko je star. Nemi je krilil z rokami in brundal predse. Tedaj se je oglasil drugi: »Pravi, da ni toliko star kot jaz.« Sodnik se je zamislil. Pogledal je v uradne do¬ kumente in videl, da je drugi star sedemindvaj¬ set let. Premišljati je začel, koliko je star nemi. Vedel je, da ga hočeta tatiča pretentati, če bo le mo¬ goče. Zato sta se zmenila, da bo eden od njiju vedno odgovarjal po pravici, drugi pa vedno la¬ gal. Tako, sta mislila, ne bo sodnik nikoli vedel, pri čem je. Pa sta se fanta uštela. Koliko je star guhonemi? 2 . V dveh enako velikih sodih ima kmet v enem vino, v drugem pa šmarnico. Obeh je enaka količina. Kmetič je sklenil, vino malo poslabšati, šamr- nico pa poboljšati. Vzel je brento, odmeril brento šmarnice in jo izlil v vino. Potem je vino dobro premešal s šmarnico in iz te mešanice odmeril brento ter jo prelil v sod s šmarnico. Ali je več šmarnice v vinu, ali več vina v šmar¬ nici? 3. Pred nekaj dnevi sem v papirnici kupoval zvezek in nalivno pero. Kupil sem zvezek, nato pa hotel izvedeti za ceno nalivnega peresa. Prodajalec mi je dejal, da je nalivno pero trikrat dražje od zvezka. To mi ni dosti pomagalo, saj nisem vedel, ko¬ liko stane zvezek. Vpraša! sem ga, koliko mu dolgujem za zvezek in nalivno pero skupaj. De¬ jal mi je, da je številčna vsota, ki mu jo dolgu¬ jem, natanko 15. Dal sem mu 100 din in vrnil mi je nekaj malega drobiža. Koliko mi je vrnil denarja, koliko stane zvezek in koliko nalivno pero? 4. Naj si dva tvoja znanca izbereta vsak tri na¬ ravna števila. Kolikor si eden izbere lihih števil, toliko si mora drugi sodih, nič več nič manj. Ko to storita, naj vsak svoja števila sešteje, potem pa naj skupaj obe dobljeni števili pomnožita. Ne da bi ti povedala rezultat, jima moreš povedati, kakšen je rezultat, sodo ali liho število. Kakšen je? 5. Janez je vlagal gobe (kaj bi Janez sploh še lah¬ ko počel?). V trgovini je kupil 9 % kis za vla¬ ganje. Toda, žal v navodilu za vlaganje gob je pisalo, da potrebuje 3 %-ni kis za vlaganje gob. Kako naj zmeša 9 % kis z vodo, da bo dobil 3 % kis za vlaganje? ■soj % £ |!qop oq fa-ioj. 'fa-id e|iq af jo>|B>j ‘euao -pajzej f|oq }bj>|!J} es!>j % 6 I !• A ejjq af |>j ‘espj Buio!|0)j af jja}B>| a ‘auioojaj | £ |iqop oq fepax ■apoA j z pepop bjoui bsi>| % 6 njjj| niuaug S '0|jA3)s opos oupaA af Bd |iA3}s qa/>p qp]B} jjjnpojd ‘oqi| oBrup ‘opos |iA3)s qaqo po oua o>jsj af mauiud iub^bsa /v (- jiAa)s qipos qaAp Bd i|B ‘B|iAa}s eBapos ui e6aq -i| !|B ‘|iAa}s qiqig qaAp bjosa af bus>]B)] ‘ouibs !|S iuia4(j ‘iqa) uieasndajd o} ‘iguauiNd gmzaui -Esod A |IA3}S 3}0SA os aUS)|B>j) 'OUJBjqO ipn} epaAas Bf|ay\ 'OjjAajs opos ‘osueuz iBnjp |Bjqzi af qd ;s !>j ‘|iA3)s etosA af fepai ‘ojjAais oq;| I ‘oaueuz 'i |Bjqz| sf qif j>| ‘||Aajs bjosa af sg :ij - apiA oda| ABJd sf (Bdn>|s |aqej qaqo z| '(q -| g) l|IA3)S iqi| SAP Ul opos 0U3 jJBJqzl 33UBUZ iBrup bjoui is ‘(s s -]) !|[A3}S ;pos 3Ap m oqi| ous SJSCjZI 33UBUZ 'l 'Jdu IS SQ 'BB0]BU BAS}qeZ , 10 )| -B>| ‘0>|B1 BUBSjdBU af B3UBUZ eBaBnjp BZ B(3qBJ. s s s 1 s s TIS ITT s s s 33UBUZ '2 111 Sil S S 1 s s s 111 33UBUZ l 'BAlSldBU of b3ubuz eBaBnjp bz as Bd ‘ 0 |aqBj a oj baiabisoj ‘B|IA3)S Bqi| UJ Bd !|B ‘opos 0U3 Ul iqi| 3Ap !|B ‘ipos SAP Ul Oq!| OUS !|B ‘BjlASJS Bpos UJ !}BjqZI 3J0U1 IS 33U -BUZ IAJJ 'iissa 0|!A3}S OpOS 0Up3A 3( JBJjnzag ■V ■Uip ZL ed 0J3d OUAjjBU ‘Uip frg l^JS 3f >(3Z3AZ (uip 9‘6 |B3B|d uiasfu ojbz ‘eziqojp b6s| -BUI [B>J3U IJUJA 3S|BfBp0jd Sf IUI (BS) ASfjBUjp 96 |B3B|d ui3s fajoj ‘96 ouiBg ifjfjs s OAjf|sp af qaj po" OJS}B» BUjps os 96 Ul 69 ‘Z8 ‘SL L Sl ojosa 0U3|IA3JS O.lBUII Bd OJS pO BSfUBUl B)jAS)S B.!S}E>J 'MIJS S OAl[|Sp ‘OJSd 0UAj|BU ui jjazaAZ bz |B3B]cl qif uias ;>) ‘asNbu - ip opASjs !pq bjoui uisjod ‘ojjbj af as spoj. -sqzaAZ a^eua ijijs |iqop fsjoj iq jBuap uep bz — b5)zsaz po afzBjp jbjjjuj af ojad ouai|Bn E 'B>j!d "aoiujBuis aojji) X fajoj af ojcjso ‘ojuajq z juauipo af of aojjji X — a iuiouiA z npos a ojbjso af Bd asiujBuis oq!|o>| 'euia aojji| x f aj0 * o|iq af ioiujbuis a — 03iujBius s pos a |i|zi af oj. -aamjBius aojjji X — 9 Ul buia aojji| x °l! t l 3 ( foiuBsaiu faj a aaiuBsaiu (aojji| a) ojuajq pjauipo ui |esauiajd ojqop af c j. -aoiujBuis aojji| a nuiA a fajdfcu o]iq af ‘ouia aoiujBuis ‘aojj! 1 a !-'9 LU !>J ‘ojuajq |i|zi [ajdfeu 3jjaui>| af ap oijbi at saa buia ioiujbuis a jpnj af ‘aoiujBuis nuiA a af joq ‘o>|!|oj abjj 'Z ■ja| jasfeApuituapas af oj ‘iBnjp jo>i o>|!| 0 } jbjs »iuiauoqn|6« af ojbz zb| japaAzi oupaA >pupos af ojjbj. '|BpaAod 3aAifuzB| af of jo>| ‘oqej jasauajd i6mp af of i>j ‘zb| oj B|iq af ‘|BpaAod fB>j iAjfuze| af Bd ojjv zb] a pujq -oajd apasaq aAoBafu 3aAifuzB| af ‘|BpaAod fe>j IjjoaoB oalusaj af i)| ‘mo af as ‘feg p auzB| oupaA apasaq aj a|iq os ‘BBaBnjp apasaq |asauajd nfdu po uapa af as ‘i|o>)jo>)b>i -osmsaj |moao6 oupaA Bd iBnjp ‘|bBb| oupaA uapa af Ep ‘ipnj basa 'ofazB| au Bd u-a| ‘q!iuauin>jop a asid o>|Bj — ja| jasfBApuiuiapas jbjs jBrup af Bp ‘basa io>|Bj fB>|Bz jai iasfEApujtuapas jbjs af iiuau ipnj l OOIVN 3AilS3a Opozorilni zvok svedra. Ko s svedrom reže¬ mo kovino, seveda ne moremo pogle¬ dati v luknjo. Tako tega, kar se tam dogaja, delavec ne more nadzorovati. Sveder se lahko kaj hitro zlomi, prebrusi. V večjih tovarnah vržejo dnevno v smeti velike ko¬ ličine dragih svedrov. Kako podaljšati dobo njihovega delovanja? Ruski inženirji so ne¬ davno izdelali napravo, s katero lahko skrb¬ no sledimo delu vrtalnega stroja. Posebna naprava lovi signale, ki prihajajo od svedra in kovine, ki jo vrtamo. Signali se ojačijo, elektronska naprava pa jih primerja s tabe- liranimi, za določeno kovino in sveder ustreznimi signali. Če je njihovo število manjše od tabeliranih, se naprava v delo stroja ne vmešava. Če pa je višje, da na¬ prava navodilo za drugačno vrtanje. Dela¬ vec spremeni pritisk ali število obratov. Ta naprava podaljša delovno dobo svedra za deset in večkrat. daljinsko vodenje Jan Lokovšek INTEGRIRANA VEZJA V SISTEMIH ZA DALJINSKO VODENJE Silen napredek mikroelektronike v svetu nas že nekaj let zasipava z vedno večjo množico integriranih vezij. Posamezni sklopi ali celi sistemi, za katere bi sicer potrebovali sto¬ tine ali tisoče diskretnih elementov (tran- sistorjev, diod, uporov), so zdaj dostopni v obliki npr. »gosenic« (mere 18x7x3 mm). Zato lahko sedaj gradimo zelo kvalitetne naprave in to zelo enostavno ter tudi zelo poceni! Tudi v napravah za daljinsko vodenje se je uporaba integriranih vezij zelo razmahnila. Pravzaprav je le-ta omogočila tak raz¬ mah tako imenovanih »digitalnih« RC si¬ stemov. TIM 5 • 77/78 217 TIM 5 • 77/78 2 1 8 Naprave za daljinsko vodenje so baterijske, prenosne naprave. Zato imamo poleg obi¬ čajnih zahtev, ki jih postavljamo integrira¬ nim vezjem, še dve: — ker navadno napajamo sprejemnik le z 4,8 do 6 V, mora integrirano vezje delovati tudi še pri teh napetostih; — poraba je pri prenosnih, baterijskih na¬ pravah bistvenega pomena, saj je od nje odvisno, kako dolgo trajajo baterije. Zato želimo, da je le-ta čim manjša. Večina logičnih (digitalnih) vezij zahteva na¬ pajanje prav okoli 5 V. Če kupujemo »kla¬ sično« TTL logiko, potem naj bo ta z nizko porabo, tako imenovana »low povver« ver¬ zija. če je le mogoče, vzamemo raje MOS logična vezja, ki se odlikujejo po izredno nizki porabi. Tudi cena MOŠ vezij je dokaj ugodna. Logična vezja uporabljamo v dekoderjih RC sprejemnikov. Tudi za VF del sprejemnikov je na voljo cel kup linearnih integriranih vezij. To so razni mešalniki (S 042), med- frekvenčni ojačevalniki (S 041, TBA 120, itd.) ali celotni sprejemniki amplitudno moduli¬ ranega signala (TCA440, TCA770). Seveda ne manjka tudi raznih cenenih večkratnih operacijskih ojačevalnikov (LM 3900, LM 324 itd.), ki jih navadno potrebujemo za ojačanje in oblikovanje NF signalov. Ker naše to¬ varne, kot so Iskra, RIZ, Ei itd. teh vezij ne izdelujejo ali pa le nekatera, so le-ta redek gost v naših trgovinah in zato lahko nabava postane včasih problem, posebno, ker si vsakdo ne more privoščiti potovanja v zamejstvo samo zaradi tega. Kljub temu pa so med radioamaterji precej razširjena in so stalen gost radioamaterskih klubov in krož¬ kov. To je tudi opazno iz oglasov v revijah (TIM, Radioamater itd.), kjer je ponudba dokaj močna. Zaenkrat je žal to še vedno najpreprostejši način nakupa ustreznega in¬ tegriranega vezja. Kljub takim in podobnim nevšečnostim je teh vezij med amaterji veliko in zato je seveda nujno prisotna tudi želja po ustrez¬ nih načrtih. Ker sem zgradil že lepo množico RC na¬ prav z integriranimi vezji, bom objavil ne¬ kaj najbolj uspelih načrtov. Slika 1. Shema integriranega vezja S 042 RC SPREJEMNIK TIM XI TIM XI je heterodinski sprejemnik ampli- tudno moduliranega signala, ki uporablja in¬ tegrirano vezje S 042 P. Najprej poglejmo, kaj je pravzaprav integrirano vezje S 042 in kakšne so njegove zmogljivosti. Začnimo s shemo. Vezje predstavlja univerzalni simetrični me¬ šalnik frekvenc z območjem do 200 MHz. Možno ga je vezati tako, da je obenem tudi lokalni oscilator. Kot tak je S 042 kot na¬ lašč za vhodni del sprejemnikov tako za am- plitudno modulirani (AM), kakor tudi za frek¬ venčno modulirani (FM) signal. Vezje začne delovati že pri 4 V napajalne napetosti pa vse do 15 V. Poraba je minimalna, pri 4 V napajanja le 1,5 mA, pri vsem tem pa ima še celo 14 dB ojačanja! Po vsem tem seveda ni težko ugotoviti, da ima danes velika ve¬ čina tovarniških RC sprejemnikov na vhodu ravno S 042 in tudi sam imam z njim samo dobre izkušnje. Tovarna (Siemens) navadno predpiše vezavo integriranega vezja, v kateri le-ta dosega zahtevane lastnosti. Poglejmo na sliki 2, kakšno vezavo priporočajo za S 042. Tega priporočila sem se pri konstrukciji RC sprejemnika tudi držal. Poglejmo zdaj shemo sprejemnika na sliki 3. Pri primerjavi sprejemnikov TIM X in TIM XI zlahka opazimo naslednje. Spremenjen je le vhodni del. Medfrekvenčni ojačevalnik in oblikovalec impulzov sta ostala tako rekoč enaka. Zato pa sedaj integrirano vezje S 042 nadomesti mešalnik in lokalni oscila¬ tor. Tudi tu bomo imeli en sam tuljavnik z dvema navitjema. Pač pa je sprejemnik TIM XI prav zaradi svojega novega vhodnega dela veliko boljši od predhodnika TIM X. Do¬ seg je od 3 do 5-krat večji, pri tem pa se poraba sprejemnika ni povečala, gradnja pa se je celo poenostavila! Prednosti uporabe integriranega vezja posta¬ nejo tako očitne in zato je tudi razumljivo, da večinoma skušamo uporabiti čim več integriranih vezij na račun diskretnih kom¬ ponent (transistorjev, diod, uporov). Prido¬ bitev ni samo v lažji gradnji in manjših di¬ menzijah. Bistvena pridobitev je povečana ZANESLJIVOST delovanja tako grajenih na¬ prav. Vsi pa dobro vemo, da je ravno zanes¬ ljivost delovanja ena od najbolj šibkih točk amaterskih gradenj. Prihodnjič: gradnja, uglaševanje in priredba za digitalne sisteme. Jan Lokovšek PRIREDBA ANALOGNEGA DETEKTORJA Analogni dekoder, ki je bil objavljen v prejš¬ nji številki naše revije lahko poenostavimo. Vzrok temu je lastnost RC sprejemnika TIM X (in TIM XI), da le-ta že daje lepe pravokotne impulse, ki so tudi že velikosti približno 2 Vpp. TIM 5 • 77/78 2 1 9 TIM 5 • 77/78 2 20 Vhodni del dekoderja je doslej namreč tudi ojačeval signale do nekaj mV, zdaj pa to ni več potrebno. Spremembo v električnem vezju sem prila¬ godil tako, da ni potrebno spreminjati plo¬ ščice tiskanega vezja in če je kdo tak de- koder že zgradil, je potreben minimalen poseg v gradnjo. Narišimo samo spremenje¬ ni vhodni del, medtem ko vse ostalo vezje ostane nespremenjeno. Slika 1. Shema spremenjenega vhodnega dela analognega dekoderja Kot vidite, smo opustili transistor T1, upora R3 in R4, kondenzatorja C1 in C2, medtem ko imata R1 in R2 novi funkciji. Dodali pa smo diodo D5. Naredimo tabelo vrednosti in povezav teh novih elementov: TABELA Upora sta Iskrina moči 1/4 ali 1/8 W, D5 pa je univerzalna silicijeva dioda. Vsi ostali ele¬ menti v dekoderju ostanejo na svojih mestih in imajo vrednost, kot smo spoznali prej. Tako spremenjen dekoder je v sklopu s spre¬ jemnikom TIM X (TIM XI) še boljši od prej¬ šnjega; to se pokaže pri delovanju celotnega RC sistema pri največji bližini in pri razdalji na meji dosega naprave. radioamaterstvo Božo Ropret C-MOS INTEGRIRANA VEZJA Izmed MOS integriranih vezij so najbolj raz¬ širjena C-MOS vezja 4000 serije. Tudi v tej •^seriji so na razpolago že najrazličnejša vezja po zelo dostopni ceni. Ta vezja odlikuje ne¬ kaj zelo dobrih lastnosti. Prva dobra lastnost je zelo majhna poraba energije. Tipična sta¬ tična poraba je okoli 10 nW na vrata. Zato so ta vezja zelo primerna za baterijsko obra¬ tovanje. Ta vezja tudi ne potrebujejo točno določene napajalne napetosti, ampak se ta lahko giblje od 3 do 15 V. Ne nazadnje so tudi zelo odporna na motnje, saj vplivajo šele motnje, ki presežejo 45 % napajalne napetosti. Preden preidemo na načrte s C-MOS integri¬ ranimi vezji, naj opozorim še na to, da so v načrtih vrisana le vrata z vhodi in izhodi. Nikjer pa ni vrisano napajanje integriranega vezja. Zato morate vedno priključiti napaja¬ nje na nožiči, ki sem jih pri razporedu nožič na sliki 14 označil s plus in minus. Plus pomeni pozitivni pol napajanja, minus pa maso. Na sliki 9 imamo dve enostavni vezji sestav¬ ljeni iz C-MOS vrat. Prvo je generator pra¬ vokotnih impulzov, drugo pa monostabilni Slika 9a. Generator pravokotnih impulzov Slika 9b. Monostabilni multivibrator multivibrator. Generator pravokotnih impul¬ zov lahko sestavimo iz invertorjev ali pa iz vrat, če vse vhode povežemo med seboj. Na sliki so uporabljena dvoja NAND vrata iz vezja 4011. Frekvenca osciliranja je poda- 1 na s formulo f«* -. Monostabilni multi- 1,4 RC vibrator pa sestavlja dvoje NOR vrat 4001. Za vsak vhodni impulz dobimo izhodni im¬ pulz, ki je dolg čas T = 1,4 RC. Slika 10. Tokovno krmiljeni oscilator Na sliki 10 pa je shema tokovno krmiljenega oscilatorja. Frekvenco lahko spreminjamo od približno 400 Fiz do 10 kHz s potenciometrom 1 M. Ker imajo C-MOS vezja veliko izhodno impedanco, je tok na izhodu zelo majhen (okoli 0,5 mA). Zato moramo dodati za spojitev z drugimi elementi ojačevalnik. Če želimo slišati ton iz oscilatorja na zvoč¬ niku, uporabimo vezavo dveh transistorjev v spoju emitorskega sledilnika. Primer take uporabe je na sliki 11, kjer je vezje krmilje¬ nega tonskega oscilatorja. Če priključimo na vhod vezja logično »1«, oscilator niha in v zvočniku slišimo zvok. Pri logični »0« na vhodu pa oscilator ne niha. Naslednja tri vezja pa so predvidena za priključitev na tonski oscilator. Zato lahko slišimo, v kak¬ šnem stanju se nahaja vezje. Vsa vezja vse¬ bujejo bistabilni multivibrator (flip-flop), ki ga prožimo na različne načine. Slika 11. Krmiljeni tonski oscilator Na sliki 12a je časovno stikalo, ki mu lahko spreminjamo dolžino impulza s potenciome¬ trom P1. če priključimo na vhod vezja iz sli¬ ke 11 izhod Q in preklopimo stikalo iz polo¬ žaja 2 na 1, se nam po določenem času (na¬ stavimo ga s P1) pojavi ton iz zvočnika. Če pa na vhod vezja iz sl. 11 priključimo Q se nam ton pojavi takoj po preklopu stikala, po določenem času pa izgine, če ima potencio¬ meter vrednost 100 Q potem lahko nastavlja¬ mo čas od 1 sek do 1 min, s potenciometrom 1 MQ pa do 10 min. Zasuk potenciometra lahko umerimo v sekundah in ga uporablja¬ mo kot timer pri osvetljevanju fotografij. Slika 12b. Preizkuševalec spretnosti Slika 12c, Svetlobno stikalo TIM 5 • 77/78 221 TIM 5 • 77/78 2 22 Vezje na sliki 12 b rabi za preizkušanje spretnosti. Z ozko zankico moramo slediti zviti spirali, ne da bi se je dotaknili. Brž, ko se je dotaknemo, se oglasi ton iz zvočnika. Ton ugasnemo s pritiskom na tipko brisanje. Spiralo oblikujemo iz neizolirane močnejše bakrene žice. Zankica pa mora biti prav tako prej. Izhodi nam torej eden za drugim prik¬ lapljajo potenciometre P2 do P10 na plus pol napajanja in s tem povzročajo nihanje osci¬ latorja za ton. Frekvenca je odvisna od upor¬ nosti potenciometra. Rele je vzbujano toliko časa, dokler je na zadnjem izhodu logična »0«. Ko pa pride na ta izhod logična »1«, iz neizolirane žice in sme biti le nekoliko večja od premera žice za spiralo. Pri tretjem vezju na sliki 12c nam ze prek¬ lop poskrbi svetloba. Ko na fotoupor LDR pride svetloba, se bistabil preklopi in sproži ton. Nivo svetlobe, ki sproži ton, nastavimo s potenciometrom 10 kQ. Za hišni zvonec lahko napravite generator melodije iz slike 13. Ta nam ob kratkem pri¬ tisku na tipko zaigra kratko melodijo, dolgo 9 not. Uporabljeni sta dve C-MOS integri¬ rani vezji: dekadni števec z dekoderjem 4017 in pa 4 NAND vrata 4011. Z vrati sta nare¬ jena dva oscilatorja, eden za taktno frekven¬ co, drugi pa je oscilator za ton. Taktno frek¬ venco, to je hitrost igranja melodije, nastav¬ ljamo s potenciometrom P1. Izhod iz tega oscilatorja vodimo na vhod integriranega vezja 4017. Ta ima 10 izhodov, logično »1« pa ima le en izhod. Pri vsakem taktnem im¬ pulzu se nam ta »1« premakne za eno na¬ slika 13. Generator melodije SEZNAM MATERIALOV R1 — 270k R2 — 47k R3 — 1k8 R4 — 33E R5 — 180E Pl — 250k P2 do P10 — lOk P11 — lOOk C1 — 1000 uF, 16 V C2 — 2 |xF, 10 V C3 — 100 nF, keramični G4 — 150 nF, keramični C5 — 10 uF, 10 V IC1 — 4011 IC2 — 4017 T1 — AC550, BC214 T2, T3, T4, T5 — BC107 D1 do D10 — BA100, 2N914 D11 do D14 — BV235 Re — rele 8 V, z enim delovnim kontaktom Tr — transformator 220 V/10 V, 500 mA Zvočnik — 8 £2/0.5 W rele odklopi in s tem prekine delovanje. Zato nam pri vsakem pritisku na tipko ge¬ nerator melodije zaigra le enkrat. Signal iz tonskega oscilatorja ojačamo s transistor- jema T3, T4, jakost pa naravnavamo s poten- 4011-štiri dvovhodna NAND vrata 4049-šest invertorjev I" Milili* + r, ct ce co 9 * a D 4017-desetiški števec z desetimi dekodiranimi vhodi Slika 14. Razporeditev nožič pri uporabljenih in¬ tegriranih vezjih ciometrom P3. Za napajanje napravimo pre¬ prost stabilizirani usmernik ali pa uporabimo 9 V baterijo. V tem primeru kontakt releja s paralelno vezano tipko priključimo med plus pol baterije in plus pol vezja. S poten¬ ciometri P2 do P10 lahko nastavimo poljubno melodijo dolgo največ devet not. Uglaševa- nje je najenostavnejše s pomočjo frekvenc- metra in poznanih frekvenc za posamezne note. Komur pa frekvencmeter ni dostopen, si lahko pomaga s klavirjem ali kakšnim drugim instrumentom. V tabeli 1 so podane frekvence četrte in pete oktave, ki vam lahko pomagajo pri uglaševanju. V tabeli 2 pa so zapisane note za tri znane melodije: Big Ben, Most na reki Kwei in Beethovnovo Eroico. Tabela 1 Tabela 2 V nadaljevanje o NF ojačevalnikih, ki je bilo objavljeno v lanskem letniku, se je vrinilo dvoje manjših napak, ki bi lahko manj izku¬ šenim amaterjem povzročile nemalo pre¬ glavic. Pri tiskanem vezju za NF ojačevalnik manjka kratka povezava. Zaradi tega ni treba napra¬ viti novega vezja, ampak točki povežite kar s kapljico cina. Povezava mora biti med toč¬ kama, ki sta označeni s številkama 1 in 2. Pri montažni shemi stabiliziranega usmernika na strani 432 pa sta napačno označena tran- sistorja T1 in T3. Oznaki morata biti zame¬ njani. Na shemi stabiliziranega usmernika na strani 431 pa sta transistorja pravilno oz¬ načena. Bralce prosimo, da napake popravijo in nam jih oprostijo. TIM 5 • 77/78 2 23 TIM 5 • 77/78 2 24 TONSKI OSCILATOR ZRS TO-3 1. OPIS DELOVANJA Tonski oscilator TO-3 ima dva silicijeva NPN transistorja. T, je vezan kot RC oscilator, ki deluje na principu povratne zveze med ko- lektorjem in bazo. Oscilatorni krog tvori mre¬ ža kondenzatorjev in uporov — 2 X 22 K, 2 x 10 n, 47 n, 2 K 2 in trimer potenciometer 10 K, s katerim nastavljamo frekvenco v območju 600—-1200 Hz. Oscilator zaniha po sklenitvi kontaktov tipkala. Kondenzator 10 n, vezan med kontakte tipkala, preprečuje ost¬ ro prehajanje v nihanje (kliksi). Amplitude oscilacij so sorazmerno majhne, zato jih ojačamo s T 2 . Za povezavo med stop¬ njama služi vezni kondenzator 68 n, ki loči istosmerne napetosti obeh tokokrogov, za nizkofrekvenčne signale pa predstavlja mi¬ nimalno upornost. Baza transistorja T 2 dobi pravilno napetost iz delilca 100 K in 22 K, ojačani signal pa jemljemo s kolektorja pre¬ ko kondenzatorja 10 uF. Predvidena sta dva izhoda: IZH. V. — za visokoohmske slušalke 1000 — 4000 Ohm in IZH. N. — za priklju¬ čitev na nizkofrekvenčni ojačevalnik (npr. NFO-1). 2. PRIPRAVA ORODJA IN MATERIALA Radioamater, posebno mlajši, se bo pravilo¬ ma odločil za gradnjo ZRS TO-3 ob pripravi za operaterski izpit za delo na amaterski radijski postaji in bo pravzaprav že pravi »mojster« — konstruktor, zato splošnih na¬ vodil ne bomo ponavljali. Za informacijo nam služi dokumentacija ZRS NFO-1. Material kompleta TO-3 preglejmo po pri¬ loženem seznamu! 3. SESTAVA, PREIZKUS DELOVANJA IN MERITVE Razporeditev elementov na ploščici tiskane¬ ga vezja vidimo na sliki 2. Po temeljitem pregledu, če smo vse pravilno in lepo pri- spajkali, lahko montiramo tiskano vezje in prispajkamo priključne žice — glej doku¬ mentacijo ZRSNFO-1! Po priključitvi nape¬ tosti in sklenitvi sponk — tipkala, moramo (v slušalkah ali zvočniku — če je TO-3 po¬ vezan z NFO-1) slišati nizkofrekvenčni sig¬ nal, katerega nastavljamo na želeno frek¬ venco 600 — 1200 Hz. V primeru, da TO-3 ne deluje oziroma ne slišimo signala, iščemo napako: 1. Ponovno pregledamo, če smo vse pravilno prispajkali — oznaka in razporeditev ele¬ mentov in vezava priključnih žic! 2. Kontroliramo napetosti v merilnih točkah (Voltmeter 20 K/V in miliampermeter — npr. ISKRA UNIMER-1). Če se napetosti razlikujejo za več kot 20 % od označenih vrednosti v tabeli — merilne točke — slika 1, lahko sklepamo, da je defekten kakšen element. 4. OSTALA NAVODILA IN PRIPOROČILA Tonski oscilator TO-3 lahko uporabljamo kot samostojen učni pripomoček za učenje Mor- sejevih telegrafskih znakov (telegrafije). V primeru kaseto vgradimo TO-3 skupaj z 4,5 V ploščato baterijo. Na kaseto pritrdimo puše za slušalke, tipkalo in stikalo za na¬ pajanje. Če želimo večjo izhodno moč oziroma re¬ produkcijo na zvočnik, povežemo TO-3 z niz¬ kofrekvenčnim ojačevalnikom (izhod IZH. N.) — glej dokumentacijo NFO-1! TO-3 lahko uporabimo za monitor pri radijski postaji, ki nima vgrajene lastne kontrole tipkanja. Za eksperimentatorje bo TO-3 do¬ brodošel pri raznih gradnjah, kjer potrebuje¬ mo kontinuiran izvor nizkofrekvenčnega sig¬ nala. Frekvenco po potrebi spremenimo — druge vrednosti kondenzatorjev in uporov v povratni zvezi med kolektorjem in bazo transistorja Ti. SEZNAM ELEMENTOV ZRS TO-3 TIM 5 • 77/78 2 25 TIM 5 • 77/78 2 26 Prevedla Anica Cedilnik KAKO NA PUSTNO ZABAVO? Odpravljate se na pustno zabavo, a se ne morete domisliti, v kaj bi se našemili. Od¬ ločili smo se, da vam priskočimo na pomoč z nekaj nasveti. V gusarja se lahko spremenite v nekaj mi¬ nutah. Oblecite belo srajco in modre hlače do goleni, okrog glave si zavežite rdečo ruto, okrog pasu pa barvast trak. Oko naj vam zakriva črn trak iz papirja ali blaga in že ste pravi »morski volk«. Zelenega puloverja in zelenih hlačnih noga¬ vic (kombinirate lahko tudi z rdečo barvo) ne bo težko dobiti. Potrebovali boste le še zelen cilinder iz papirja (nadomestite ga lahko z rdečo šilasto čepico), zelene kodre iz krep papirja, ki jih boste nalepili k robu klobuka ali čepice in iz zelenega krep pa¬ pirja izoblikovali žabje krake oziroma ko¬ žico med prsti. Povodni mož ima izbuljene oči, napravite jih tako. da razpolovite te¬ niško žogico, izdolbete odprtino za oči, jih povežete z vrvico in si jih privežete kot očala. Tudi strašilo ne bo imelo težav z obleko. Na glavo nataknite staro nogavico iz najlona ali kopalno kapo, okrašeno s kodrom las, oblečete triko ali oprijeto trenirko, okrog vratu pa privežete trak iz blaga, za katerega zataknete raznobarvne dolge trakove iz krep papirja, ki so glavna značilnost strašila, še hitreje se boste preoblekli v cvetličar¬ ko. Bistveni del te maske sta slamnik, okra¬ šen s cvetjem in košara s šopki rož. Čokoladno obarvana polt, kopalke okrašene z raznobarvnimi resicami iz papirja, številne zapestnice in koralde po rokah, nogah in okrog vratu — takšna bo črnka. Metulj bo v telovadnem dresu, papirnati krili bo imel pritrjeni na žičnato konstruk¬ cijo, tudi tipalki naj bosta iz žice. To je le nekaj mask, ki si jih lahko omislite za pustno rajanje. Prepričani pa smo, da bo¬ ste ob le-teh prišli tudi do svojih, še boljših zamisli. Prevedel Bojan Rambaher VIBRACIJA V TEHNIKI Z »dejavnostjo« vibracije se srečujemo ne¬ prestano. Ko se peljemo z vlakom, nam vi¬ bracija ne dovoli, da bi brali. Vibrirajoči de¬ lec v stroju lahko spravi celo prvovrstnega rezkalca v obup. če most preveč vibrira, se lahko zgodi tudi nesreča. Nič na svetu se ne more izogniti vibraciji, ne atom, ne velik prekooceanski parnik in ne planet. Pred tremi stoletji je neki holandski fizik obesil na tram dve navadni stenski uri. Ni¬ hali sta se sprva gibali različno, kmalu pa se je njuno nihanje uskladilo, nihati sta za¬ čeli popolnoma enako. To je fizika zelo pre¬ senetilo, saj je vedel, da dveh popolnoma enakih ur ni, ampak da ene prehitevajo, dru¬ ge pa zaostajajo. Celo stvar je raziskal in ugotovil naslednje: energija nihanja se je prenašala po tramu in se razdelila med ni¬ hali tako, da sta se gibali popolnoma sinhro¬ no. Navedimo še en primer, ki se je zgodil že v naši dobi. Nekdo je slučajno prereza) električni kabel elektromotorja, vendar je motor vseeno delal dalje. »Perpetum mo- bile« so začeli zavirati. Nenadoma pa je v bližini pregorel popolnoma enak elektromo¬ tor. Pokazalo se je, da sta oba elektromo¬ torja stala na istem podstavku. Nenavadne lastnosti vibracije so se tehniki naučili izkoriščati pri gradnji strojev in apa¬ ratov za mešanje, teptanje s toikačem, po¬ speševanje kemičnih reakcij in za druge stvari. Potrebne vibracije vzbujajo z elek¬ tričnimi, elektrodinamskimi ali magnetnimi viri energije. Kot primer preprostega elek- trodinamskega vibratorja vidite vibracijsko kladivo. V držaju kladiva je montiran mikro- motor s podaljšano osjo. Na drugem koncu osi je neuravnovešena utež, ki se obrača skupaj z osjo v zgornjem delu kladiva, če vključite elektromotor in zgornji del kladiva prislonite ob mizo, boste prav razločno sli¬ šali udarjanje kladiva. KORISTNOST VIBRACIJE Če vzamete prozorno posodo in vanjo enega na drugega nasujete dve vrsti peska različne barve in enake gostote in se z vibracijskim kladivom dotaknete posode, se bo čez nekaj trenutkov masa obeh vrst peska premešala in dobili bomo enobarvni pesek. Če pa v posodo natrosimo pesek različne debeline ali gostote, mešanja ne bo. Gostejši pesek bo sedel na dno, redkejši pa bo »izplaval« na površino. Napravimo še en poizkus. V epruveto na- sujemo pesek do polovice. Nato vstavimo v pesek ošiljeno paličico. K vrhnjemu koncu palice naslonimo vibrator. Paličica se po¬ grezne v pesek. Spomnite se, kako grad¬ beniki zabijajo opornike. Opornik postavijo navpično, na gornji konec pa pritrdijo vibra¬ tor. Zaradi mehanskih tresljajev se zelo zni¬ ža trenje med podlago in površino opornika in opornik se z lahkoto pogrezne v podlago. Ali pa vzemimo za primer nagnjen žleb. Vanj nasipamo pesek in se ga dotaknemo s vibra¬ torjem. Drobci peska se bodo začeli gibati in pomikati navzgor ne glede na to, da leži en konec transporterja niže. Poleg sipkih stvari lahko po takšnem transporterju pre¬ našamo tudi druge stvari. V praksi namesto manjšega žleba uporabljajo sistem cevi, ki so spojene s škarnicami. Cel sistem deluje kot celota in se trese za naše oči nevidno. Če postavimo na takšen transporter jekleno kroglico, se bo zakotalila v hrib s hitrostjo 25 m na sekundo. Podoben sistem lahko v eni uri vzdigne 100 ton težak predmet 10 m vi¬ soko. Navedimo še en primer. V posodi trdno dno prekrijemo s polietilensko plastjo in vanjo nalijemo vodo. Nato uporabimo vibrator, čez nekaj časa bo nivo vode upadel. To priča o tem, da vibrirajoča voda hitreje izhlapeva. Iz tega lahko sklepamo, da lahko za klimatske naprave v stanovanjskih prostorih uporab¬ ljamo ne samo vlažilce in kondenzatorje, am¬ pak tudi vibratorje. Na stojalu napravimo polico, v katero navrta¬ mo štiri luknje. Od spodaj vanje vstavimo vi¬ jake, nanje pa močno zategnimo matice. To¬ da tudi če matice najmočneje zategnemo, se bodo že čez nekaj sekund odvile, če bomo na stojalo naslonili vibrator. Pod vplivom vibracije se lomijo celo zavarjeni deli. To pa še ni vse. Vibracijske sile v strojih, apa¬ ratih ali njih delih nastajajo praviloma zaradi slabe konstrukcije ali površnega sestavlja¬ nja. Vibracije lahko postanejo tako intenziv¬ ne, da se močno poveča obraba osi in le¬ žajev in kovine se »utrudijo«. Vibracije lahko delno zmanjšamo ali celo izključimo, če zgradbe in stroje racionalno konstruiramo. Posebno pozornost moramo posvetiti odstranjevanju resonančnih poja¬ vov. Pomagamo si lahko z večjo trdnostjo in pravilno tehnologijo pri proizvodnji sestav¬ nih delov, s pazljivo montažo in uporabo, s pravočasnim popravilom in z vdelovanjem naprav, ki vibracije izolirajo ali jih uničujejo. Amortizerji bi morali biti še posebej vgrajeni na vseh delih, kjer se stikajo različni deli naprav. Vijake lahko na primer zavarujemo s podložkami — pri našem poizkusu bi po¬ tem zaman čakali, da se bodo matice odvile. TIM 5 ■ 77/78 227 TIM 5 • 77/78 2 28 zgodovina avtomobilizma Matjaž Zupan VELIKA NAGRADA FRANCIJE Francozom pa ni bilo pogodu pravilo tekmo¬ vanja za pokal Gordon-Bennett, ki je dovo¬ ljevalo sodelovanje le trem avtomobilom iz vsake države. Francozi so se namreč imeli za vodilno avtomobilistično državo na svetu, kar pa so pravzaprav tudi bili. Zato so pri¬ pravili svoje tekmovanje, ki so ga imenovali Velika nagrada Francije ali Grand Prix de France. Od tedaj se imenujejo največje dirke, danes so to dirke formule 1, tekmovanje za Veliko nagrado te ali one države. Prva je bila na vrsti leta 1906 v LeMansu. Zmagal je Szisz na Renaultu. Njegovo vo¬ zilo je imelo 12.970 kubičnih centimetrov prostornine. Proga je bila dolga 1230 kilo¬ metrov, prevozil pa jo je s povprečno hi¬ trostjo 100,8 km/h. To vozilo pa še zdaleč ni imelo največjega motorja. Ta rekord je imel Panhard, ki je imel motor z 18.146! kubičnimi centimetri prostornine, razvijal pa je 130 KM. Imel je štiri cilindre, torej je imel vsak prostornino 4537 kubičnih centi¬ metrov, kar je toliko, kot osemcilindrski motor današnjega Mercedesa 450! Si lahko predstavljate, koliko moči so morali imeti tedanji vozniki, da so lahko upravljali te težke in hitre velikane. Renault je na enem kilometru dosegel celo hitrost 147 km/h. Vendar pa so na dirki 26. in 27. junija imeli še kup drugih problemov. Pravila so zahte¬ vala, da vsa popravila in menjavo gum izvr¬ šita voznik in sovoznik sama. Zaradi velikih hitrosti in vročine pa so se gume dobesedno talile. Tako so morale posadke menjavati vse štiri gume tudi po desetkrat v teku cele dirke. Vendar pa takrat še ni bilo tako kot danes, ko zamenjamo gumo s platiščem vred. Platišč še niso mogli menjati, zato so morali počeno gumo najprej strgati dol, na¬ to namestiti novo in jo končno še napihniti, kar je terjalo precej časa in moči. Edino Renault je imel platišča, ki so jih lahko za¬ menjali, kar je bila najnovejša iznajdba in tudi to mu je precej pripomoglo k zmagi. Drug hud problem pa je bil prah, kajti ceste so bile seveda še makadamske. Vozniki so marsikdaj slepo pridrveli v oblak prahu, ki ga je dvignil tekmovalec pred njimi, in niso niti slutili, ali jih čaka ovinek ali ravna cesta. Nek tekmovalec je sledil telegrafskim drogovom ob cesti, ki jih je videl nad obla¬ kom prahu, vendar pa je naenkrat cesta za¬ vila, drogovi pa ne in tekmovalec je končal dirko v jarku. Nekje so organizatorji polili cesto s katranom, da bi prah vezali, a s tem Slika 5. Boillot na Peugeotu zmaguje na Grand Prixu leta 1912. Vozilo je imelo 7,6 litra prostor¬ nine in 130 KM, zmagalo pa je s povprečno hitrostjo 110,3 km/h. so situacijo le še poslabšali. Cesta je po¬ stala spolzka, kolesa pa so metala drobne kapljice katrana voznikom v očala in jih tako oslepila. Hoteli so omejiti prostornino motorja, zato so določili največjo porabo goriva in kasneje premer cilindrov, vendar so se proizvajalci znali temu izogniti. Leta 1907 je zmagal Nazzaro na 16-litrskem Fiatu s povprečno hitrostjo 112,8 km/h, na progi dolgi 760 kilometrov. Naslednje leto pa je slavil zmago Mercedes z voznikom Lautenschlagerjem. Imena teh dirkačev so bila takrat znana prav tako, kot danes ime¬ na Laude, Fittipaldija ali Hunta. Francoski Grand Prix, ali na kratko GP, je bila sicer najpomembnejša dirka sezone, vendar nikakor ne edina. Znane so bile še Targa Florio v Italiji, Cesarjeva dirka v Nem¬ čiji, poleg teh največjih dirk pa so organi¬ zirali tudi kup manjših, kjer so tekmovali z manjšimi avtomobili, kot tudi danes dirka¬ mo pri nas, na primer, v kategoriji 750 ccm. Naslednja tri leta, 1909 do 1911, pa Velike nagrade Francozi sploh niso pripravili, ker so bila ogromna vozila že tako daleč od Slika 6. Goux s Peugeotom na cilju dirke 500 milj Indianapolisa, kjer je zmagal navadnih vozil, da so bila že nekoristna po¬ trata denarja in časa. Kmalu pa so jih mala vozila tudi začela premagovati in to je bil konec teh monstrumov, ZMAGE PEUGEOTA 1912 DO 1914 Leta 1912 je bila Velika nagrada zopet na sporedu. Tokrat so bili med 15 litrskimi stroji tudi trije Peugeoti, ki so imeli pro¬ stornino 7,6 litra. Konstruiral jih je Švicar E. Henry. Ta motor je po konstrukciji po¬ menil osnovo za vse avtomobilske motorje naslednjih desetletij. Zmagal je George Boil- lot na Peugeotu in zapečatil usodo velika¬ nov. 1540 km dolgo progo je prevozil s pov¬ prečno hitrostjo 110,3 km/h. V naslednjih dveh letih so bili Peugeoti sko¬ raj nepremagljivi. Poleg Velike nagrade so zmagovali tudi v Ameriki, celo v Indianapo¬ lisu, čeprav so mu prostornino zmanjšali na 5,65 litra. Leta 1914 je na Indianapolisu Boillot zase¬ del drugo mesto s Peugeotom, ki je imel le tri litre prostornine, dosegel pa je največjo hitrost 160 km/h. Prav tak Peugeot je zmagal na prvem povojnem Indianapolisu leta 1919! GRAND PRIX 1914 Dišalo je že po prvi svetovni vojni, ko so organizirali Veliko nagrado za leto 1914. Pripravljala se je namreč prva svetovna voj¬ na. Francozi so imeli na štartu čudovite mo¬ dre Peugeote z Georgeom Boillotom na čelu, ki je bil narodni junak. Nemci pa so pripra¬ vili v tajnosti nove 4,5 litrske Mercedese. Slika 7. Lautenschlager z Mercedesom zmaguje na dirki za Veliko nagrado leta 1914 TIM 5 • 77/78 2 29 TIM 5 • 77/78 230 Pred dirko so pripravili posebno taktiko, s katero so nameravali ovirati Francoze. In uspelo jim je. Mercedesi so zasedli prva tri mesta, na čelu je bil Lautenschlager, ki je prvi pripeljal skozi cilj. Le nekaj mesecev kasneje so nemška le¬ tala, ki so imela podoben motor kot dirkal¬ niki, sestrelila Boillota z neba. Tako je ju¬ nak, ki se ni bal nobene dirkalne steze, iz¬ gubil življenje v vojni. S tem se je zaključilo prvo obdobje avto¬ mobilizma, obdobje polno romantike. Pojma avtomobil se je držal pridih nenavadnosti, drznosti in junaštva. Večinoma je bil avto do tedaj še bogataška igrača. V letih med vojnama pa je postal potreba ljudem, ki so morali, ali ki so hoteli potovati. Na trg je začela prihajati množica avtomobilov, ki so bili poceni in ne preveč kvalitetni, vendar so bili dostopni tudi srednjemu sloju ljudi. Najbolj izstopajoč primer je prav Ford mo¬ del T, ki je postal slaven zaradi svoje cene¬ nosti in številčnosti. V letih 1909 do 1927 so ga naredili v 15,456.868 primerkih. To številko je presegel le Volksvvagnov hrošč. Najcenejši je bil leta 1924, ko je stal le 280 dolarjev. Seveda pa so še vedno izde¬ lovali luksuzne avtomobile in športna vozi¬ la, nekatera so bila pravi biseri tehnike. Na¬ menjena so bila avtomobilističnim navdušen¬ cem. Taka vozila so bila: Bugatti, Duesen- berg, Bentley, Delage, Hispano-Suiza in no¬ vejši Aston-Martin, Jaguar, Maseratti, Fer¬ rari in Lamborghini. Seveda ne moremo mi¬ mo najbolj luksuznih Mercedesa in Rolls- Roycea. O vseh teh in še nekaterih drugih bo govora kdaj drugič, prihodnjič pa bomo nadaljevali s povojno zgodovino dirk za Grand Prix, ki se nadaljujejo v današnji For¬ muli I. ZAKAJ DIRKE FORMULE I? Tekmovanja za Grand Prix, pri nas bolj zna¬ na kot formula I, so zdaleč najbolj popularne avtomobilske dirke v Evropi. Vendar pa dir¬ kalni avtomobili nimajo več prave podob¬ nosti z vozili za povprečnega človeka. Zakaj torej dirke? Nekaj odgovorov se glasi takole: to so pro¬ totipi avtomobilov prihodnosti, dirke so la¬ boratorij, kjer preizkušajo nove ideje in iz¬ boljšave. Vsak tak odgovor delno drži. Ven¬ dar pa, vsaj meni, taki izgovori niso potre¬ bni. Zakaj vzdušje, razburjenje, zvoki in barvitost dirk najvišjega razreda so nekaj enkratnega in nepozabnega. Večkrat sem obiskal progo v Zeltvvegu v Avstriji na tekmovanjih prototipov ali na formuli I. Ko beremo opise nekdanjih dirk, vidimo, da je vzdušje ostalo nespremenjeno, zato vam bom skušal opisati, kako je na dirki. Vendar težko najdem prave besede za vse, kar se dogaja na in ob dirkalni stezi. Že več dni pred dirko so po celi Avstriji in tudi po sosednjih deželah, sem spada tudi Slovenija, plakati, ki vabijo na dirko, turistične agencije pa prirejajo oglede tekmo¬ vanja z avtobusi in vlaki. Najbolj navdušeni privrženci dirk prispejo že več dni pred dirko in postavijo šotore. Dva dni pred dirko, ki je ponavadi ob ne¬ deljah, se začnejo uradni treningi. Vsi dir¬ kači prispejo s svojim spremstvom. Ogrom¬ ni kamioni pripeljejo vozila in popolne me¬ hanične delavnice. Vsako vozilo ima na voljo ekipo vrhunsko izurjenih mehanikov. Že Slika 1. Start na Grad Prixu Francije leta 1937 Slika 2. Nekaj trenutkov po startu na Veliki na¬ gradi Avstrije leta 1972. Ob progi je preko 200 000 ljudi. na petkovem treningu je na tribunah deset ali več tisoč gledalcev. V soboto je glavni trening, časi, doseženi na treningu odločajo o razvrstitvi voznikov na startu. Gledalcev je vedno več. Končno napoči dan glavne dirke, nedelja. Že ob zori so vse dovozne ceste polne, desettisoči avtomobilov se drenjajo in za¬ vijajo na travnike, ki se spremene v parkirne prostore. V boksih še zadnjič pregledujejo vozila, dirkači pa se psihološko pripravljajo na boj. Prostori za gledalce se polnijo, pov¬ sod je polno stojnic, kjer imajo klobase in pijačo, zraven pa so stojnice z raznimi spominki. Najprej gredo na stezo avtomobili, ki rekla¬ mirajo razne proizvode, nato so na vrsti tekmovanja raznih šibkejših avtomobilov. Vse to spremlja večina gledalcev le z enim očesom. Bliža se start glavne dirke. Proga se sprazni, tribune so nabasane, naštejejo preko 200 000 gledalcev. Glasba utihne. Na vrsti je še zadnja atrakcija. Nad dirkališče prihrumi skupina akrobatskih pilotov na reaktivcih in izvaja drzne figure. Za njimi se vlečejo raznobarvne sledi in večkrat pre¬ letijo gledalce v višini komaj kaj več kot deset metrov in pri tem prevrnejo senčnike, gledalci pa v strahu odskakujejo. Nato na¬ stopi popolna tišina. Na stezi že čaka okoli 20 vozil, ki so se uvrstila na dirko. Motorji strašansko zahru¬ mijo, ko jih vžgejo. Mehaniki se umaknejo s proge, prav tako fotografi in lepotice, ki povsod spremljajo dirkače. Pozornost vseh ljudi je usmerjena na start. Sledi odštevanje sekund. Starter zamahne z zastavico in pre¬ ko deset tisoč konjskih moči izstreli vozila s starta. Hrumenje motorjev je tako glasno, da preglasi vse drugo. Glavni trenutek je mimo in gledalci posve¬ tijo pozornost drugam. Mnogi prinesejo s seboj stole in mize in začnejo jesti in piti ali berejo časopise. Od časa do časa mrmra¬ nje s tribun naraste, če kakšen tekmovalec zleti s proge. Razvrstitev kaže poseben se¬ mafor. Končno po zvočnikih napovedo zadnji krog. Zopet se misli in oči vseh gledalcev uprejo na progo, na cilj. Ko pripelje prvi skozi cilj, se zasliši vzklikanje. Potem je proglasitev zmagovalca in fotografi imajo obilo dela. Vrhunec pojenja. Ljudje se odpra¬ vijo domov. Vse ceste so v hipu polne in marsikdo čaka več ur, preden se prerine na glavno cesto. Da bi se izognil gneči, sem ponavadi ostal še nekaj časa ob boksih in si ogledoval vozila od blizu, enkrat sem prišel celo v bokse in sem vozila tudi otipal. Hrup potihne, dirkališče in tribune so praz¬ ne, na množico spominja le kup odpadkov. Nepozaben dan je minil. TIM 5 • 77/78 231 TIM 5 • 77/78 2 32 timova fantastika David Compton LADJA ZIBELKA Prevedel Vojo Likar Ilustriral Božidar Grabnar »Torej boš storila, kar ti bom ukazal?« Magrette je prikimala. »Dobro. Ko bomo ladjo zapustili, bo odletela naprej. Ob pristanku vas bo nekaj manj, toda bolje je zgubiti del plena, kot pa vse. Kaj misliš, kapitan? Bova premaknila nekaj stikal?« Šla sta po ladji in prišla do najbližjih stop¬ nic nasproti kontrolne kabine. Začela sta se vzpenjati. Nenadoma se je Magrette zausta¬ vila, možgani so ji mrzlično delali, če bi le mogla misliti dovolj hitro. Kako škoda, da se niso v posebni šoli kdaj igrali sre¬ čanja s piratom. »No?« Fido je opazil njeno oklevanje. »Kaj pa ...« Magrette je upala, da bodo nje¬ ne besede zvenele resnično. »Mislim .. rekli so mi, naj nikoli ne povem ... Toda če...« Ta igra se je imenovala varanje in treba je bilo biti vselej dva skoka pred nasprotni¬ kom. »Če bi ti povedala, kje je zares dra¬ gocen tovor, bi potem pustil druge pri miru?« »Lep poskus, a zaman. Pravkar sva pregle¬ dala vsa skladišča in nobenega drugega pro¬ stora, kamor bi lahko shranili tovor, ni več. Pričakoval sem, da me boš poskušala uka¬ niti, a tako preprosto ne bo šlo.« »Torej še nisi slišal za militignum,« je rekla Magrette in upala, da mu bo beseda zvenela zanimivo. »Militignum?« »Tudi sama ne vem dosti o njem. Edino to, da se uporablja za časovna potovanja.« »Nikar me ne imej za norca. Potovati skozi čas ni mogoče.« »Ni, brez militignuma ne. Z njim pa ... Ze¬ lo nevarna reč je to. Le malo neprevidnosti in že se znajdeš sredi prejšnjega tedna. Samo v majhnem zavojčku ga je moč pre¬ našati. Je pa zelo drag. Slišala sem učitelja, ko je rekel, da stane gram militignuma mi¬ lijon kreditov.« Pirat si je obliznil ustnice. Nadvse si je že¬ lel vedeti, kaj se kuha v tej zlatolasi gla¬ vici. Očitno je nekaj časa igrala. Toda, kaj ga stane minuta dlje, saj ima vse niti v svojih rokah. In kaj je to majhno tve¬ ganje, da ga je šestletno dekletce potegnilo, v primeri z milijon krediti? »Tam zgoraj je zaklenjen,« je Magrette po¬ kazala proti ladijski kuhinji, kjer se je svetli¬ kala vrsta številčnic in kazal. »Vedeti moraš, katero številko je treba na¬ staviti, da se vrata odprejo. Vendar ti je ne bom povedala, dokler ne obljubiš, da se otrok ne boš dotaknil.« »Hitro te lahko pripravim, da boš začela govoriti,« je bevsknil pirat. »Seveda lahko,« je predrzno odgovorila Ma¬ grette. »Samo obljubi.« »Ničesar mi ni treba obljubiti.« »Pač, če hočeš, da ti odprem tisti sef.« Za trenutek je pirata imelo, da bi uničil dra¬ goceno igračko, a je hitro potlačil svojo jezo. »Prav,« je hlastnil, »obljubim.« Sredi stene se je svetil kovinski cilinder s tremi številčnicami. Magrette je z mirnimi prsti nastavila številčnico in pritisnila na gumb. V cilindru je zabrnelo in zahreščalo. »Tako!« Magrette se je zmagoslavno obrnila k piratu. »Zdaj je, kar je, in ne da se več ustaviti.« »Kaj je? Kaj si storila?« Magrette je opa¬ zila, da piratov prst na sprožilcu nevarno trepeta. »Uničila sem ladjo,« je preprosto povedala Magrette. »V treh minutah se bo razletela na drobne koščke.« Bzzzz-klink, bzzzz-klink, se je oglašal valj. »Preveč domišljije imaš,« je revsknil pirat. »Zdi se mi, da je imaš ti premalo,« mu je odgovorila Magrette. Četudi se ni počutila kot pravi junak, o kakršnih je brala v knjigah, se je kljub vse¬ mu pogumno držala, »Mar misliš, da bi tisti z Zemlje, ki so nas poslali na pot, dovolili, da bi kar tako padli v roke stvorom, kakršen si ti? Ne. Imam ukaz: ob napadu moram vključiti ta stroj. Ladijske vezi bodo popu¬ stile. In veš, kaj se bo zgodilo potlej — razpadli bomo na koščke.« Bzzzz-klink, phuu, bzzz-klink, je ropotal stroj. »Ne verjamem ti.« »Saj mi tudi nisi verjel, ko sem rekla, da so v skladiščih otroci.« TIM 5 • 77/78 233 TIM 5 • 77/78 2 34 Magrette je vedela, da ga bo njen smeh raz¬ dražil. »Počakaj še dve minuti, pa boš videl.« Cilinder je začel piskati. »Triki, sami triki. Vi, opice, jih poznate ve¬ liko.« Piskanje je postajalo glasnejše in vse ostrejše. »Najbrž boš varnejši v svoji ladji,« je rekla Magrette. »Na drugi strani zračnega pre¬ hoda.« »Če se bo ta ladja razletela, boš umrla tudi ti, lutkica. Me hočeš prepričati, da si želiš umreti?« »Mislim, da je bolje umreti kot biti prodan za igračo,« je rekla Magrette. »Kaže, da je tudi tebi vseeno. Mar ne? Zagotovo, sicer ne bi bil več tukaj.« Cilinder se je začel tresti. »Začelo se je,« je zašepetala Magrette, str¬ meč v tresoči se valj. »Štela bom do šest¬ deset.« Zaslišala je topot škornjev. Ko se je obrnila, vsiljivca ni bilo več. Globoko si je oddah¬ nila. Le malo je manjkalo. Cilinder je zadr- getal in utihnil. Pokrov na cilindru se je od¬ prl in z dna se je dvignilo kipeče čokoladno mleko. Magrette bi si ga rada natočila, toda vedela je, da si je priborila le rahlo pred¬ nost. Brž ko bo Fido spoznal, da je ladja cela, se bo vrnil. Za zračno pregrado je stal Fido šklepetajoč z zobmi. Ni bilo časa, da bi odlepil svojo ladjo: mar bo tudi ta odletela, ko se bo to¬ vorna ladja razletela. Sekunde so tekle. Mi¬ nute so tekle. Toda zgodilo se ni nič. Tako velika ladja se vendar ne bi mogla razleteti, ne da bi kaj slišal ali opazil. Previdno je pokukal skozi lino. Ladja na drugi strani je bila cela. Jeza je začela izpodrivati strah. Se je uničenje zakasnilo? Ali pa ga je lutka potegnila za nos? Več časa, ko je minilo, vse bolj se je nagibal k zadnji misli. Zobje mu niso več šklepetali, zaškrtal je. Čez četrt ure je tako divje zgrabil razstrelilec, da je po nesreči zadel stropno luč. Niti zme¬ nil se ni za to. Svojo slepo jezo bi lahko ohladil le, če bi mogel v hipu zdrobiti zlato¬ laso bitjece na drobne kosce. Še kako mu bo hvaležna, da je ne bo raztrgal počasi. Jezno in tresoč se je odprl zračno pregrado. Hodnik pred njim je bil prazen, toda v ku¬ hinji je še vedno nekaj brnelo. In ko je brnenje utihnilo, je s konca hodnika zaklical mehak glas: »Si ti, Fido!« V nekaj skokih je bil pred kuhinjo in planil vanjo z naperjenim razstrelilcem. Kabina je bila prazna, iz bleščečega cilindra pa se je penila in cedila sladka, lepljiva tekočina. Za hrbtom je zaslišal Magrettino vprašanje: »Bi raje stepeno smetano?« Pirat se je naglo obrnil in se zagledal v zlato mrežo. V tistih nekaj sekundah, ko je bil s hrbtom obrnjen proti vhodu, se je ta zaprl s svet¬ lečo zaveso iz tankih zlatih niti. Poskušal jo je predreti, toda čeprav je bila mehka in prožna, ga je zadržala. Na drugi strani mreže mu je Magrette rekla: »To je bilo spravljeno med posebno opremo. Je del te opreme. To je otroška varovalna mreža. Saj veš, da so nekateri med nami še čisto majhni.« Fido se je zagnal v mrežo, pa ga je sun¬ kovito odbilo nazaj do stene in zdrknil je na tla. Nekaj vlažnega in lepljivega — kot čokoladno mleko — mu je spolzelo po vratu. »Mislim, da ne boš mogel skoznjo,« se je posmejala Magrette. »Mreža varuje otroke in nekateri so zelo živahni.« Fido je spraznil razstrelilec proti glasu. »Tako je bolje,« je rekla Magrette. »Razstre¬ lilec ni več nevaren, če je prazen.« Pirat je začel zavijati kot pes, ki laja v luno. Ko je premolknil, je Magrette nadaljevala: »Bojim se, da boš moral ostati tu, dokler ne bo prišla pomoč. Sicer pa si v kuhinji, in če boš hotel jesti ali piti, moraš samo pritisniti na desni gumb.« »Torej sem v prostoru s hrano,« je zahropel pirat. »Vedi, da ne boste dosegli novih Ko¬ lonij še cel mesec. Ta čas pa boš zelo lačna. Menim, da se bova še pogajala.« »Tudi na to sem pomislila,« se je strinjala Magrette. »Zato sem si napolnila žepe. Si¬ cer pa ne bo trajalo cel mesec. Poklicali bomo nove Kolonije in poslali bodo prestre- zovalno ladjo.« »Poklicali?« Pirat je skoraj pozabil, v kako nesrečnem položaju je, tako se je smejal. »Le kaj ve' tak otrok, kot si ti, o radiu?« »Nič,« je priznala Magrette. »Jaz sem samo kapitan. Toda Duncorn ve o radiu vse. To je deček, ki je ležal poleg mene.« »Saj je mlajši od tebe,« je kriknil pirat. »Vsi smo tu zaradi posebnih razlogov,« mu je pojasnila Magrette. »In on je tu zaradi radia.« Fidov odgovor je bil nerazumljivo momljanje in grčanje, zato je Magrette nadaljevala: »Vse so nam razložil v posebni šoli. Vsega takrat nismo razumeli, a rekli so nam, da bo prišel čas tudi za to. Učitelj nam je rekel, da moraš vsaditi najboljše seme, ko sadiš drevo, in mi smo najboljše, kar je do¬ bra stara Zemlja lahko poslala. Nekoč sem skrivaj prisluškovala in slišala sem, ko je učitelj rekel, da smo geniji. Seveda je to neumno. Nisem genij. Sem čisto običajen otrok, le da sem precej velika za svojih šest let.« Ko se je zasmejala, so se ji na ličkih na¬ redile jamice. Morda ni pravično, da je genij videti na zunaj kot draga lutka, toda narava ni nikoli pravična. Pustila je Fida, da bi sam premišljeval o tem, ona pa je šla zbudit petletnega strokovnjaka za radio. (Konec) TIM 5 • 77/78 235 TIM 5 • 77/78 236 NATEČAJ 1978 Letalska zveza Jugoslavije, Komanda vojnega le¬ talstva in protiletalske zaščite, ter Konferenca Ljudske tehnike Jugoslavije in JAT v okviru proslave 30-letnice obstoja in dela LZJ razpisu¬ jejo za šolsko leto 1977/78 tradicionalna MLADINSKA NATEČAJA 1. »IKAROVO PERO« za pismene sestavke na temo letalstva in kozmonavtike ter 2. SELENITSKA PALETA« za likovna dela s pod¬ ročja letalstva in astronavtike. CILJ NATEČAJEV: Cilj natečajev je, da mladini približata letalstvo, astronavtiko in kozmonavtiko, da bi razmišljala o njihovem pomenu za sodobno civilizacijo, po¬ sebno pa še o razvoju našega letalstva, njegovi vlogi v splošni ljudski obrambi in družbenoeko¬ nomskem življenju naše samoupravne socialistič¬ ne Jugoslavije. SODELOVANJE: Natečaja »IKAROVO PERO« in »SELENITSKA PA¬ LETA« sta namenjena učencem osnovnih in sred¬ njih šol v okviru nižje navedenih tem. V natečaju »IKAROVO PERO« sodelujejo učenci 7. in 8. razreda osemletk ter prvega razreda srednjih šol, v natečaju »SELENITSKA PALETA« pa učen¬ ci osemletk do 7. razreda in tudi predšolski otroci v okviru navedenih tem ali pa po svo¬ bodni izbiri. ORGANIZATORJI NATEČAJEV: Natečaja objavlja 10 ZLOS, organizirajo pa jih odbori za propagandno dejavnost pri upravnih odborih Aeroklubov oziroma letalskih centrov, ki se morajo s tem v zvezi povezati z odgovor¬ nimi prosvetnimi organi in vodstvi v šolah in predšolskih ustanovah. ROKI NATEČAJEV: Natečaja pričneta 1. 12. 1977 in trajata do 1. 3. 1978. Do tega datuma morajo vodstva šol in predšolskih ustanov dostaviti najboljša izbrana dela na naslov: Zveza letalskih organizacij Slo¬ venije, 61001 Ljubljana p. p. 496. Vsaka šola lahko dostavi ZLOS po 5 najboljših pismenih in po 10 risarskih del, ki jih izbere žirija šole. Žirija ZLOS bo 15 najboljših pismenih in 30 risar¬ skih del iz naše republike dostavila žiriji LZJ v Beogradu in ta bodo tekmovala z deli iz osta¬ lih socialističnih republik in pokrajin za najvišjo nagrado. PRIZNANJA IN NAGRADE: Najboljša pismena in risarska dela bodo primer¬ no nagrajena, tako od ZLOS, kot tudi od LZJ, obenem pa bodo avtorji teh del in njihovi učite¬ lji sodelovali tudi na končni svečanosti »Zvezni zlet letalskega podmladka Jugoslavije«, ki ga bo organizirala ena naših socialističnih republik. Teme za natečaj »IKAROVO PERO«: — Ko bom velik, bom postal Titov letalec — Če bi imel letalo ... — Na letalskem mitingu — Kako si predstavljam sebe kot pilota, ki brani svojo domovino pred napadalcem — Ptica srebrnih kril — moje sanje — Letalstvo zbližuje vse otroke sveta — Letalstvo kot del obrambnih sil naše armade — Neuvrščene dežele pod kupolo modrega neba — V letalstvu se mladi pripravljajo za varuhe našega svobodnega neba — Letalstvo je most tovarištva in prijatejstva med narodi — Letalstvo je varuh modrega neba in tvoje brezskrbne mladosti — V sinjih višavah spoznavam lepote svoje socialistične domovine — Letalstvo kot tehnična stvarnost in fantazija Teme za natečaj »SELENITSKA PALETA«: — Letalski miting — Letalo v službi človeka — Kako sem spoznal športne letalce — Obisk na letališču — Neuvrščene dežele pod kupolo modrega neba — Letalski promet — hitrost in varnost letenja — Skok padalca — Kako si zamišljam letala prihodnosti — Delo letalskih modelarjev — Astronavti na novih planetih Propagandna komisija pri IO ZLOS mali oglasi Prodam računalnik MBOh CLASSIC II z garan¬ tnim listom za 940,00 din, poleg tega pa še ve¬ liko MEHANOTEHNIKO za 50,00 din, zamenjam tudi za 4,5 V motorček. Branko Perko 62234 Benedikt Obrat 9 Prodam ali zamenjam za motorček 2,5 ccm na¬ slednje letnike Tima: letnik II (brez druge št.), IV, V (brez 7. št.), VI, IX (brez 5. št.), XIV in XV. letnik. Kupim pa Tim 72/74, 3. in 4. št. Prodam ali zamenjam za motorček z notranjim izgorevanjem (1,5 ccm) železnico po HO sistemu (2 lokomotivi za 300,00 din in 20 krivih tračnic za 50,00 din). Slavko Roter Prisoje 2 62391 Prevalje x Prodam ojnico za Super tigre B 19/3 za 100 din, dobro ohranjen motorček Super tigre (dizel) z gorivom in eliso za 450 din, mikroskop s poveča¬ vami 100 X, 300 X in 500 X za 100 din, mikro¬ skop s povečavami 200 X, 400 X in 600 X za 300 din, garnituro Fischer technik (nerabljeno) za 250 din in tri letnike Tima. Aleš Sunovršnik Cankarjeva 26 65000 Nova Gorica Tel. (dop.) 21-478 Prodam material za malo železnico po HO siste¬ mu: lokomotivo, električno kretnico, tri vagone, krog z dvema ravnima tiroma in še nekaj krivih tirov. Cena za vse skupaj je 350,00 din. Martin Jarm Šentlovrenc 20 63212 Velika Loka Prodam električno kitaro s tremi magneti, dve zvočni omarici (50 X 30 X 25 cm) in stereo gra¬ mofon z vhodom za mikrofon. Cena po dogovoru. Zdenko Lednik Bezenškova 17 63000 Celje Prodam dve integrirani vezji TBA 800 (60 din za kos), integrirani vezji UPC 566H (30 din za kos), k temu dodam še načrt za izdelavo 5 W ojače¬ valnika, za katerega lahko uporabite integrirano vezje TBA 800. Poleg tega pa prodam še dva telefonska mikrona po 5 din za kos in skoraj nov rele 300 Q — 4,5 V za 60 din. Kupim pa ploščico kaširanega pertinaksa velikosti 10 X X 20 cm. Mijo Kovačevič Cesta talcev 2 63212 Vojnik Prodam lokomotivo po HO sistemu za 100 din, kupim pa motorno kolo Tomos APN 4. Branko Kamenšek Ul. Marije Hvaličeve 20 61000 Ljubljana Tel. 53-710 Nujno prodam 6 mesecev star kasetofon ITT Schaub-Lorenz Studio recorder 62, za 2400,00 din. Igor Truden Lož 100 61386 Stari trg Tel. 797-064 Prodam načrt za jadralno letalo Jolly ter avto¬ cesto s tremi avtomobilčki in transformatorjem. Roman Reberšek Padežnikova 4 62000 Maribor Prodam nov 3-kanalni light-shovv (3 X 500 W) z enoletno garancijo za 1500 din. Jože Dremelj Dvorakova 10 62000 Maribor Prodam računalnik PRIVILEG-4 za 150 din, zvoč¬ nik (8 Q, 0,25 W), 4 starterje, signalno lučko, po¬ tenciometre, vrtljive kondenzatorje, tuljave, tran¬ sformatorje, releje, elektromotorje, transistorje, elektrolitske kondenzatorje, upore, diode, in še več drugega drobnega materiala, poleg tega pa še tri vagone in dizel lokomotivo po N sistemu. Tone Partlič Kamniška 35 62000 Maribor Kupim načrte RC jadralnih letal in eksplozijski motorček 2,5 ccm z eliso in gorivom. Edi Brus Vojskarska 5 65280 Idrija Prodam lokomotivo po sistemu N za 70,00 din, dintransformator za 200 din, ves material za grad¬ njo 6 kanalne RC naprave za 100 din ter štiriki- nalni s ploščico in materialom za gradnjo spre¬ jemnika za 900 din. Stane Ocepek Loka pri Mengšu Stopar jeva 10 61234 Mengeš Ugodno prodam maketo železnice, velikost 2,00 m x 1,40 m. Maketa vsebuje dvojno stezo za vlak — sistema HO večji, avtomobilsko progo (okoli 20 raznih hišic, grad, trgovine, nebo¬ tičnik, železniška postaja in planinske koče), 3 avtomatske kretnice, trafo za luči in vlak, trafo za avtomobilsko stezo in nekaj rezerv¬ nega materiala za popravilo (trava, pesek in drevesa). Cena po dogovoru. Bojan Bolko Vrtnarska ulica 9/A 62000 Maribor TIM 5 • 77/78 237 TIM 5 • 77/78 2 38 Kupim slušalke za radio, cena po dogovoru. Miloš Dežnak Kidričeva 5 64000 Kranj Prodam transistorje 2N3055 po 41.— in BDI 36/ /137 po 45.— din (posamezen 23.— din). Prodam tudi zvočnike različnih dimenzij in moči. Za in¬ formacije priložite dopisnico z naslovom. Igor Kraševac Pohorskega odreda 6 62310 Slovenska Bistrica Prodam lokomotivo (120 din), dva tovorna in en vagon cisterno (20 din) ter novo električno kret¬ nico (za 40 din) po HO sistemu, poleg tega pa še dva tovorna vagona (15 din), električno kret¬ nico (40 din) in deset tračnic (30 din) po sistemu N. Marko Oman Moste 39 64271 Žirovnica Kupim načrt za izdelavo Go-carta. Ponudbe poš¬ ljite na naslov: Iztok Prosenc Krožna ulica 7a 64000 Kranj Tel. (064)23-830 Kupim osem krivih in tri ravne tirnice ter štiri vagone po sistemu HO. Ponudbe s cenami poš¬ ljite na naslov: Toni Dobnik Kameno 9 61230 Šentjur pri Celju Prodam čisto nov ELEKTROPIONIR (180 din), ku¬ pim pa avtostezo POLISTIL. V poštev pride tudi zamenjava z doplačilom. Janez Urh Rudno 41 64228 Železniki Kupim rabljen povečevalnik. Aleš Bonča Mivka 28b 61000 Ljubljana Tel. 20-038 Prodam fotoaparata Regula za 600 din in KO¬ DAK za 900 din, bliskovko za 100 din, gramofon, elektromotorčka MARX MONOPERM SUPER SPE- CIAL IN MARX MONOPERM SPECIAL, poleg te¬ ga pa še akumulatorje RULAG (6 kosov), osi za brodarske modele znamke GRAUPNER in drug material za brodarsko modelarstvo. KUPIM pa žepne računalnike vseh vrst (pokvarjene). Ciril Krašovec Stražarjeva 3 61000 Ljubljana Tel. 44-829 Prodam napravo za radijsko vodenje znamke VARIOPROP 8S (sprejemnik, oddajnik, štirika- nalni dekoder, 3 kosi servomehanizmi in Ni-Cd akumulatorji) za 5,500.00 din. Prodam napravo za radijsko vodenje znamke CANNON, naprava je štirikanalna (sprejemnik, oddajnik 3 kosi servomehanizmi in Ni-Cd aku¬ mulatorji) za 6,000.00 din. Prodam dvokanalni dekoder znamke VARIOPROP z dvema servomehanizmoma za 1,500.00 din. Prodam naslednje elektromotorje znamke SEA WASP za 600.00 din, DUOPERM za 300.00 din in JUMBO 540 za 200.00 din. Prodam 2 kosa akumulatorja SONNENSCHEIN (4 V — 6 V) 0,9 A za 150.00 din. Zdravko Založnik Notranje gorice 131 61351 Brezovica Prodam žepni računalnik Tekaš Instruments Tl 1250 z dvema spominoma za 700 din. Jano Gradišek Dolomitska 11, Dravlje 61000 Ljubljana Tel. 558-909 Prodam malo rabljen gramofon ISKRAPHON PM 71, letnik 1076 z novo glavo za 800 din in skoraj nov ELEKTROPIONIR. Kupim pa telefonsko slu¬ šalko ali zvočnik 0,25 W in star radio ali tran- sistor. Cena po dogovoru. Vlado Sevšek Stanetova 3 63320 Velenje Prodam dve lokomotivi, 15 vagončkov, 5 metr¬ skih tračnic, 16 krivih in 57 manjših ravnih trač¬ nic po sistemu N za 450 din. Boštjan Šmuc Malgajeva 2 61000 Ljubljana Tel. 311-600 Ugodno prodam lokomotivo, tri vagone, 13 tirov in usmernik po HO sistemu. Prodam tudi skoraj nov mikroskop z vsemi pripomočki za 180 din. Zmago Štrajn Vojkov drevored 2c 66250 Ilirska Bistrica Kupim načrt 6 ali 8 kanalne RC naprave (spre¬ jemnik, oddajnik, servomehanizem) in načrt ohiš¬ ja oddajnika. Ker nisem vešč v izdelovanju teh naprav, prosim, če je vse čim bolj podrobno. Cena po dogovoru. Dušan Lešek Kajuhova 9 63000 Celje Tel. 26-732 zanke in uganke Pavle Gregorc IZPOLNJEVANKA AA Č D EEEEE G I J K LL N PP RR SSSS TTT U Iz gornjih črk sestavi pet besed in jih vpiši vo¬ doravno v lik. 1. delujoč ali učinkujoč vzrok, snov ali sila, 2. pripomoček za stepanje, 3. mrežasti pripomo¬ ček za hojo po globokem snegu, 4. ime več vrhov v Gharvvalski Himalaji (Indija), nekaj so jih osvojili tudi člani naše prve himalajske od¬ prave I. 1960, 5. število, ki ga dobimo, če pet pomnožimo z dva. Zaporedoma brane črke med dvema debelejšima navpičnicama dajo ime nove ameriške vesoljske ladje, ki jo Američani še preizkušajo, postala pa bo pravi vesoljski transporter — po kroženju okrog Zemlje se bo ponovno spustila na Zem¬ ljo, kjer jo bodo pripravili za nov polet. Nav¬ pično brane črke na poljih s krogci pa sestavlja¬ jo ime sovjetskega vesoljskega laboratorija, ki kroži okrog Zemlje — doslej (od aprija 1971) so izstrelili že šest laboratorijev s tem imenom, zadnjega 29. septembra 1977. DECIMALNI MNOGOKRATNIKI ENOT Poleg osnovnih enot uporabljamo tudi njihove decimalne mnogokratnike. Poznamo dvanajst de¬ cimalnih mnogokratnikov: šest za večje (od de¬ setkrat do bilijonkrat) enote in šest za manjše (od desetinke do bilijoninke) enote. Označujemo jih s predponami, ki jih pišemo pred osnovno enoto (kilovat, deciliter). Spodaj naj bi bile v levem stolpcu zbrane be¬ sedice, ki označujejo večje mnogokratnike, v desnem pa besedice za manjše mnogokratnike, in sicer tako, da sta v posamezni vrstici dva decimalno enakovredna, toda nasprotna mnogo¬ kratnika. V vsaki vrstici pa ena od besed manjka in jo moraš poiskati. Za primer rešimo prvo vrstico: besedica (predpona) MEGA pomeni milijonkrat večjo enoto od osnovne (1 MW = 1 milijon va¬ tov), iščemo torej predpono, ki pomeni milijon¬ krat manjšo enoto — to je beseda MIKRO (1gF = 1 milijoninka farada). MEGA — ? (4) ? (4) — PIKO ? (1) — DECI KILO — ? (2) ? (4) — NANO HEKTO — ? (3) Namesto vprašajev vpiši ustrezne mnogokrat- niške predpone, številka v oklepaju pa pove, ka¬ tero črko moraš vzeti od posamezne besedice in te odvzete črke — brane navpično — se¬ stavljajo končno rešitev uganke, to je absolutna enota za kot. 1 2 3 4 5 6 7 8 ZAMENJAVA Pod posamezno številko vpiši v lik najprej bese¬ do, ki jo zahteva prvi opis. Nato črko, ki leži na odebeljenem polju, zamenjaj z neko drugo, tako da dobiš besedo, ki ustreza drugemu opisu. Pri¬ mer: SLIVA — SLIKA. 1. zabitež, neumnež — mešanica moke, vode in kvasa za pripravo kruha, 2. odličen slovenski kartograf-samouk, avtor številnih zemljevidov (Ivan) — kemični element, nekovina (Se), 3. moško ime — dolžinska mera v pomorstvu (1852 m), 4, nepotrebna navlaka, balast — pa¬ sta, 5. denarna enota v Zahodni Nemčiji — krin¬ ka, 6. v vodo segajoč del pristanišča za prista¬ janje ladij — pobitje, pomor, 7. majhna taca — geometrijska tvorba brez razsežnosti, 8. gorata evropska država z glavnim mestom Bern — na- perek pri kolesu. Ob pravilni rešitvi dajo črke, ki si jih kot druge vpisal v debeleje obrobljena polja — brane nav¬ pično — optično pripravo za opazovanje nebe¬ snih teles. ČRK TIM 5 • 77/78 239 TIM 5 • 77/78 2 40 OBRNJENI REBUS MISEL NA ČRTICAH 1. S — R-C 2. Dl- 3. -EVEC 4. — — Š-NA 5. M I-CA 6. A — R- 7. -SK-TEV Na posamezno črtico vpiši po eno črko, tako da boš skupaj z že natisnjenimi črkami dobil bese¬ de naslednjega pomena: 1. športnik s puško, 2. tuje ime za deljenje (tu¬ di velika vojaška enota), 3. glodalec z značilnimi bodicami na hrbtu, 4. znanje, spretnost, 5. razto¬ pina mila v vodi, 6. kiselkasto južno sadje, ka¬ mor spadajo limone, pomaranče, 7. zaskok. Zaporedoma brane dodane črke na črticah se¬ stavljajo hudomušno misel ameriškega filmske¬ ga režiserja Orsona Wellsa. REBUS LOGIČNI PROBLEM REŠITVE UGANK NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno: sušilnik, protoplazma, zoolog, izlet, arka, Ru, ŠA, La, OC, aba, Azijka, rele, sultan, red, em, kovanci, sesalec, tvor, nož, rak, Pt, Sb, zid, okvir, RZ, AZ, tla, Lenin, prsi, rja, iva, rep, zlato, NN, akord, močnik, halja, arijka. ZLOŽENE BESEDE: 1. raz — pad — razpad, 2. sla — lom — slalom, 3. pok — rov — pokrov, 4. kra — ter — krater, 5. — rob — ček — rob¬ ček, 6. kol — ona — kolona, 7. pol — jak — Poljak, 8. kan — Ada — Kanada. Končna rešitev: parabola. Beseda je sestavljena iz besed PARA (stoti del dinarja) in BOLA (lovsko metalno orožje iz dveh ali več krogel povezanih z jerme¬ ni, ki ga uporabljajo južnoameriški Indijanci in gauči). ŠTEVILČNICA: 1. odnos, 2. bitje, 3. čukec, 4. ze¬ nit, 5. zamah, 6. zlato, 7. fizik, 8. skuše, 9. nihaj. Misel: Dosti je učenih, a malo izkušenih. KOMBINACIJA Z ANAGRAMI: K anagramnim parom spadajo besede — teleks, raketa, konica, karton, radian. Ostale besede so: hektar, ena¬ čaj, rudnik, ttioda, zvezda. Končna rešitey: Hertz. RAVNE ČRTE: glej sliko! IZPOLNJEVANKA: 1. patent, 2. tampon, 3. Per¬ par, 4. Ressel, 5. bojler, 6. pesjak. Končne re¬ šitve: parsek, amper, tesla. PLESALCI: glej sliko! Rešitve današnje slikovne križanke pošljite naj¬ kasneje do konca januarja! Štirje izletniki so na svoji poti naleteli na ši¬ roko reko, preko katere so se prepeljali s čol¬ nom, ki je bil privezan ob bregu. Nosilnost čolna je bila 150 kg. Izletniki so tehtali 35 kg, 55 kg, 60 kg in 90 kg. Kolikokrat so se morali prepe¬ ljati, da so prišli najhitreje preko reke? TIMOVI NAGRAJENCI 1. Janko Mišič, Velike Lašče 5, 61315 Velike Lašče 2. Zoran Bezlaj, Na otoku 8, 63000 Celje 3. Roman Reberšek, Padežnikova 4, 62000 Ma¬ ribor n gradna križanka