GLAS lisi 'slovenskih j3 TKUSFOK: CHelsea »-3878 ODA Ivgett Sknreoian Da the United States. I Issued every day except Sv end legal Holidays. 75,000 Readers. I Enured m 8ccond CUm Matter September 21, 1908, at tt» Fort Offloi at Hew York, N. Y„ under Act of OoncrtM of March 8,1870 VELETON: CHelsea 3—357S KO. 130. — fiTEV. 130. NEW YORK, MONDAY, JUNE 8, 1933. — PONEDELJEK, 5. JUNIJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK XLL VOJNIM VETERANOM JE TREBA ZNIZATI PODPORO ADMINISTRACIJA OBUUBUA DELAVCEM SPLOŠNO ZAPOSLENJE IN ZNATNO VEČJI ZASLUŽEK Ako veteranom ne bo znižana podpora, bo treba brezpogojno naložiti nove davke. — Senatni amendment določa znižanje za petindvajset odstotkov. — Proračunski ravnatelj se zavzema za predsednikov načrt. — Gospodarski program se bo kmalu uresničil. WASHINGTON, D. C, 4. junija. — Predsednik Roosevelt je pozval nocoj v Belo hišo voditelje poslanske zbornice ter jim odločno in jasno povedal, da bo treba naložiti nadaljne davke, če ne bo kongres odobril znižanja podpore, ki jo plačuje vlada vojnim veteranom. Kakor znano, zahteva administracija drastično skrčenje veteranske podpore, dočim je večina senatorjev mnenja, da bi zadostovalo, ako se jo zniža samo za petindvajset odstotkov. Pa zatrdilu predsednika Roosevelta, bi bila vlada v tem slučaju pri svojih dohodkih za $170,000,000 prikrajšana. Ta primanjkljaj bi bilo treba pokriti z novimi davki, kajti administracija vztraja na stališču, da je treba proračun čimprej spraviti v ravnovesje. Sprva je bilo rečeno, da ibo kongres že prihodnjo soboto odgoden, zdaj se je pa izvedelo, da ga predsednik ne bo prej poslal na počitnice, dokler ne bodo zvezne finance v redu. Predsednik je vprašal voditelje poslanske zbornice, kako dolgo bi trajalo, da bi sestavili potreben davčni načrt za nabavo omenjenih $1 70,000,000. Voditelji niso mogli odgovoriti na to vprašanje. Proračunski ravnatelj Douglas, ki vneto podpira Rooseveltov program, je ponovno izjavil, da bo za davkoplačevalce najbolje, ako kongres v celoti odobri vladni program, ki določa skrčenje veteranske podpore za štiristo milijonov dolarjev. V slučaju, da se to ne bo zgodilo, bo najbrž uveden davek na prodajo. Koncem prejšnjega tedna je senat z 48 proti 20 glasovom odobril vladni predlog, ki se tiče odprave zlatega standarda. Zanaprej bo mogoče vse denarne obveznosti poravnati s srebrnim oziroma papirnatim denarjem. Točke v raznih pogodbah, ki zahtevajo, da je treba poravnati dolg oziroma obresti z zlatom, so postale neveljavne. WASHINGTON, D. C., 4. junija. — Navzlic temu, da vladni program za izboljšanje gospodarstva in za dobavo dela nezaposlenim še ni bil odobren v kongresu, je izjavil včeraj Hugh S Johnson, kateremu bo poverjena izvedba tega poskusa, da bo na milijone delavcev dobilo zaposlenje in da bodo za svoje delo boljše plačani. Johnson se je zadnje tedne posvetoval z vodilnimi industrijalci iz vseh delov dežele ter prišel do zaključka, da so pripravljeni enotno urediti plače in delovni čas. Načrti za milijonske projekte, ki bodo financirani z ogromno vsoto treh tisoč tristo milijonov do larjev, so dovršeni. Kakorhitro bo kongres odobril tozadevni predlog Rooseveltove administracije, bodo začele vse industrije obratovati s polno paro. Vlada ima v svojih načrtih gradnjo nasipov in prekopov, cest in vodnih poti kar bo nudilo zaposle-nje ogromni množini ljudi, ki so zadnji čas brez dela in zaslužka. Velika večina v kongresu uvažuje vse to, vsled česar bo vlada prodrla s svojim predlogom, ne da bi naletel« na kako posebno opozicijo. 0 letalcu Matternu ni nobenega sledu 0DVAJALCI DEKLETA SO _NAVARNEM Osem odvaijalcev Mary McElroy je bilo aretiranih. — Med njimi sta dve ženski. — Vodja je hotel prodati avtomobil. Kansas City, Kana., 4. junija. — Policija mesta Kansas je .sporočila .-ivojem načelniku II. F. McElrov, da je bila tolpa, ki je odvedla njegovo hčer Marv. aretirana. Pet oseb. med njimi dve ženski, .se nahaja v zaporih v Amariio, Tex., trije pa so zaprti v K a asa s Citv. Pet dni zatem, ko je McElroy pla«"al za .svojo hčer $30.000 odkupnine. je poveljnik policije Eugene C. Iieppert prišel rv McEI-royev urod in mu naznanil: "Vje-li smo celo tolpo". Xato mu Reppert poroča, kako so bili v,si v jet i. Na njihov .sled je pripeljala policijo 'brzojavka iz Amerillo. Tex. na nekega trgovca z avtomobili v Iveawenporth. Kan«. Brzojavka se glasi: \ "\V. H. McGee prodaja avtomobil. št. motorja 5fW8. Pravi, da ga je kupil od va.s. Brzojavno potrdite. Tudi verodostojnost Meti ee-a". Mary McElrov je takoj spoznala MeGeea, ko so ji pokazali njegovo .sliko, da je bil voditelj odvaja len v. Ko je Reppert izvedel za brzojavko, je takoj telefon'"ral policiji v Ani?rilIo, da aretira McOee-a. V petih minutah je bil aretiran .McGee in ž njim Windell Johnson in njegova žena ter L. R. Gilbert in njegova žena. Medtem pa je policija v Kansas City aretirala Clarence Click in š? dva druga njegnva tavariša. Pri MoGee-u je policija naSla revolver in več tisoč dolarjev denarja. ERUPCIJA OGNJENIKA Prebivalstvo straho m a beži iz okolice Vezuva. Po mnenju znanstveni« kov se bo lava ustavila ob nasipu. Napol j, Italija, 4. junija. — Ognjenik Vezuv je začel zopet blju-vati. Velika reka lave se vali po pobočju ter je pokrila že tri četrtine ozemlja, ki je bilo opusto-šeno leta lf)20. Prestrašeni prebivalci beže na varno. Lava «se pomika proti vasi T?rsigno, ki je znano po svojem dobrem vinu ter ima dva tisoč prebivalcev. Strokovnjaki »sicer pravijo, da se bo lava ustavila ob nasipu, ki je bil zgrajen pred .tremi leti. toda preplašeni ljudje ne verujejo tem zatrdilom. Profesor Malandra. ravnatelj observatorija na Vezuvu, je mnenja, da je lava izgubila svojo energijo in da se bo ustavila po enem I ali diveh dneh. Lava teče iz podzemskih kanalov. ki so nastali po erupciji leta ' 1920. VODITELJI ŠPANSKE IZOBČENI Iz katoliške cerkve so bili izobčeni vsi člani španske vlade. — Papež je izdal encik!iko. NOVI FRANČIŠKANSKI GENERAL Rim, Italija, 4. junija. — P. Leonardo Bello iz Benetk je bil pri generalnem konzLstoriju izvoljen za generala frančiškanskega reda. V izvrševal ni odbor novo izvoljenega generala bo Izvoljenih tudi več ameriških frančiškanom. Frančiškanski red ima 23.000 patrov in frattrov v 155 provinci-jah v raznih krajih sveta. Konvencija SNPJ. 10. konvencija S>XPJ. se je zaključila 3. junija ob 11.30 dopoldne. Odborniki, ki so bili izvoljeni na zadnji dopoldanski seji so sledeči: Nadzorni odbor: Frank Zaitz. Fred Malgai in Jack Ambrožič iz Minnesote. Porotni odbor: John Goršek. Fr. Podboj, John TerČelj, Anton fiu-Iar in Frank Barbič h Clevelanda. Popoldanska seje 2. junija se je pričela v znamenju volitev glavnih odornikov. Izvoljeni so bili za gl. predsednika Cainkar. za 1. podpredsednika Somrak, za drugega podpredsednika Lok ar ((j glasov večine), za gl. tajnika Vider, za gl. bol. tajnika Gradshek (Chicago). za gl. blagajnika Vogrich, za upravitelja Prosvete Godina. za predsednika gospodarskega odseka Petnivieh. v isti odsek sta prišla Cvetkovieh in Oiip. Ivan Mo-lek je bil ponovno izvoljen urednikom Prosvete. Rezultati so pokazali, da so bile volitve silno tesne — v nekaterih slučajih je odločal eden ali par glasov. ft* POGAJANJA ŽARAM KITAJSKE ŽELEZNICE Morkva, Rusija, 4. junija. — Sovjetskafvlada je sprejela ponudbo japonske vlade, da go delovala kot posredovalka pri prodaji ki-tajske vzhodne železnice Mancu-kuo. Vlada je tudi pristala na nasvet Japonske, da se pogajanja vrše v Tokio ter se iprično 26. junija. To naznanilo je odgovor sovjetske vlade na pismo japonskega poslanika TamekičiOta z dne 29. maja. v katerem je japonska vlada zavrnila rusko ponudbo, da bi Japonska sama kupila železnico ter izjavlja, da mančukuo vlada ni samo pripravljena pod ugodnimi pogoji kupiti to železnieo. temveč, da tudi želi, da se tozadevna pogajanj* čim pjej • VNn/ f*** V • LOV NA POBEGLE KAZNJENCE Siloain Springs, Ark., 4. p unij i. Lewis iBechtel. ki je z desetimi drugimi kaznenci pobegnil iz kan-saške kaznilnice, je bil vj-et na iit-ki farmi blizu Dripping Springs. Okla. in se sedaj nahaja v ječi v Jay, Okla. Zasledovalci so tesno za petami dvema njegovima totvariše-ma. katerima se je posrečilo pobegniti. Beehtel se je predal brez vsakega odpora. Ker je bil lačen, je šel na farmo. ki je last Andrew a Bell. Rekel je. da že tri dni ni jedel, i Zasledovalci so na »ledu trem I drugim kaznencem, ki so skriti v I gorah blizu Grove. Za kritje se po-1 služujejo skal in podrtih dreves. 1 Šerif Carl Curtis je telefoniral za I pomoč, da pobegle kaznence popolnoma obkolijo, Vatikan, 4. junija. — Papež Pij je izdal encikliko, v kateri izjav-ja, da je nova španska cerkvena postaiva oster napad na katoliško cerkev. Vsled tega je papežev dr-žaivni urad naznanil, da je iz katoliške cerkve izobčena vsa sedanja španska vlada. Državni urad pravi, da papež ie bo izdal posebne izjave o izobčenju. kajti s svojimi protieerkve-nimi postavami se je španska »vlada pregrešila proti kanonskemu pravu. Papeževa enciklika je prišla popolnoma nepričakovano, ker je ni-kdo ni pričakoval. Toda z objavo eneiklike je prav gotovo v zrvezi obisk bivšega španskega kralja Alfonza, ki je bil v Rimu na dan Vnebohoda. Rim, Italija, 4. junija. — Papež Papež Pij je v svoji najnovejši en-cikliki ostro obsodil novo špansko postavo o samostanih na Španskem. — Svečano in z vso našo silo protestiramo proti tej postavi, — pravi papež, — in zatrjujemo, da nikdar ne more priti do veljave proti neovrženim pravicam cerkve. Papež poživlja špansko ljudstvo. da se posluži vsakega postavnega sredstva, da dovede kortez (parlament), da izpremeni postave. ki so tako nasprotne pravicam vsakega državljana in sovražne cerkvi in da jih nadomestijo z drugimi postavami, ki jih more sprejeti katoliška zavest. Papež posebno obsoja ločitev cerkve od države, zaplembo cerkvenega premoženja, zahtevo, da cerkve plačujejo davke, odpravo samostanov in vladno nadzorstvo nad verskim poukom. Proti koncu pozi»vlja papež vse škofe in duhovnike in vse one. ki se hočejo posvetiti učenju in vzgoji mladine, da se poslužijo vseh sredstev, da pospešujejo verski pouk. Slednjič pa podeli papež v r ivo j i encikliki svoj blagoslov španskemu narodu. Madrid, Španska, 4. junija. — Predsednik Alcala Zamora. španski ministri in poslanci, kt odo-brujejo novo špansko versko postavo. so bili izobčeni iz katoliške cerkve. Izobčenje zadene vse one. ki so podpisali ali pa glasovali za proti-versko postavo in izobčenje sftopi takoj v »veljavo. Poglavitni vzrok za izobčenje je španska postava, ki je odpravila samostane, v katerih je bilo 38,000 menihov in nun, in po kateri je bilo zaplenjeno vse cerkveno premoženje. ki predstaivlja vrednost mnogo milijonov. Postavo je podp:sal predsednik Alcala Zamora. ki je veren katoličan. Poslanska zbornica jo je sprejela 18. maja z 278 glasovi proti 50. Predsednik je podpisal postavo, ker je bil prepričan, da nobene druge cerkvene postatve parlament ne bi potrdil, V TRIDESETIH URAH JE IZČRPAL VSO ZALOGO GAZ0LINA V soboto zjutraj je odletel iz New Yorka proti Parizu znani letalec Jimmy Mattern, ki se je odločil za polet okoli svetu. Iz Pariza bo poletel v Moskvo, odtam preko Sibirije na Japonsko, z Japonskega pa v Alasko in nato preko" Kanade v Chicago. PRINC VILJEM SEJEPOROClL Njegova nevesta ni iz vladarske hiše. — S tem se je pregrešil proti postavi hohenzollernske hiše« j BonU, Nemčija, 4. junija. — , Princ Viljem, najstarejši sin bivšega nemškega prestolonaslednika J princa Friderika Viljema, je prelomil 500 le>t staro postavo hohenzollernske kraljcive rodovine s tem. .da se je poročil z 25 let ataro Dorotejo von Salviati. ki i njim ni "ene.kega" rodu. Princ, ki bo 4. julija star 27 let. je bil v vrsti, da bi prišel na nemški prestol, ako bi bil še kdaj obnovljen. toda s to ženitvijo je izgubil pravico do prestola. Civilna poroka je bil izvršena v mestni hiši. Za pričo sat bila nevestin brat. polkovnik (von Salviaiti in prinčev prijatelj grof Blumen-thal. Cerkvena poroka pa je bila v grajski kapelici in kar najbolj pri prost a. Ženinov oče princ Friderik Viljem je ostal vsled "prehlada*' v Berlinu. Drugi prinčevi najbližji sorodniki so šli na neko naroiino praznovanje na grad Oels. Bivši cesar Viljem, je z ozirom na to, da se je princ Viljem pre-J pet nadstropij v Carlton hoteln grešil proti postavi cesarske hiše. ir "* * ' ' naročil vsem članom hohenzollernske družine, da se ne udeleže po- Mattern je imel na enokrilniku "Century of Progress" sedem sto gallon gazolina. kar bi zadostovalo za trideset ur poleta. Včeraj dopoldne ob desetih j« dospelo poročilo, da so videli njegovo letalo nad Corkom, Irska. Letelo je v smeri proti Južnemu Walesu. Poročilo pa ni bilo potrjeno. Xeka pariška brzojavka omenja zrakoplov, ki je sličen Matterno-vemu monoplanu ter dostavlja, da so »a videli nad Brestom v Franciji. Tukajšnji letalcev zastopnik J. Clark pravi, da ni verjeti iz Španije prihajajočim vestem, da je Mattern pristal nekje na Španskem. Sploh si pa poročila o Matternu in njegovem letalu zelo nasprotujejo. Včeraj opoldne mu je pošla zaloga gazolina, toda do polnoči ni bilo o njem nobenega avtentičnega poročila. Mogoče je pristal na kakem s<*, motnem kraju, dosti bolj verjetno je pa. da je zašel v vihar in so smrtno ponesrečil. MORGANOVI DNEVNI IZDATKI Washington, D. C., 4. junija.— Dnevni izdatki Morgana, njegovih družabnikov in zagovornikov znašajo okoli $2000. V najemu imajo roke. Kajzer Viljem je bil zelo ogorčen. da ga mladi princ ni vprašal za dovoljenje, kakor tudi ne svojega očeta princa Friderika Viljema, češ. konca septembra bo glasovalo devetindvajset držav, in uj>ati je, da se bo konca tekočega leta izreklo potrebnih šestintrideset držav za preklic osemnajstega a-jnendmenta. "Texas Weekly" ugleden tednik na suhem Jugu je jubjavil dokaze v prid odpravi prohibicije. Med drugim pravi, da ne bo nič čudnega, če bo trinajst h\\ več držav glasovalo za ohranjenje prohibicije..Tenia te države bodo predstavljale tako žalostno manjšino prebivalstva, da ne bodo mogle vplivati na zvezno vlado in jim ne bo mogoče izposlovati od kongresa niti centa za izvedbo suhaških postav. V tem slučaju bo ostal osemnajsti amendment na papirju, dočim bo faktičuo izgubil vsako veljavo. Osemnajsti amendment se je v moralnem oziru po-pol noma izjalovil. Ameriška prohibieija je vsemu svetu v za smeli, in nesmiselno bi jo bilo izvajati v državah, kjer je narod odločno proti nji. Osemnajsti amendment je mrtev. Nobena sila na sve-itu ga ne more oživiti. Ameriki ne preostaja drugega kot da mu priredi dostojen pogreb in da ga čimprej mogoče pozabi. ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO, naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brei Tfl&ke izjave, v kako svrlio je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hode poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo. % DECLARATION Foa MONET ORDER I herewith declare that Money Order No________________________ Is mn% by me for the purpose of and la not Intended for the purpose of speculation, placing sayings or making Investment In a foreign country. X certify that this transaction in no way contravenes the act or March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder. (Purchaser's Signature) (Date) ID BOMO TOČTNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POŠILJATKV SLOVENIC PUBLISHING COMPANY jr •i AfcixutiZSRw^mHlSBw čreva. .Novak pravi. da ga je napadel iz .starega sovraštva. Takoj po prevozu v •bolnico je bila izvršena operacija. »Nadalje so prepeljali v bolnico Sefana Žuma iz Cirkoveev. ki ga je njegov prijatelj Jožef Frangeš na povratku iz vinotoča kar tako "za šalo" z nožem .sunil w levo stegne. Usoden udarec s motiko. V Mariboru sta ne zagovarjali pred malim senatom 21-letna vi-ničarska hči Antonija Grdija iz Komanice in 22-letna dekla Amalija Rudja iz Lste va«si. Prvega decembra lani sta se namreč ohto-ženki nahajali v domači kleti v Komaniei, za njimi je pa prišel tudi neki .Ta Mri) Par. ki je bil nekoliko vinjen. Kmalu je postal podjeten in je nadlegoval Antonijo. Ta je imela .slučajno v rokah motiko in je hotela z ušesom udariti Para po roki. zamahnila je pa tako ne«rečno, da ga. je zadela na levi strani glave, nakar se je Par zgrudil in kmalu nato zaradi izkr-vavitve umrl. Amalija Budja pa je bila obtožena, ker je orožnikom pri krila vzrok nenadne Pa rove smrti in jim natvezila. da je v vinjenosti padel po stopnicah in se ubil. Pri razpravi .sta obe povedali, kakosc je zgodilo in je bila Grdi-ja obsojena na dve leti strbgega zapra, Budja pa na mesec strogega zapora in dveletno izgubo častnih drža vi j an.sk i h pravic. Bukev je ubila fanta. V znanem Franclovem gozdu v Poljčanah se je 20. maja dopoldne zgodila strašna nesreča, ki je zahtevaj a mlado človeško življe-npe. Vihar je pozimi v teh gozdu na veliki strmini podrl močno bukev. 20. maja sta se zgodaj zjutraj odpravila 24-letui Ivan Ajd-nik in Strmšek cv gozd. da izruva-no. da še visečo bukev spravila v dolino. Že s»ta bila z žaganjem pri koncu, ko se je precej močni in dolgi štor nepričakovano zaradi velike teže pre vagal ter z nasprotnim koncem z vso .silo udaril in potlačil nič hudega slutečega Ajd-liika pod seboj, da je bil pri priči mrtev. Tudi Strmška je oplazilo po nogi. vendar je le še pravočasno ušel smrti . . . Nesrečnemu fantu je bukev stria prsni koš. ga oplazila po obrazu in mu zlomila roko in nogo. Na pomoč poklicani delavci iz bližnjih kamnolomov so s težavo odrvalili težki štor z mrtvega fanta. Pokojni Ajdnik je zjutraj z nekako težko slutnjo odšel na delo. Ko sta se s Strmškom po strmem pobolč-ju bližala usodni bukvi je dejal: "Kaj. ko bi naju podrla, kdo bi prišel po naju". — "Pa menda ja ne!" — je odgooril Stmšek. To je tam že drugi primer take smrti. Let 10*39 je v Prihovi na prav enak način ubilo neko ženo; previdnost v takih okolnostih ni nikoli dovolj velika. Nesrečna družina je s tragično izgu-bo sina, ki je bil pokopan ob lepi udelež- bi. tembolj prizadeta, ker je to že druga žrtev nesreče v Ajdnikovi družini. Ijeta 1930 je bil namreč njegov brat Jernej na dozdaj še nepojasnjen načiu ponoči poivožen od vlaka. Grozovito maščevanje. 20. maja popoldne se je km-;t Jožef Gošek nad I>ovskim pri Senovem strašno maščeval nad svojim starini nasprotnikom in sosedom Alojzom Servškom. Soseda sta bila že dolgo časa sprta. Ko je letos o Veliki noči pri Gošku nekdo ukradel večjo količino svinjskega mesa, je Goeek taivine obdolžil soseda Sevška. Pred sodiščem v Sevnici je bila zaradi tega razprava, na kateri pa je Sevšek popolnoma dokazal svojo nedolžnost. Gošek. ki se je baivil z mizarstvom brez obrtnega dovoljenja, pa je bil nedavno ovaden zaradi šušmarstva in ko so prišli k njem1! zaradi tega orožniki, je -bil mož trdno prepričan. da jra je ovadil sosed Sevšek. Oborožil se je s samokresom, ki si ga je izposodil, ter ves togo-ten pridi rja I v Sevškmo hišo, kjer pa gospodarja ni bilo doma. Ko se je Setvšek vračal iz gozda, mu je prihitela nasproti njegova sedemletna hčerka ter klicala vsa prestrašena : "Ograj.ski bo mamo ubil!" Ko je Sevšek prihitel v hišo in videl, kako je razjarjeni Gošek. po domače Ograjski, z revolverjem grozil njegovi ženi. je planil na napadalca, ga sunil v vežo in zaloputnil vrata za njim. Gošek pa je vrata vlomi! in že je počil strel, ki je zadel Sevškovo ženo v prsi. Z drugim strelom pa je napadalec zadel gospodarja v desnico. Ko je še enkrat naperil orožje nanj. se je Sevšek instinktivno vrgel na tla. nakar je Gošek s tretjim strelom zadel še enkrat nesrečno ženo. ki je izdihnila v nekaj minutah. Ranjenega Sevžka so takoj od-premili »v bolnišnico, v Krško, u-morjeno ženo pa so položili doma na mrtvaški oder med obupnim plakanjem osmero otrok. Morilec se je sam prijavil sodišču v kovnici Huda nesreča. V Loškem potoku v kočevskem okraju sta delala pri gradnji nove este r>3-letni {Hvsestnik .Janez Košmerl iz Travnika in 20-letni posentnik Ivan Kordič. I*ri raz-streljevanju kamenja, je dinainit prezgodaj eksplodiral, in oba sta bila nevarno poškodovana. Koš-merhi je od letel velik kamen v desno oko in ga rosno .poškodovalo. Kordiču je razmeša rilo desno roko. TUDI SLEPCI BODO LAHK0 v • _____ ŠOFERJI V Haagu je na bulvaru S ve ve rigue profesor Langsner napravil zanimiv jmizkus. Hotel je dokazat«, da se uupa voditi avtomobil jw> tej ulici z zaprtimi očmi. Š pomočjo telepatije se bo dal voditi po drugih spremljevalcih v avtomobilu. Poizkus se je izvršil pred posebnim odborom. Prisostvovalo mu je se veda vse polno fotografov in časnikarjev. Navedenemu šoferju zvezali oči s krepko ruto. Ob njegovi strani je stal en zdravnik, na drugi strani pa dva novinarja. — Professor Langsner se .je spustil z avtomobilom v dir. Vozil je z br-zmo 70 km. Občinstvo je bilo prepričano. da je katastrofa neizogibna. Toda prof. Langsner je dokazni nasprotno. Vsakrat, ko se je avtomobil že skoro približal kakemu svetilniku ali drevesu in >o bili tudi |K»tniki prepričani, da jim je odbila zadnja ura. je profesor za krmil avtonibil stran in se izognil nesreči. Vrniti se je hotel skozi naj promet ne jši del mesta, t-oda policija mn tega ni pustila, ker se je bala, da bi se ne zgodila kaka nesreča. Zato se je Langsner vrnil po bulvarju nazaj. Komisija je morala ugotoviti, da je imel Langsner ves čas zavezane oči in da je vsaka sleparija izključena RIM DOBI PRISTANIŠČE PAPEŽ IN PRASKI NADŠKOF Sv. oče je nedavno v avdijencl sprejel 750 romarjev iz (Vhoslo-vaške. ki so prispeli v Rim po vodstvom praškega nadškofa dr. Ka-sparja. Sv. oče je v svojem nago-| voru pohvalil praškega nadškofu zaradi njegovega odločnega nastopa proti nemoralnim filmom in proti nemoralnim knjigam, ki se širijo med šolsko mladino. Sv. oče je dejal, da dobro ivc. da bi marsikdo hote!, da bi nadškof dr. Ka-spar odšel iz Prage. Masarvkov zavod izposoja je o-menjene filme, in je nadškofa tožil. končno pa je umaknil svojo tožbo. Sv. oče je poudaril, da se je s čehoslovaško duhovščino vse ljudstvo p< ista rilo na stran svojega nadškofa. Končno je sveti oče še enkrat izjavil svoje zadoščenje, da se je praški nadškof tako /.a-vlez za božjo stvar, za stvar cerkve in dušnega pastirstva. TOPLOMER, KI SVETI V nekem t urinskem podjetju so začeli izdelwvati termometre, ki svetijo. S .pomočjo posebnega zrcala se sveti živo srebro v stekleni cevki v krepki rdeči barvi. S tem je že oddaleč omogočeno či-tanje temperature. Od svetinega toplomera si obetajo največ uspe-hav v bolnišnicah, kjer *bod>o odslej lahko merili vročino bolnikom tudi v temi. Na Musaolinijevo poVelje so se pristojne italijanske oblasti lotile načrtov morskega pristanišča v lii-Juu. Poskusi, napraviti v Rimu pristanišče, datirajo že iz časov rimskih cesarjev. Še ivedno je pa na j udobnejše pristanišče v b izlivu Tibere v morje bi nastalo morsko pristanišče. iPlitivine pred izlivom rek«' naj bi se odrezale z jezom v polkrogu, da bi pesek ne mogel prodirat: v zaliv. Z izkoriščanjem morskih tokov Ln vetra bi se rnorje ob izlivu reke samo po sebi izne-bilo naplaivin. Ta načrt je sicer kompliciran, vendar .se pa zdi še najkrajša pot do rimskega pristanišča. Navzlic gospodarski krizi je prevoz blaga po Tiberi vedno večji. in rimski listi ponosno pišejo o naraščajočem prometu v rimskih "pristaniščih" St. Paul in ,Firanici no. čeprav sta to le manjši rečni pristanišči. Po TVArrigoveni načrtu bi zgradili ob izlivu Tibere tudi navo postojanko za hidroplane. ZAKLAD RUSKIH CARJEV 100 LET SO ZIDALI KATEDRALO Šele te dni so dokončali v glavnem mestu Bolivije La Pazu katedralo. ki so jo gradili že nad 100 let. ;Xobena cerkev na svetli gotovo ne stoji (tako visoko kakor ta. Sezidana je namreč na točki, ki leži 4000 metrov nad morsko gladino. Tudi sicer ima svoje posebnosti. Za njo so zazidali ploskvo 4042 kvadratna metra. Njen glaiv-ni oltar se dviga 14 metrov .pod zemljo. Cerkev je okrašena z raznimi kamenitimi in lesenimi kipi, ki so jih izdelali domačini. 'Kupola sega v višino 70 metrov, podpirajo je ogromni stebri. V cerkvi je prostora za 12,000 fjudi, graditi so jo pričeli leta 1835. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 T0CN01N ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE, DA JIH NE MOREMO NAVESTI Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena. < VTUClLA ▼ AMIEIŽIIH POLABJU Za Izplačilo $5.00 morate poslati___$ 5.75 " " $10.00 " »• ______410A5 " » $16 .00 » » ____$1« .— •» $2000 " » , , ,$31_ . " $«0J» " " ______$41.35 " $80.00 » " _______45140 FraJionnlk doM v atatem kraja tsplaOlo v doiarjin. Kujaa nakarila lavriujemo po Cable letter sa pristojbino $1._ SLOVENIC PUBLISHING COMPLY, ^ ] as Narod«1' ^ Mtt WMBT 9TBW9T. NMW TOBM,<#. T. nr^ » 1 1 • 1 TT71 "Daily Herald" je priobči' te 0 bili v u»i tudi Angleži. Glavni člani eksj»edicij«' so !>ili dva Angleža in n«*ki t!!-!:i plemič. Eden teh Angležev je londonski bankir, drugi pa draguljar. Ruski pdemič p »zua dobro. Iiiši^, kj*'!" j«' bila carska rodbina umorjena. in vedel je. da mora biti >a-klad ruskih carjev zakopan nek'e blizu hiše. Celih 13 mesecev s-* je morala ekspedicija pogajati s sovjetsko vlado glede dovoljenja, ki ga je končno d'>bila. toda -amo p- d pogojom. da izroči tri četrtine vrednosti zaklada sovjetski vladi, eno čotrtino bi pa sovjetska vlada izročila pravnim dedičem, ka j*! nalilo del draguljev je pripadal carski rodbini, vse drugr> je bila pa last nekega pdemiča iz carjeve o-kolice. Ruski aristokrat. ki se je udeležil ekspedicije. je med revolucijo sam zakopal zaklad v Jekaterinburgu. 15 let si je prizadeval dobiti tlo-vol.ienje za povratek v Rusijo in šele letos ga je dobil. Iskanje zaklada je nadziral ravnatelj ruske državne banke. <) podrobnosti londonski bankir noče govoriti. Vred nost zaklada se ceni 11a 4(K) milijonov Din. Dragocenosti nameravajo baje prodati v Loudouu na javni dražbi. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, zato naj pa oni,- katerim je mogoče, poravnajo na-ročnino točno. Oprava "Ct. H" Ponočnjak je modroval: — Zdi .se mi. da j« luna bolj važna nego .sulnee. Luna sveti ponoči, podnevi je pa itak dovolj svetlo. Stara -devica je rekla svoji poročeni prijateljici: — Moški niso vredni niti piška-1'vega oreha. Noben tnoški ni res zvest in pošten. O tem sem trdno prepričana in pri tem obstanem. — Xak. motiš se — jo je zavrnila prijateljica. — Pri tem ne moreš ob-tati. ker si pri tem obsedela. k bi moral biti preskrbljen za v.se štiri letne čase. pa se samo i za zimo preskrbi. 1 Pozimi smo se greli 7. rujno kapljo. poleti pa 'lii razen vode nobenega hladila. Nič ne rečem, tudi voda je dobra. Toda v trinajst let trajajoči proliibiciji se je ameriški narod odvadil žejo gasiti z vodo. — Zakoj ste v preLskaivi navedli napačno Line.' — je vprašal sodnik obtož nca. — Veste, gospod predsednik, moja mati je vedno dejala: stori kar hočeš, svoje ime pa drži čisto. — Kakšna je razlika med kapitalom in delom." — Tale: če vam posodim 100 dolarjev, imenujemo .to kapital; če jih bom hotel nazaj, pa bo treba za to veliko dela. V hišo. kjer so imeli mlado, lepo in živahno hčerko, je začel zahajati čeden, toda strašno boječ fant. Nobenega dvoma ni bilo, čemu ?hodi. bil je pa tako boječ, da ni mogel s pravo besedo na dan. Mati in oče sta dala hčerki vse prilike, da je bila sama z bojazljivim snubcem. Tri večere sta sedela na porču, četrtega dne pa vpraša mati hčerko : — No, ali te je zasnubil — Ne, dozdaj še ne. toda stvar dobro na prednje. — Kaj misliš s tem, da dobro napreduje — Prvi večer je molčal, držal knjigo v naročju in strmel v daljavo. Drugi večer je držal našega psička na kolenih. JSinoči ja imel v naročju mojega bratca. Zdi se mi. da bom prišla nocoj jaz na vrsto. ¥ Rojak je pripovedoval: — Da. žena mi je ušla. Sam ne vem. čemu. In verjemite ali ne. ž njo sem izgubil svojega naj-boljšega prijatelja. — Verjamemo, verjamemo — so mu pritrjevali. — Dobra žena je zlata vredna. — Moja ni bila vredna piška-vega oreha. — Zakaj pa praviš, da si izgubil ž njo .svojega najboljšega prijatelja? — Zato, ker je moj najboljši prijatelj pobegnil ž njo. * —— Prej si ane vedno imenoval svojo kraljico! . — Da. tpda kadar začenja moja kraljica rabiti mojo britev za spieenje sivinčnika, tedaj poeta- nem republikanec. __ ■'4 i Lil D*" #, 1968 m LABOTBT BLOVEHB DAILY Hi 0. «. * KDAJ SEM BIL V NAJVEČJEM STRAHU Vozil sem se na parniku, ki je f pristanišča. Moj tovariš, s katerim Jienska, ki pada s padalom iz dot-plul iz Indije skozi Rdeče morje sva imela stalno skupno delo, je o- *lt-j nedosegljivih višav.' Nekoč sem priti Evropi. Kot Indijski oficir, bolel in že drugi dan so našli zauj spustila z letala, ki je plavalo ki je bil prost .služb«-, mhii m- no- mum-stnika, ki je bil tudi izvežban loOO m vis-tko nad zemljo. Veter dal v svojo kabino in trdno zaupat, v tem težekm poslu. Nisem se zani- Xenadoma si' prehudim, bil sem ves v potu in neka mastna roka mi je tiščala \rat. Pritajen glas mi jf govoril: "Povejte, imate li re> nr»-dro kri ali ne."' **Ne trapaj in privij luč." sem grgral. ko sem pr, glasu spoznal enega izmed podčastnikov. Pritisk tia vrat je odnehal in posrečilo se mi je. tla >em privii luč. Jojtn. ki mi je sledil « sreprm pogledom, jf držal v roki svetlo bodalo, "Moja kri nima prave barve, rdeča je." je de'a I dolin. "ja» pa hočem videti, kakšna je modra kri." Prijel nie je za ramo in zavihtel bodalo. "Nikar tukaj. John. poj-diva raje v zdravnikovo kabino, on ti ho pomasral. da ne 1>«» izgubi je. na nobena kaplica krvi." Na mojo veliko srev-> se ji* John vdal in r kupno "svh se podala jm> krovu, di bi prišla do zdravnika. Vrh stopnic pa >vh naletela na mojega tovariša. drugega oficirja in temu sem rekel: "K zdravniku greva^John heee namreč na vsak način videti m-tjo kri, misli, da j«- modra." — hkratn pa sem ua potegnil skrivaj za rokav. "Ris.'" j«» odvrnil oficir, "gre mpa z vama. tudi jaz bi ran videl, kakšna je minira kri." Spustila sv« mornarja, da je šel pre.I nama in takoj planila nadenj. Po težki borbi s\ h ga razorožila in obvladala. Vsled v>|nčarice s<» mu je omračil um. a ko smo prišli dalje proti severu, j'' kmalu zopet okreval. pa bil skoro postal žrtev njegove- solnčariee. To je bil in »j naj vrč j i strah v življenju. mal, kdo bi ta bil in še pred njim sem .»<• spustil v glohočino. P > ilalj-šem bivanju na mort-kem dnu sem kljub temu |>oxvetil s svetilko preti steklen gla\ i mojega novega to- me je zanašal proti morju, jaz pa tu di še danes nisem vešča plavanju. Na srečo me je veter v nižjih legah zasukal na drugo stran, proč od morja, toda, prišla nisem iz dežja pod kap. pač iz vode v ogenj. Ognje- variša. (Jdrevenel sem in mislil sent j ni zublji pod menoj so mi pričali, da se bom onesvestil, kajti, za o- j da se nahajam nad žarečimi železni-kroglim steklom sem xagledal obraz \ ml plavži. Na resni voda. na levi mojega lastnega brata Tomaža, o katerem sem imel vsestranska zagotovila, kakor tudi uradno potr- ogenj, jaz pa brez moči. S padalom je človek prepuščen edinole samo vetru. Obupno sem potegovala za dilo. da je padel v vojni. Ko sem vrv, da bi na kak način ušla goto-si čez nekaj časa opomogel od pre-[vi smrti, a tuje vsako prizadevanje Manega strahu, som mu tudi jaz po- j zaman. kazal ssvoj obraz. Takoj sva dala j Padala sem samo par nietrov zi:&ke. da so naju potegnili kvišku proč od žarečih plavžev in po ču-in nepopisna je bila najina radost dežnem naključju sem se tudi o--'.o pet nega svidenja. Brat mi je po-j gnila velikemu električnemu žrja-ja-ntl. kako je bil ujet. ko pa se vu. Tik ob morskem bregu sem je vrnil domov, me je zaman iskal j padla v morje. Vrli mornarji pa vsepovsod. Našla pa sva «e na in^r- s-> me hitro potegnili iz votle in tako -kem dnu. sem še danes med živimi. Vendar — — — pa sem pri tem drznem padcu pre Znana sem bila v svetu kot dr-, stala toliko strahu, da se od takrat znr. letalka. kar pa mi ni bilo do-j ne spuščam več v take pustolovšči- st: kmalu sem zaslovela kot prva ne. j V SPOMIN NA RUSKO JAPONSKO VOJNO lo velike in zadostoval bi bil le neznaten pritisk z ruske strani, pa bi bila japonska armada uničena. V takih razmera-h je bilo razumljivo veliko veselje, ki je zavladalo med Japonci, ko je njihov general pol ure. po izdanem povelju glede umika zvedel, da je ruska armada na 'Kuropatki-novo povelje izpraznila l*iao-Yang in se sama umaknila .Seveda je japonski general svoje pošlje takoj preklical in nadaljeval 1 ofenzivo. I 14. maja 1905 se je odigrati a prdtresIjiH-a tragedija pri Cuši-mi. Rusko brodovje je dobilo po-, velje. naj se žrtvuje zaradi prestiža. Slabo oboroženo, brez baze, brez premogovne stan ice je krenilo rusko brodovje v pogin. 14. maja je bilo popolnoma uničeno. Veliki Aleksej. šef pomorskega štaba, je bil zapravil za iz-gradbo vojnega brodovja določeni denar s svojo prijateljico, francosko igralko Ba-lleto. Iz dokumentov je razvidno, da ji je bil podaril med drugim zlato ko-polno kad. obloženo z dragulji. Ogorčenje, ki se je takrat polastilo ruske javnosti na-d ne^nmi-iselnim žrtvovanjem mornarjev. je bilo elementarno. Poraz pri . Ču&kni je podžgal revolucijonar-.ni pokret, ki je 12 let pozneje J strmoglavil carski prestol. Spinal FRANK* TROHA JnBH f (Nadaljevanje.) SEBE JE OROPAL Bi'o je ob ča>u, ko s) Ze p pel i novi baloni napadali zaledje franco ski» fronte. Tola j vem bil pri že-! Ko so po prekinitvi diplomat-leaniei zipo^len kot kurjač. Nena-1 skih stikov Japonei brdez vojne doma so sh zaslišali varnostni -i^- napovedi napadli rusko brodovje nati in is»> ie pognalo pod varna v Port Arturju. je zavladalo v kritja. Bežal sem čez železniške ti- Petrogradu silno ogorčenje. Tare. s.- nenadoma iz|H»dtaknil ter /. kratni vojni minister Kuropatkin obrazom naprej ttlebnil na tla. Ko . j,, dejal: "Te krivoglede opice po-hotel vstati, nisi-m z desno no- kopljemo pod našimi čepieami". go mogel nikakom. zapletla se mi ,i„i ,mv| izbruhom vojne je bil Kuropatkin na Japonskem. Zdaj. ko na Daljnem vzhodu toda vseskozi resnična zgodba, zopet grozi vojna, bo zanimivo Na nekem tipografskem zemljevi-ozreti se nazaj na rusko-japonsko du vojnega ozemlja je bilo mno-vojno leta 1!W>4—1!K)5. ki je pri- go . vasic označenih z imenom ne.sla mogočni Rusiji tako hud "l»utunda'\ Šele pozneje se je iz-poraz. -Sovjetski državni arhiv je kaza«lo. da je avtor zemljevida o-ohjavil nedavno še neznane po- ;načil kraje s tem imenom, ker Jarke .t rusk o-japonske vojne, ki mu je odgovarjal kitajski sprem-nam pričajo, kako j»ovršno so o- ljevalec na vsako vprašanje, ka-fieijelni rc^ki krogi poznali Ja- ko se imenuje ta ali oni kraj. ved-ponce in njihovo armado. no z besedo "Butunda". kar po- meni v mandžurskem narečju: je med kretnieo. \* tem hipu pa M'm že zaslišal. ne morda brnenj* Zeppelinovih motorjev. p»č ropot bližajinVga se vlaka. Na Zeppelin sem popolnotna | h »zabil, kričal "eni na pom< «\ a t«* ni bilo (hI nikjer; kajti vse železniške osobjr si* je bilo /e |Miskriln |mm| spodnjih i>rowtorili kurilnice. r<»|>ot bližajočega vlaka pa v**dno močnejši. — Vdal sem se v svojo usodo, zatisnil oči in —--molil. Vlak je pri- Ifrmel že čisto blizu--claj — — zdaj bo konec — še trenutek — b<»m a* \ečn »-ti — o moj Itog — usmiljenje.---— < Mdahnil s»"ni ne kot še nikoli v življenju, mrzel pot tne je |Hilival--vlak je oddrvel mirno nt<*ne —--po sosednjem tiru. Takoj po končani svetovni vojni nem naiel zap<*ditev kot |totapljaČ. Dan za dnem sem se s svojim tovarišem spuščal na dno morja, kjer »mo delali priprave za razširjenje uNe vem". Navzlic žalostnemu stanju m-! skih čet na Daljnem vzhodu so • smatrali Rusi vojno "z opicami"' za prijeten izprehod. Cela arma-1 da kabaretnih pevk in plesalk jej spremljala častnike carske gar- , de na Daljni vzhod. Ladjo pove-1 Jjujočega admirala Makarova so i Ja'pouei torpedirali. na "Petro-'-paviovsku" |>a ni na§H tragične smrti samo admiral z vso posadko, temveč tudi slavni ruski slikar vojnih prizorov Vereščagin. a. veliki knez Ciril se je rešil samo s tem. da je skočil v morje. Novi Pred dobrim letom s<> bne z gradu Xvenrode na ITolandskem ukradene dragocene miniature in druge umetnine. Prizadete zava-rovalninee so javno pocvale vlomilce. naj vrnejo za 10.000 cekinov uaropaue zlatnine, za kar jim je bilo zajamčeno, da ne bodo kaznovani. Poziv ni ostal brez uspeha, zlatnina je bila vrnjena. Policija je pa ta čas vodila preiskavo in ugotovila, da je dragocenost odnesel sam graščak Omnes van Xvenrode. Pomagali so mu pa privatni detektiv Jokankneght. ki je b»'t že večkrat kaznovati in je imel stike z zločinci, dalje njegova tajnica, neki trgovee s cvetlicami in štirjt poklicni zločinci. Policija je vse a-ret irala. kjer je prisostvoval paradi konjeniških častnikov, 10 japonskih častnikov je padlo vpričo njega s konj. In Kuropatkin je dejal svojemu pobočniku: "To je pa res lepa kavalerija! Saj te opice nit i pošteno jahati ne znajo". — j poveljnik vojnega brodovja admi- \ ral Skridov je odlašal svoj odhod iz Pot r ograda samo zato. da bi prišel na bojišče čim potzneje. Ko se je končno odpeljal iz Petrogra-da, je bil Port Artur že oblegan dajte se varati", — je odgovoril ministru pobočnik general Linevič. To »lelajo nalašč, da bi nas preslepili". Toda v nesrečo Rusije vojni minister sploh nf hotel poslušati-in admiral je lahko preživel voj-in upoštevati poročil ruskih vojaških agentov na Daljnem vzhodu. Japonci so imeli najzanesljivejše informacije o ruski armadi, d očim je bila neinformiranoat ruskega jre-neraluejja štaba narav-niwt brezprimerna. Ruski geue-ralni §t«*b sploh ni imel zemljevidov Mamlžurije tn kako grotesken je bil njegov [»oložaj. nam priča naslednja, sicer komična. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v *tari kraj aH dobiti koga od tam, je potrebnof da je poučen v vseh itvareh. Vsled našo dolgoletno skuinje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila tn tudi vse potrebno vreskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, viseje in sploh v««, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, t» kar je glavno, za najmanjša strokks, Nedriavljani naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker prodno se dobi iz Waskingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. VUite torej takoj za brezplačna navodila tn zagotavlja-m a Vam, da botiš poceni t« udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING GO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. V. no v iniru in na varnem v Vladi-v os toku. V avgustu l!*04 je prišlo do najbolj krvave bitke ruske japou-ske vojne pri Liao-Yangu. Iz zdaj objavljenih dokumentov je razvidno. da so imeli Rusi takrat edinstveno priliko, da bi Japonce premagali. Lz poročila angleškega generala Hainiltoma. kr je bil vojaški ataše v japonskem glavnem stanu, je razvidno, da je moral japonski general Ovama zaradi pomanjkanja streliva odrediti umik. Japonske izgube so bile ze- Prvotno je hotla zločinska tolpa odnesti za e>n milijon cekinov dragocenih predmetov in jih uni'ti. , da hi bila njih prodaja onemogočena. Graščak Omnes, ki so ga *pra-i vile nesrečne špekulacije na boben, i pa ni imel pri tem sreče, kajti pdj-j daši o ga brezobzirno izkoriščali. | Začeli so se prepirati in tako jim i je prišla policija na sled. OiMies je dal svojim pajdašem načrt sra-du in točen opis dragocenosti, ki naj bi jih ukradli. Tolovaji so se pripeljali ponoči iz Amsterdama in vlomili so v grad. Ker jim pa Omnes ni hotel plačati dttgovorje-ne nagrade 12.000 cekinov, so zahtevali 20,000. graečak jm je pa dal samo 1500 cekinov. Johankneght ie dobil od zavarovalnic naprej 3500 cekinov, potem pa se 6500, ko je vrni' vse ukradene dragocenosti. Oraščak je dobil 70,000 cekinov odškodnine, ker je bil "okraden". Mož se je skrival v Meklenburgu : s fingirano bifsojavko so ga izvabil", na Holandsko. kjer je bil aretiian. kraj in še celo v nevarno delo pod zemljo. V tovarni je dobro zaslužil, naenkrat je pa pustil delo in odšel drugam. Pa* da bi ji saj povedai vzrok. Ona je pričakovala, da se bo od tam podal zopet domov, ko mu je pisala, da je oče umrl. se je pa takoj preselil. Enkrat mu je bila v pismu omenila čemu je odšel v dru-iri kraj. On ji je samo odpisal, da mora čimveč zaslužiti, da bo prej prišel domov. Tedaj mu je tudi vrjela, da ie tako. Ko je delal v rovu. j,. j>a vedno bolj pomalem pisal in pošiljati ni hotel več. Je rekel, da ho denar hranil in več skupaj prinesei. Milka ni bila baš v potrebi, toda vseeno jo je >krbelo za Toneta, da ne bi morda kaj drugega počel v Ameriki. (Dalje prihodnjič.) Priloženo pismo se je glasilo. j Oče jo je tolažil in vzpodbujal. — Cenjena .gospa Čep! . pripovedoval ji .ie kako bo v ho- — Dolžnost me veže. da V«ir. dočnosti in ji slikal boljše čase. ko na-znanm žalostno novico. Milka bodo vsi skupaj srečni in veseli. Vrhunec je pred nekaj dnevi pri- Xa Milko so blagodejno vplivale | šla na Dunaj. Jaz sem jo pozna'? l»esede postaranega Tonetovegn o-že izza mladih let. Večkrat sva si četa. dopisovali, odkar jaz služim na Di:-) Nastopila je zima; kratki dne naju. Zadnjič j«» tudi ona dospela vi. dolge noči. Ob večerih je Mil-sem in dobila službo kot nataksri- ka očetu čitala razne knjige in ca v hotelu. Sreča pa ji ni bila mi- časopise. Starcu je že |>ešal vid. la. kajti revica je prišla samo po j Kadar je bila bila sama, je pa smrt v veliko mesto. Ko se je pel ja ; najraje prebirala Tonetova pisni;«, la v tramvaju po nekem opravku. - katerih je bilo čimdalje več. Lep » se je zgodila nesreča. Štiri osebe so j jih je polagala v lično škatljo mj bile ubite, med njimi tudivMilka. I jih varovala kot bisere. Več Vam ne morem sporočiti. Po-j Z veseljem mu je odpisovala, šiljam Vam tudi Milkin kovčeg in kajti vedela je. kako hrepeni po njeno obleko ter druge stvari. Kdor njenih pismih. Na tisoče in tiso. e hoče pa več zvedeti, se mora ohr- poljubov mu je poslala v pismih in niti na mrliški urad. od koder mu mu v izbranih besedah zatrjevala pošljejo natančne podatke o Mi'ki-'svoio ljubezen. ni smrti. Ko je dobila nov dolar v pismu. : k, t; .... - ■ ■ . rr t» . i7 I 1 ""■♦ no l»ojj muo/.e moderni kremaicri — Z Bogom! Vam nepoznana ga ni potrošila. Hotela ga je hra- niti kot spomin na prvi denar, ki Po prečitanju obeh pisem, je <,a je dobila od moža iz Amerike. Tone omahnil uničen in strt. za- Nato so pa prihajale večje svole. PRISILNO SEŽIGANJE MRLIČEV Sežiganje mrličev ima še vedno tnnoiro nasprotnikov, čeprav se ved- pakal kot otrok in nepretrgoma po navijal: — Jaz sem kriv! ki jih je previdno obrnila v potrebne namene. Veselila se je pomladi, ko se bo Tudi Matevž je prečital pisn.a. zol,et tlel° oživelo, s pomladnimi dnevi bo zanjo več razvedrila. To. Tolažil bi bil Toneta, toda s? ni mogel vzdržati, da ne bi tudi njemu topile solze v oči. —Vidim, da si nesrečen. — mu je rekel. — Smiliš se mi. toda pomagati ti ne m«-rtm. Pojdi domov, in Bog ti daj dovolj mrK-i. da boš prenesel nesrečo. — Poniaj mi spraviti v red moje reči. Matevž. Takoj jutri odpotujem. V Ameriko sem prišel sreče Iskat, oče in Milka sta mi branila. jaz sem pa postal trd in neizprosen. Poslušati ju nisem hotel, in tako sedaj žanjem kar sem si ;>o-Mrjal ! — Xe jemlji se k srcu. kajti niti malo nisi sam kriv. Človek obrača, Bog*obrne, pravi star pregovor. Ti si vedno dobro mislil in žrtvoval se da s pomladjo je tzanjo nastopilo gorje in pravo trpljenje. Oče je zbolel, preležal v postelji več dni in nato pa umrl. Po očetovi smrti ni sama vedela, kaj l»i napravila. Pisala je Tonetu o očetovi bolezni in o smrti, toda Tone ji ni mogel pomagati. V vasi j« ji. Nasprotniki sežiganja pa pozabljaj". da je sežiganje mrličev v času epidemiie in elementarnih katastrof i/, zdravstvenih ozirov nujno potrebno. V nekaterih državaa imajo posebne zakme o sežiganju mrličev. ki dajejo vladam pravico odrediti prisilno sežiganje umrl;h. Ko je leta 1S7?» razsajala v astra-hanski -jrtrberniji v Rusi i i epidemija kuge. je odredila ruska vlada sežiganje vseli umrlih, čeprav sicer <. kremaciji ni hotela ničesar slišati. Zlasti v tropičnih deželah, kjer začne truplo hitr-> gniti. je bilo že večkrat potrebno sežiganje . V I mrličev. Tako so sežgali v Peru po za neko irsamheno žensko. Misel nt, . , , . , ., . *' nitkah pri ( hordes m Mtraflores je sinila v glavo, re bi jo vprašala. ako bi se hotela preseliti k nji. Ženica je z veseljem sprejela nj<*n<» ponudbo. Obema ji« bilo kratkočasile je v hiši. kajti po očetovi smrti ni Milka hotela hiti na domu. Bilo jo je tudi strah. Ko je dobila družabni co. si* je pa zopet ojunačila. •Kot pri lastni materi se je in- ^ mnogo mrtvih. Tudi v ameriško-španski vojni na Kubi so leta IS5;S sežgali na pokopališču v Santiagu mnogo španskih vojakov, a knezo-škof je sam opravil pred sežiganjem katoliške pogrebne obrede. Na bojišču padle japonske vojaki' sežigajo, pepel pa pošiljajo njihovim svo.icem. Tako je bilo med CENA DR. KfltNOVKA KRKJL JE ZNIŽANA Angleško-sloven&o Berilo $2.— Rušim ga pfl DUKARM !GUS JARfliA' nisi samo za sebe. Hotel si dobro i čutila Milka v družbi prijatelj srbi in ženi. toda sreča ti ni bihi mila. in sedaj moraš vse junaško prenesti. Pomagal ti bnni spravi-i v red. najraje hi pa odšel s tebi »j mi pot. toda nisem še pripravljen. 1'pain, da se bova kmalu zopet videla, tistikrat morda v boljši voiji nego danes. Žalostna novica se je kmalu raznesla po naselbini. Vsi Tonetu zna nin preuiogar.ii so sočustvovali ž njim. Ko je naslednjega dne čakal ' na vlak pred postajo, je bila okoli ' njega številna gruča. Vlak je za-brlizgal in se ustavil. Toue ie še ' vsakemu segel v roko. vstopil ter j • še sko/i okno pomajal z roko. j — xi< katera je bila zelo priljudna in ji je v vsem ustregla, kar .ie zahtevala od nje. Milka ji je večkrat rekla: — Vi pa ne l*o>te šli več od nas. — Ne vem kako bo! Kadar bo Tone prišel me lahko spodi rekoč: — Kar pojdi. baba. saj te več jura bi m o ! — Ah. bežite no. tako hiidoDeu pa vseeno ni. Ravno nasprotno; prav tako rad vas bo imel kak e jaz! — To me zelo veseli, ker se v resnici domačo počutim, samo da bi se tvoje besede uresničile, MiU I Tonetu je bilo pri srcu kot tedaj. ko je zapuščal rodno domovino. Takrat je zapustil očeta in Ženo Milko, katerih ne bo nikoli več videl. V. Silno dolgčas je bilo Milki, po Tonetevem odhodu v Ameriko. IJpa-a je. da se kmalu vrne. ko je pa I »omislila, kako daleč je tisti čas, je začela obupovati. se ne bojte, tako bo. kakor Vam povem! Razumeli sta .se kot prava mati in hči. .. j rusko-japonsko vojno leta li)04 — 1,1' l!Hr» v Mandžuriji in tako je tudi Kdaj. ko so navalili Japonci n-i Kitajsko. Zadnja leta je ciklon večkrat opustošil obali in otoke Mehiškega zaliva, kjer .ie našlo m^-t na tisoče ljudi. Leta Ifl.'WI je zahteval eiklou v San Doiningu f»0t*O človeških žrtv in več mest je zalilo morje, tako da je bila velika nevarnost. da izbruhne epidemija. ]M>sehno se. k<-r je voda uničila pn-kopolišča in odplavila mrliče iz grobov. Zato s » mnogo mrličev sežgali v primitivnih krematorjih. narejenih i/, zidanih eistern. Sežiganje mrličev so odredile oblasti tudi po podobni katastrofi v au-gleškem Hondurasu. Pa tudi med svetovno vojno so v Franciji. Ner»-čiji in Italiji priporočali sežiganje padlih vojakov. Svetovna vojna .ie Milka je dobila od Toneta pismo, I bila pa prev. junija: Kuropa v Bremen l*triiiilauu V I ia vre Holiei'Jarn v ifoulogiia 17. lunija: Brilani'. v tobh lie t«e Fiance v Havre 21. Junija: Vulcania v Trst Alberi Buliin v Cherbourg Zrijtiilialtaii v Havre L»e (Jrasse v Havre 23. Junija: Olyn.jti«- v Cli»"'"l>'H!rft Mitleliihu.1 V liuttc V<-fn«!.im v Uoul"gne Ctia nii'1.1 it. % Havre R,,v v Jftp^a < :i-. ni.n v 11« m. n 27 icniiM- I i.i.i (..m * fti.-i Ifiirg junija: B« rr"t;'■ ria v Cherbourg Hamburg Cherbourg 29. junija: Conie Grande v Genoa 30. junija: Majestic v Cherbourg Slalendam V UuuIukiib I. julija: I'arts v Havre Lafayetto v Havre 3. julija: Kurupa v Bremen 5. Julija: Saturnia v Trst Aquitana v Cherbourg Heutschiand v Cherbourg 7. julija; Ue de France v Havre 8. Julija: Conte dl Sdvola v Genoa II. julija: Bremen v Bremen 12. julija: New York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: Rotterdam. Rotterdam 15. Julija: Champlaln v Havre Rex v Genua Uerenparia v Cherbourg 18. Julija: Leviathan v Cherbourg 19. Julija: Manhattan v Havre Albert Hallin v Cherbourg 20. julija: Majestic v Cherbourg 21. julija: l.afayette v Havre Ktiro|Kt v Bremen Statendam v Boulogne 26. julija: Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre 27. julija: Bremen v Bremen 28. Julija: Veenrlam v Bouloeii*» lie <1<' France v Havre 29 Inlila: Vnlranla v Trst Aqultania v Cherbourg je«ra poklica poprosto menjati temperatur». v kateri delaš, potem no si vedno na «ro!i koži volneno o?»i«*-ko. edino poleti se obleči lažje. Tudi prehrana sama je velike važnosti. 1'iivaj posebno mnojro satl:a in zelenjave in sicer dvakrat na dar.! Meso sicer ni škodi'ivo, vendar n<-uživaj ga preveč. V JUGOSLAVIJO Pr»k« Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS 10. JU SIJ A 1. Julija — 11, .1 ryuxta ILE DE FRANCE 17. Junija — 7. JuHjtr CHAMPLAIN 01. Junija — /.>. Julija m 5KE CENE DO VSEH DELO*/ J (j G OSLA VIJE Za pojianila in potne liste vpra-ftajta naše pcobla&čene agente cfreneH J&ne 19 STATE STR K K T. NEW YOKK DNI DO JUGOSLAVIJE Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU BREMEN • EUROPA Posebni vlak ob parniku v Bremerhavcnu jamči najbolj udobno potovanje v Ljubljano. Izbornc železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA l*OT IM> STARE l> O M O V I X K Za podrobnosti vprašajte kateregakoli loka'nega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY, NEW YORK (Dal> priWnjtf. Mali Oglasi imajo velik uspeh H ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: •*ILE DE FRANCE" preko Havre-------17. JUNIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to letor naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE DANES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 Wert 18th Street New York, N. Y. -fcikj J — - '^mm