»V7V7S7 V7 Štev* 4?. ,Leto II. _ MEDE1JI ZD/|\jA |?edelja l6.febr,1947» ...............................ati i ,$r ‘'Glejte, zde. j je. cas; milosti, zdaj je dan rešitve!'1 (2 Kor 6, 2) Tako nam kliče v opomin in -.o pozo: i. rilo sv.Cerkev na prvo postno nedeljo po "besedah apostola narodov ve,likoma Pavla, Zdyj se morajo srca vseh razgibati v veliki vnemi za lastno posvečenje, za učinkovit napredek rasti. duhovnega življenja, "da ne "bomo milosti božje nepridoma prejemali’1 (2 Kor 6,1), Zdaj nas Vabi mati sv. Cerkev, 'da o c iščeni na d u- š i i n t"'T'T""e š u~|T"r .................... s 1"'3 X"X"e'7nrd iZZZ$.!Zi£‘VIEr.o....£_t Gospo d o v e- a t r‘p 1 j e' n j''a. io""'‘ve'riK.'o"'cie-- jHr3'e'''KxTšTuso'vo7“"nj'§g;o'vo za nas zveličavno trpljenje zahteva od nas sicer veano globoko spoštovanje in trajno hvaležnost, ki bi ne smela nikoli prenehati ali popustiti, se ne smela nikoli zabrisati. A vsakdanje življenje premnogoitrat tudi versko vnete duše zapraši s posvetnostjo, da pozabimo na Kristusovo odrešilno delo, da nam slika Kristusovega izmučenega o-bl:.čja prepogosto obledi in nam je samo še v daljavi in nejasnosti pred očmi. Zato je skrbna mati sv. Cerkev vse tako ureaila.^da nam skozi 40 dni postnega časa ponovno stavlja preu oči naše duše ves globoki pomen Kristusovega odrešilnega dela, njegovega trpljenja in smrti. V tem času naj bi pobožna in dobra dela ter koristno pritrkavanje v jedi, pijači, razveseljevanju, v premagovanju itd. poravnalo vsaj malo to, kar smo v prejšnjem delu leta zagrešili z nezmernostjo, nespodobnostjo, nepokorščino... Zato krotimo upornost mesa, telesa in telesnosti proti duhu! Duh, ki ga vodi Bog s svojimi navodili, opomini, svarili, naj "bo krmar našega telesa in znte* »o mu popolnoma podredimo. Zave d ati s e mo r a m o, c a samo v- 2 d r ž n o s t o d j e d i 3E!..... ^ z a p o v e d""i"i' silno malo bi nam'koristilo in malo sadu bi. prlfieslo'' naši'''3tisT', Če bi hoteli postno zapoved, izpolniti samo na td način, da telesu odtegnemo nekaj hrane, če pa ne bomo istočasno z\vso resnostjo skrbeli in se brigali tudi zato, da bo tudi naša duša stela prosta vsakih nepravilnin dejanj in nerednega poželj-enja. Na pepelnično sredo nam duhovnik posuje glavo s pepelom ter naredi s tam simbolično znamenje, s katerim se mi sam^L priznamo za javne grešnike in spokornike, (Potresanje s pepelom in sprejem spokorniškega oblačila je bilo prvotno v stari dobi sv. cerkve liturgičn. dejanje samo za javne grešnike, ki so se za javno pokoro prijavili ali so morali javno p.koru delati. To navado pa so pozneje prevzeli tudi drugi verniki p polnoma prostovoljno v duhu krščanske ljubezni in ponižnosti v znak. svoje grešnosti in slabosti.) V vsej dobi postnega časa stoji pred nami Gospod Jezus Kristus, kot vzor, vodnik,ki je svoje veliko dejanje sprave z Bogom Očetom dovršil in zapečatil s tem, da je prelil svojo zadnjo kapljo krvi na Križu za rešitev človeštva. Pred našimi duševnimi očmi-stoji trpljenje Kristusovo kot delo^žrtve, ki se je prostovoljno dala v uničenje za spravo, za •zadoščenje med Bogom in človeštvom, da obnovi zopet porušeno harmonijo, pravi red, ki je nekoč vladala med Stvarnikom in stvarjo. In to trpljenje se vrsti dejanje za dejanjem pred našimi duševnimi očmi, mifpa ga moramo spremljati, s^ vanj vživeti'in ga v duhu hvaležnosti in ljubezni do Boga iznova v nas oživljati* Opomin k pokori in spomin trpljenja Kristusovega sta dve ner.azdružni stvari, ki^ju stavi ja sv,Cerkev pred nas ves postni čas, S tem spoznavamo In začenjamo ceniti in spoštovati post, pritrgo-vanje in zatajevanje, ki dobi s pomočjo dejanske milosti božje neprecenljivo vrednost v božjih očeh in nam samim posreduje lastno posvečenje. * ME NcflL Bodočnost temna je pred mano, , skrivnost neznana jo-ogrinja, begunstva bolečino, rano v solze pekoče mi spreminja. Kaj mi bodočnost bo rodila,? v skrbeh utrujen pozvudujem, me bo rešila, pogubila,? molče ljudi vsak drn vprašujem. In vendar,Bog,si vedno z mano, dobrote, milosti mi siplješ, deliš mi kruh, vsakdanjo hrano, kot mati dete mene ziblješ. Podaril meni si življenje, ga varuješ in ohranjuješ, spreminjaš v radost mi trpljenje, pot zemeljsko mi razsvetljuješ. Gospod v rokah me svojih nosiš ponujaš mi ljubezen svojo, le v Tebe naj zaupam prosiš, in verujem v previdnost tvojo. . "KO SE ZDI, DA JE VSE IZGUBLJENO, TAKRAT SE ZAČNE URA VELIKIH DUŠ", (Lacordaire) ” V RIMU STA BILA DVA TEMPLJA»KATERIH SKRAJNA DELA ABSIDE STA SE DOTIKALA! EDEN JE BIL POSVEČEN KREPOSTI/ DRUGI PA ČASTI. V DRUGEGA NISI MOGEL PRITI, NE DA BI VSTOPIL V PRVEGA." (Lacordaire) (Smisels Temelj za pravo čast je krepost). pornif mi v mym vpisnim Todn pri propagandnem delu za uveljavljanje ev angelija v soci ja.lnem vprašanju pa se. morajo katoličani držati navodil Cerkve, ki je tudi v tem pogledu učiteljica in čuvarica resnice«, Katoliška Cerkev, ki je pooblaščena, razlagati evangelij, ima pravico, posredovati tudi v socijalnih zadevah« To pravico je Cerkev že večkrat porabila, zlasti v soci jalnih okrožnic atu "Rerum novarum" Leona XIII., "Quadragesimo anno" Pija XI.," v radijskih poslanicah Pija XII., o binkostih 1941 in o božiču 1942, Pij XI, sklicujoč se na Leona XIII. piše v "Quadragesimo anno” takolet "Naša dolžnost in pravica je, d;; z najvišjo oblastjo razsojamo tudi v gospodarskih in socijalnih stvareh. Gotovo Cerkvi ni bila poverjena dolžnost, voditi ljudi k zgolj časni^sreči ampak k večni. Cerkev se noče in ne sme vmešavati brez upravičenega vzroka v vodstvo cisto posvetnih stvari* Na noben način pa sezato ne more odreci od _ Boga ji odrejeni dolžnosti, da s svojo oblastjo posreduje, ne v tehničnih stvareh, za katere nima ne potrebnih sredstev niti poslanstva, da o njih razpravlja, ampak o vsem tem, kar je v zvezi z nravnostjo, Resnično v tej zadevii od Boga nam izročeni zaklad resnice in stroga dolžnost oznanjati m razlagati ves nravni zakon, in tudi -jaj bo pri-liČno ali neprilično, zahtevati njegovo izpolnjevanje, podreja in postavlja Naši vrhovni sodbi tudi socijalni in gospodarski red,1 In papež dalje razlaga, kako sta gospodarski in socijalni red med seboj povezana in drug od drugega odvisna. Pij XII., sledeč stopinjam svo jih prednikov,_ razlaga: Cer- kevbi zatajila sama sebe, prenehala bi biti mati, če bi ostala gluha za trpeči otroški krik, ki od vseh strani prihajajo njenih uses. Ona pred vsemi razglaša neomajna in temeljna pravila človeškega sožitja in jih varuje pred vsakim zavijanjem, napačno razlago in^ zmotoc Cerkev nima zahtev v čisto praktičnih in tehničnih stvareh s oc.j. j finega vprašanja tod v stvareh nravnega reda je njena neprercag.L;j iv a pravica, da sodi, če so obstoječe osnovo socijalne ureditve v skaldu z nespremenljivim redom, ki ga je Bog Stvarnik in Odrešenik razglas-11 po naravnem pravu in po razodet ju.11 Vodno in v vsem zvesti naukom in navodilom Cerkve, katoličani stremijo za tem, da uveljavijo Boga tudi v socijv.ini znonos-ji, da dosežejo, da evangeljski nauk resnično postane kri, ki barv in oplaja socijalne znanost, sol, ki jo ohranja pred pokvarjenimi zablodami, luč, ki razsvetljuje prostrano in varne razglede, zakaj vsi* ne razumejo več, da so gospodarska vprašanja najprej in pretežno nravna vprašanja, • i Da bo pa delo katoličanov v resnici uspešno, morajo bit-i^ med seboj k&r moc edini«Le pod tem pogojem je zajamčena^ zmaga»Pij XI. priporoča v okrožnici nQuaaragesimo anno","naj se združijo vsi ljudje blage volje, ki hočejo pod vodsuvom cerkvenih pastirjev bojevati ta dobri in miroljubni Kristusov boj in vsi naj si pod vodstvom In^učiteljstvom Cerkve, vsak po svojih nagnjenjih, sposobnostih in močeh prizadevajo, da prispevajo h krščanski obnovi družbe ne oziraje se nar se in na lastne, temveč le na Kristusovo koristi, naj ne vsiljujejo svojih idej, čeprav so lepe in prilične, ampak naj se izkažejo pripravljene delati za skupno dobre, da bi v vsem in nad vsem Kristus • kraljeval.” "V LUŠI ČLOVEKA NaJDEMO VEDNO NEKO TRDNO TOČKO Za BOCA, VELIKA UMETNOST PA JE, POISKATI JO IN SE JE POSLUŽIil, TAKO DA NAGNEMO IZHODIŠČE ČLOVEKOVEGA POGUIVIA IN NJEGOVEGA UPANJA V SKRIVNOSTNO IN NEPREMAGLJIVO BOŽJO KREPOST." (Lucorrdaire). V Ameriki tiska 2000 časopisov vsak dan 1 "besedo iz sv.pisma na prvi strani. Iz nek centrale zalagajo vsu te časopise, ki imajo skupno naklado 14 milijonov. Krasna mis^l, ki bi zr.služila, da jo posnemajo tudi drugod. Iz poročil o vojskah, oborožitvah, brezposelnosti, gospodarskih, krizah in drugih nesrečah, bi ta svetopisemska beseda svetila kot zvezda, ki deli ljudem mir in tolažbo. Kaj je,nam-sv. Pismo? Kaj besede iz njega? Kako prebiramo naše sestavke'o svetopisemski molitvi, o psalmih? Hi Tudi to je vredno premisleka* STARE IN NO VB ZAVE ZE-KN JI GA PSALMOV. O n lA GO) USODA DOBRIH IN HUDOBNIH. /Psalm 56 - odlomki/ % Ta abecedni psalm odgovarja, na vprašanje o. plačilu: psalmist opaža, kako so pravični v dvomih, ko vidijo, da gre krivičnim dobro in po sreči. Odgovarja, da bo njihova sreča kratkotrajna in da vza njo kmalu pride kazen,, .kakršno zaslužijo s svojimi grehi. To rešitev vprašanja ponavlja skozi ves psalm; ali kaže kako so hudobni kaznovanj., ali pa popisuje srečo pravičnih. Ta rešitev vprn-šnaja o sreči in nesreči sicer drži, vendar kakor vemo, ne vselejt zato ge nepopolna. Prihodnjič bomo videli, da zna tudi psalmist še drugače odgovoriti na vprašanje, zakaj je hudobnim dobro in dobrim slabo na tem svetu (Ps 48). Ne razburjaj se zavoljo hudobnežev, ne zavidaj njim, ki delajo krivico $ zakaj kakor trava bodo hitro oveneli in kakor zelišče se posušili. Upaj v Gospoda in delaj dobro, da boš prebival na zemlji in jo varno užival. Veseli se v Gospodu in dal ti bo, kar ti poželi srce. Prepusti Gospodu svojo pot upaj vanj in bo vse urejal. Dal bo, da kot luč vzide tvoja pravičnost, da bo kot poldan jasna tvoja pravica. Umiri se v Gospodu in zaupaj vanj. Še malo in ne bo brezbožneža, ko se ozreš na njegovo mesto, ga tam nič več ne bo. Krotki pa bodo posedli zemljo in se veselili obilnega miru. , Meč vlečejo iz nožnic brezbožni in lokv napenjajo, da streljajo ubožce in siromake, da ubijajo nje, Ki po pravi poti hodijo. Njihov meč bo njim samim prebodel srce njihovi loki bodo zlomljeni. Bolje je malo, kar ima pravični kot silna bogastva krivičnikov. Zakaj roke krivičnih bodo omahnile, pravične pa bo vzdrževal Gospod. Ogibaj se hudega in delaj dobro da na veke obstaneš. Zlobneži bodo uničeni, ro.d brezbožnih iztrebi j n» OHO EM DO Karkoli v človeškem življenju, v njegovem delu in stremljenju,ni v skladuvz Bogom, ustvarja' nered, dishaimonijo, nezadovoljnost in nesrečo. Če' v kakem stroju ne deluje v rodu le en majhen del žo vos v stroj ne deluje kakor bi moral in morda celo popolnoma zastane«, Če v človeškem delovanju le ena stran življenja ni v redu, ni v skladu z Bogom in njegovim zakonom, s:, pričenja nered, neugodje, in nemir srca, ki naravno teži po božjem redu,, To, kar moti pr .vi rud človeškega življenja, imenujemo greh, ki je naj večji in skoro edini vzrok nemira človeške duše« Stara pravljica pripoveduje o čudoviti reki v Aziji«, Krasna jo dežela, ki lezi ob- dolgem teku te reke. Bujno rastlinstvo, krasni gozdovi, polja in vrtovi, pisano cvetje, mnogovrstno živalstvo,kakor kak paradiž je pokrajina ob reki polna lepote in blaženega miru. Iz temne votline pa izvira umazan putok s strupeno vodo in se iz-lava v čisto reko. Od tega izliva dol je pa postane vsa reka kalna, strupena* Vse življenje v reki in okrog nje zamrje, vsa lepota izgine, in ob reki se pričenja pusta in mrtva pokrajina brez cvetja, brez drevja in brez ptičjega petja«, Tako je v človeškem življenju. Kadar griteče v reko človeškega življenja strupeni tok greha, postane ves živi jenski v tok zastrupljen«, Človek samega sebe izžene iz paradiža J če prebiraš življenje svetnikov, boš našel pri vsakem nekaj svojstvenega, različna borbe, različne težave, trpljenje in križe , toda v enem so vsi enaki?, v velikem miru v Bogu! V miru, ki ga svet ne more dati in ki ga svet tudi ne more pojmovati 1 Tega miru no more motiti ne bolezen, ne. revščina, ne lakota, ne žeja, ne preganjanje in ne umiranje«. Blagor ubogim v duhu, blagor trpečim, blagor preganjanim, ker Boga nosijo v svojih srcih, ker trdno upajo. da bo Bog enkrat tudi njih plačilo v večnem miru. Trpe - oziroma čutijo bolečine, kakor drugi, toda z njimi trpi Bog, ki jim daje moči in tolažbe. Vse pronoso, vse.pretrpe v v vlikom upanju in^tolažbi! / Pa poglej človeka, ki no nosi v sebi Boga? čigar življenje ni v skladu z božjo voljo ! Koliko nemira, koliko srčnega gorja,kljub tako zv enemu veselju in uživanju! Poznal sem dijaka,' ki jo izgubil vero v Bogo. Večkrat je pričel jokati v šoli zaradi srčne puščobe in razdvojenosti sam s seboj! Če gledate Bogu odtujeni sveti Kako se trudi, da bi v sebi zatrl strašni nemir duše s ■pijačo, uživanjem, s hrupnimi veselicami, vedni nemir, nikdar so duša ne odpočije, nikdar ne umiri, čimjbolj ubija nemir v duši, tem bolj raste razdvojenost srce,* In ko pride človek tja, kamor vsi hitimo, na zadnjo postajo J Kako lepa je smrt onih, ki.so v življenju živeli z Bogom! Njim po vsejv pravici zapišemo na n 'grobni kameni Naj počiva v miru! Njegova duša je našla mir, ki ga svet no 'more ne kaliti in vzetiI Vse njegovo hrepenenje po resnici, pravici in ljubezni je nasičeno z ne~ skončno božjo resnico, pravico in ljubeznijo. Duša počiva v večnem . miru in blazonosti! Kako strašna pa je usoda onih, ki niso v življenju poznali božjega miru! Večni nemir! Večna žuja po miru, a nikdai utešena niti z rosno kapljico nel Ta nemir slika lepo naš Gospodi "Ko pa nečisti duh izide iz človeka, bega po pustih krajih, išče miru, pa ga no najde. (Mat 12, 43). Kakor je v posameznem človvku vir miru le Bog, tako je tudi v življenju narodov! Le Bog je oni, ki ustvarja mir med narodi! Le greh je, ki ustvarja nemir, hrumenje narodov, ki hujska .narod proti narodu, državo proti državi. S Kajnom se je pričalo in se nadaljuje v vsej človuški zgodovini! Ko še narodi odvrnejo od Boga, si sami ustvarjajo vojne, nemir, gorje in trpljenjej Zato nos Cerkev uči tako lepo moliti* ”0 Bog pravir in ljubitelj miru, daj nam milost, da bomo utrjeni v ljubezni do Tebe in da se ne bomo nikdar ločili od Tebe po vabi k grehu”. (Maša na praznik sv.Janeza Fakundo 12. jun.) In zopet pri sv.maši molimo vsak dan z duhovnikom* "Daj Gospod svojim služabnikom oni mir, ki ga svet no moro dati, da bodo naša srca Tvojim zapovedim vdana, in da .bodo časi mirni pod Tvojim varstvom," Združeni z Bogom miru so kristjani vedno molili za mir! Naj bi tudi naša srca vedno ostala zdruzena z Bogom miru in v molitvi za — mir! CERKEV m POHODU . ZEMELJSKI OSTANKI SV,MALE TEEBZIKE, ki so jih nosili po Fianciji od vasi do vasi so vzbudili veliko versko navdušenje ljudskih množic. Pobožnost Alzačanov do svoje narodne svetnice pa je presegla vse moje. Meštevilne so milosti, duhovne in telesne, katere je prejelo ljudstvo na priprošnjo svoje Male Cvetke. Njene zemeljske ostanite so slovesno nesli iz Strassburga proti Domremyju, Troyesu v Liseuac 8»000PROMETNIH DELAVCEV iz Irske si odtrga vsakjaesec določano vsoto od svoje borne plače. S tem denarjem se vzdržuje v semenišču 10 bogoslovcev, ki se pripravljajo na duhovski stan. DUHOVNIH VAJ V HOLANDSKI VOJAŠNICI, katere so organizirali jeeuiti iz Maestrichta se je udeležilo 500 vojakov, ki so določeni za Indonezijo, VEČ KOT 1,500.000 ROMARJEV je leta 1946, počastilo v Mas-sabiollskivotlini v Lurdu brezmadežno lurško Devico, časopisi poro-čajo^ da so bili vsi romarji silno pobožni in so se zavedali resnosti casa. CerkVvne oblasti so se zavzele, da izboljšajo ceste in promet okrog Lurda, ker letos pričakujvjo ogromen naval romarjev. ŠEST MLAPIH FRANČIŠKANSKIH DUHOVNIKOV se je v novembru vkrcalo na ladjo. Šli so v Salern v Hindustanu oznanjat ljubezen Kri- stusovo med nesrečne gobavce. MARŠAL ČANGKAJŠEK je pred kratkim govoril gojencem častniške šolo in je med drugim to-le dejal* "NcmoniL sem se predstaviti vam lik vojakaj kakršnega si želim, da služi kitajski republiki. Tu je lik katoliškega duhovnika - misijonarja, kakršnega najdete na Kitajskem, Ti duhovniki so pravični, pošteni, vztrajni, v težavah neuklonljivi in neutrudljivi, kadar gre za dobro stvar," PO NAJNOVEJŠIH PODATKIH delujv v misijonih 22.607 duhovnikov, 10.791 redovnih bratov in 56.775 redovnic.To je armada 90.000 ljudi,ki so se odrekli osebnemu dobičku, sreči tihega družinskega življenja in so vse svoje življenja posvetili skrbi za neumrjoče duše. Podprimo jih z molitvijo in žrtvami. 'W BOZ 16. februarja 194-7< i/.................... Sv. Peter pove jasne?* 'IV'Bo g nam je dal dragocene in naj-Ivečje obljube, da bi po njih postali deležni božje narave." ( 2 sPbr ,1, 14-) Deležni božje narave 1 To skrivnostno deleženje božje narave, življenja Boga samega, ki je polno lepote,vzvišenosti in svetosti naše duše, se imenuje posvečujoča milost božja. Podobni Bogu. • , S tem ne mislimo reči, da imamo po posvečujoči milosti božji božjo naravo, zakaj potem bi bilo toliko božjih oseb, kolikor duš bi bilo v milosti... S tem tudi ni povedano,da smo del božanstva, zakaj Bog je eden in nedeljiv* "Deležni božje narave" nam pove, da prejmemo po posvečujoči milosti božji nadnaravno lastnos, po‘kateri postanejo naše duše podobne Bogu. 0 marsikaterem otroku pravimo: "To je pa cel oče.” S tem ne misliniti reči, da je otrok isto kot oče,ampak, da ima na svojem značaju lastnosti, ki±.,ga delajo podobnega očetu. Ako rečemo, da smo po milosti božji podobni Bogu, hočemo reči, da so v nas neke lastnosti, ki nas delajo podobne Bogu. _Y_5§5_vi§_^istvo_te_bogu£odobnosti?_ Že pri stvarjenju človeka je dal Stvarnik človeku bo goloti obnosi* "Naredimo človeka po svoji podobi11. Bog jo neskončen Um. Tudi nam je dal razum, s katerim spoznav amo stvari, na človeški način. Bog je tudi vsemogočna Volja, ki nam je dal svobodno voljo, po kateri se lahko med več možnostmi odločimo za eno. po teh dveh sposobnostih smo razumna bitja, osebe,ki sc, bistveno ločimo od mrtvih stvari in živali. Toda mi nismo Bogu podobni spni o po razumu in svobodni volji. Po teh dveh odlikah, ki krasita vse ljudi (izjenu. so umobolni), so Bogu podobni vsi, tudi pogani ‘neverniki in brezbožniki. Po milosti božji projmemo še neko višjo bogupodobnost, ki presega vse, kar si more človeški m misliti, in po čemer more človeško srce hrepeneti, Bogupodobnost, ki nam jo vtisnv milost božja, nas dvigne v nadnaravni rod in nas naredi sposobne vršiti nadnaravna dejanja. Naše življenje milosti božje postane podobno notranjemu življenju Boga. Ko o teh stvareh razmišljamo, moramo vudeti, da smo žo stopili v svet božjih skrivnosti, iti jih ne razumemo, pa se jim mora naš razum ukloniti, ker pravi Gospod: "Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan." WM KATOLIČANOV ^POZNAVALCEV Takih katoličanov namreč, ki hočejo javno pred vsem svetom pokazati vsv o je katoliško prepričanje- in zanj navdušiti tudi druge. Taka družba je bila pred leti ustanovljena v Londonu, Ustanovil jo je nek sodnik, vzoren, moderen laiški apostol, Lister Drummond - tako je bilo ime temu možu - je prestopil v ^ kat. Cerke v v svojem 19 letu. "Mnogo logičnega razmišljanja in se več molitve me je pripeljalo na to pot," je sam nekoč rekel. Potem ni bilo nobene katoliške reči katere ne bi bil podpiral. Bil je znan pojav v katoliških vojaških in mornarskih društvih. Njegovo veliko hrepenenje je bilo - spreobrniti Anglijo, Neprestano Sv je pečal z mislijo, kako bi sam pripomogel k uresničitvi tega cilja. Opazil je, da je bilo na londonskih ulicah, kadar je bila kaka procesija, po navadi zelo velike ljudi, ki so gledali v spoštljivem molku, Ti ljudje so bili po večini neverni. Tudi to mu ni ušlo izpred oči, da imajo katoliški govorniki, ki so govorili na javnih londonskih cestah, veliko poslušalcevv tudi po večini nekatoličanov« Kot sodnik je imel velik govorniški dar in je tudi dobro poznal človeka, Te njegove zmožnosti se mu pripeljale h predavanjem na javnih londonskih prostorih zelo veliko poslušalcev vseh nazorov, Pa mu to še ni zadoščalo. V zgodovini je veliko bral o raznih romarskih pohodih.Tudi tc jv uporabil koristno. Nekega dnu je storil to-let. vPopolnoma sam ge prehodil v opoldanskih urah, ko je bil promet na^večji, "pot angleških mučencev" od Newsgate do Tyburna in molil rožni ven-, c. Nekaj dni kasne j d je že imel več mladih ljudi, ki se rekli, da so pripravljeni njegov zgled posnemati. To je bil temelj nove družbe očitnih katoličanov$ spoznavaleev, katere delavnost obstoji izključno v tem, da svojo vero javno, svobodno in odkrito priznavajo, kjerkoli Su jim nudi ugodna prilika. Vsakoletna procesija od Newsgate do Tyburna je postala velika verska manifestacija, katere se tisoči udeležujejo.Lister Drummond je bil tisti, ki je uvedel"rdečo mašo"(po barvi mašne obleke) s katero se vsako leto otvori sodno -leto v angliji. Umrl j^ 1,1916, Kaj more storiti en sam mlad, navdušen in požrtvovalen katoličan. Cilj mu je bil spreobrniti Anglijo in je prišel že zelo dale 3. / Slovenski fant in dekle, ali nimata vidva podobnih cilgev? Dosegla jih bosta le, če bosta po Drummondovem zgledu dovolj močna, da vaju ne bo v nobenem .položaju siam očitno pokazati svoje katoliške prepričanje. Taki zgledi bodo prepričevali, vabili , vlekli nase in spreobračali* ............. Z„.1.Z..............16. :februarji 1947, (Nadaljevanje). Sam bom sel s teboj in doktorja prosil. Gotovo je še od včeraj tru-w * P • »a^bova že preprosila, da bo še enkrat, šel, saj je dober mož. je sel sam z Ančko do v božjih rokah smo in pljučnica je ženo ^ °5rne ?a dobro, pa tudi na slabše. Potolažil jo se naročil P- Zadndih besadah udarili v jok, še enkrat in od nje domovi pazlJ0 nanj» P°tem Pa de stopil še k Potočarici Brlogar se je proti večeru zavedel. Le za kratke hipo je še Pad£n^ n^d°?je: ?? večerji je spet prišel Potočar in se usedel it d" phti Snin x Ančka s a.imeli zadosti opravka v hlevu in kuhinji, sklonil k ntinj 2Lsam p?^ sosedu- Mdel ga je za potno roko in se Vidiš a 1 ni0?es Pozabiti, kar je bilo med nama? u; jic si mi ti pvnujal roko, pa sem bil tak, da sem te prav grdo usekal z jezikom, namesto, da bi pozabil kot si ti. Tega^pa, ker si mi sedaj naredil, ne morem pozabiti. Kot žerjavica me žge,da si mi tako povrnil mojo sovražnost. Če sem^kdaj verjel, da si mi_ hotel ubiti otroka, saj veš, da sovraštvo,človeka zmeša, dasem bil zmožen tudi to verjeti, zdaj vem, da tv; ni moglo biti ros, k- si mi prav tistega otroka z vode rešil, pa še ženo zraven. Oba bi bila utonila, če bi tebe ne bilo. Pa še sam si zaradi tega tako.nevarno pljučnice dobil. Pozabi', pa bodiva spet soseda, kot sva bila, seveda, če ti nisem že preveč hudih ur naredil. - Brlogar se je trudno, pa siečno nasmejal. "Hvala Bogu Matevž, da je do tega prišlo. Rad, pr ..v rad, ti dam -ruko, san J ne govori o tem toliko, ko ni besede v-redno. Kar na vse, kar je bilo čist.; pozabiva. Jaz kar misliti ne morem, kako bo spet veselo in prijetno • pri nast-Zdi se mi, da sem že kar sedaj t-Aiku boljši, da bi lahko . vstal,11 Soseda sta si krepko stisnila roki in se prijateljsko p g_--varjala naprej. Brlogarica, ki je prišla v hišo, kar ni mogla skriti veselja. ”0, Matevž, prav da si ga prišel pogledat, tak revež jo bil prav do večera. Zdaj pa vidim, da je veliko boljši, mugoče še po gospoda ne bo.^treba pošiljati." "Ne, Ana, tisto pa ne. Zdravnik že ve, kako jo. Oe naroči, je treba ubogati. Kar k patru Vilibaldu stopi, če more, naj kar on pride, prijatelja sva, z njim bom še najlažje opravil, Ti Matevž, bi pa Še dva moža pripeljal jutri s Svb 1 j, da bom tudi to uredil, če bi kaj hudega bilo."^Spet sta zajokali Ančka in ona, da ju je komaj' potolažil, da to še ni nič hudega, ampak le pametno,, ce uredi. Ozdravil bo potem še lažje, ko nobene skrbi ne bo imel* V6LI(Ti V O OI l £V Sveti oče je 22.11.1946 sprejel udeležence francoskega romanja "Le grand retour”. To ni navadno romanje, temveč pravi potujoči misijon* g velikim križem na. čelu in s kipom Naše ljube Gospo iz Boulogne hodijo od kraja do kraja. Romarji - stalnih je 269, priložnostnih pa nič koliko - so se dvignili na pot iz Lurda 23. marca 1943 to je na dan, ko se je Francija posvetila Marijinemu brezmadežnemu Srcu, Odtlej so obiskali -že nad 12.000 župnij v 81 francoskih škofijah, organizirali nad 2.500 posebnih tridnevnic in devetdnevnic brezplačno razdelili na milijone propagandnih listkovs podobic, robnih vencev in podobnega# v 44 mesecih so prehodili nad 43a000 km, večinoma peš in bosi. Njihovo romanje je povsod Obrodilo obilne duhovne sadove, številna spreobrnenja, duhovno obnovo in porast v gorečnosti. Za neposredni cilj so si postavili pridobiti čim več ljudi za posvetitev M.brezmadežnemu Srcu, da bi se tako ves francoski narod popolnoma povrnil k Bogu (od tod ime njihovemu romanju * Le grand retour", velika vrnitev). Doslej so zbrali že deset milijonov podpisanih posvetitev iz vseh ljudskih slojev. Romarji, ki uživajo duhovno oporo vsega francoskega episkopata in imajo med seboj zastopnike skoraj vseh važnejših ledov, se odlikujejo po duhu velike spokornosti in molitve, s katero spremljajo svoje obnovitveno delo. Hodijo, kakor smo rekli, večinoma peš in bosi (tudi od italijanske meje do Rima-so hodili peš).. Ponoči veliko bedijo in molijo, zlasti kadar se ustavijo pri kakem znamenitem romarskem svetišču, ki jih na Francoskem ni malo«, Opravljajo tudi druga spokorna dela. Na ta način hočejo privesti rojake nazaj h Kristusu. Papež jim je v nagovoru dejal* "Hodite naprej po poti, ki ste nanjo stopili. To je prava pot, pot molitve in pokore, kraljevska pot križa. - Le po tej poti bomo hudiča ošabnosti, počutno3ti in sebičnosti, ki je osvojil svet in ga drži v sužnosti, prisilili, da se umakne..• (Dalje prihodnjič.)