L ISSM 0351-6407 r 770351 64001 9 640019 VKmiK usmiKi WK VESTNIK Vtsi VESTMIK vesimc 'flKVtSIHlVSS 1 ffinvEsnaivis ''ESTNIK VESTNIK nikveswik«sI l":! Zahvala žalujočih ostalih za Pomurko CREDITANSTALT Banka uspešnih______ M. Sobota, Lendavska 11, tel.; 21 780 Po treh letih je nekdanji direktor Pomurke in sedanji direktor podjetja 13 M spregovoril za medije S 7,GOZ)/ V NA g SLOVENSKEM RADIJSKEM TEKMOVANJU JE r VREME VECTMIIf VeoJiIIi Murska Sobota, 26. oktobra 1995, foto XLVIt, št. 43, cena 150 SIT ■k A 4,^3 1 i J I k je po Radencih zadišalo; najmočnejši vonj i^*”^*** hotela Radin, kjer je pet kuharjev pripravl-■ ‘■JBčkmik i golaž. Dišalo pa je tudi v Srednji šoli za gos-*’’’^®***» kjer so gostinci iz vse Slovenije tekmovali I . "'J*. * športni dvorani, kjer so bile razstavljene jedi, pa ilrugih dvoran in restavracij. Tekmovali so kar v 18 pa rezultati niti niso pomembni. V torek in ** napolnjeni s cvetom slovenskega gostin- so pričakovali obisk okrog 4 tisoč gostinskih de- ^ihl ^^IjVO gre naprej! NOV PRODAJNO-SERVISNI CENTER VOLVO AVTOCENTER LEPOŠA, d. O. o. '^'ievo neselje 2, MURSKA SOBOTA, Tel,: <069) 22 119_________________। ^6. oktobra do 4. novembra drobnopr^^^jgj^liii PROD enotah z ' izdelki 'M, 'M, MPC •"“'tivitaminski, 1 1 149,90 SIT ""»relica, 11 oranža, borovnica MURSKI VAL ZMAGAL PETIČ ZAPOVRSTJO! z 'J.' * "j; c Mv H^dio I I I, Ob koncu tedna bo suho jesensko vreme, padavine so možne v nedeljo. Vestnikov koledar 26. ikitbtr. ČetrUk, Fhnjii 27. oMiber, petek, Sabii) 26. oktober, eebeta, Snen 29. eUeber, lebelie. lite 30. uMober, posebeliek, RHeii 31.el(tober.tereli.daBrelonneclle , 1. etrenber, »eh, dai nrblh Pregovor .1 Če jmtAro zettditt sneg pokrije, P bo malo prida za kmatije. Pogovor s seniorjem evangeličanske Cerkve Gezom Ernišo [f 8 cuso 'Dna prodaja 149,90 SIT poti vody0 v 'Si 35,60 SIT r , - v Irgovce, zavode, 0^1 družbene^ siti-vabimo v veleprodajno pijač na nakupe po veleprodajnih cenah! i Zdaj že bivši direktor Mesne industrije Pomurka Milan Bratkovič je ob neki priložnosti povedal, da so solastniki tega podjetja vselej razmišljali le o njegovem bajnem premoženju in tem, koliko bodo zanj iztržili, naredili pa niso ničesar, da bi se stanje v Pomurki normaliziralo. Takšna ugotovitev se je v zadnjem času že neštetokrat potrdila, potrjuje pa se tudi zdaj, ko še vedno ni Jasno, kakšna dokončna usoda čaka podjetje, ki je bilo nekoč eden glavnih nosilcev razvoja živilskopredelovalne industrije in živinoreje na tem območju. 'Zaenkrat je jasno le, da je Pomurka i' stečaju, največ ugibanj pa je zdaj o tem, kako in kakšna bo iz stečaja izšla. položaj, v kakršnem Je Mesna industrija zdaj. Če bi ji doslej posvečali le nekoliko več skrbi, do stečaja prav gotovo ne bi prišlo, zalo bo zamujeno potrebno nadomestiti v prihodnjem obdobju. Z večino pomurskih podjetij, ki so šla stečaj, in z novimi, ki so iz njih nastala, nimamo ravno dobrih izkušenj in to se pri Pomurki ne bi smelo ponoviti. P zadnjem času so se sicer v zadrugah zdramili, vendar imamo občutek, da so razlogi za pridobolev lastništva nad Mesno industrijo nekje drugje,.čeprav bi bilo logično, da so kot večinski dobavitelji surovine zainteresirani za upravljanje in oblikovanje poslovne in razvojne politike v tem podjetju. k 1 Se bo Kekec še vinil? Mesna industrija Pomurka že nekaj Časa ni več klasično družbeno podjetje, saj ima znane lastnike, za -katere pa bi lahko trdili, da niso pravi, zato Jim Je bilo doslej tudi kaj malo mar, kaj se bo z njo dogajalo. Sklad za razvoj je poslal večinski lastnik Mesne industrije na enostaven način in zastonj, saj se mu je podjetje prepustilo v lastništvo, ker samo ni videlo izhoda iz težavnega položaja, kmetijskim zadrugam kot drugi skupini solastnikov pa Je to premoženje podaril zakon o zadrugah. Skladje državna ustanova, za državo pa je že nekako značilno, da ni dober gospodar, slab gospodar pa so tudi zadruge, saj to še vedno niso zadruge v pravem pomenu besede. Pečina le-teh se v zadnjem času tudi sama srečuje z izredno velikimi težavami, zato bi bilo nerealno pričakovati, da bi skrbele za reševanje nekoga drugega, povrh vsega pa je znano, da se s tistim, kar je podarjeno in ne prigarano, slabo gospodari. Da zapisanega ni mogoče zanikati, potrjuje Skrbi pa nas, da samo zadruge ne bodo kos tem zahtevnim nalogam in se bo moral vključiti še kdo, ki bo za reševanje težav priskrbel dobro ekipo. Zgolj stečaj podjetja in plačilo upnikom, kar je naloga stečajnega upravitelja, bi bila najslabša rešitev, saj pri Pomurki ne gre le za problem podjetja in zaposlenih v njem, pač pa za veliko širše razsežnosti. Za delavce, ki so ostali brez zaposlitve, bodo Že nekqko poskrbeti, navsezadnje tudi tovarna ni bila grajena le zaradi delavcev. Zgradili so Jo zato, da bi surovino, ki jo imamo na tem območju, kar najvišje ovrednotili. ' Ta ko so sicer nekoliko prekrižali načrte tistim, ki Jim Je dotlej Pomurje predstavljalo vir poceni surovine, a se s tem nikoli niso mogli sprijazniti. Če Pomurka ne bo ozdravela, bo Pomurje ponovno surovinsko območje za druga slovenska mesnopredelovalna podjetja, kme-tijci in živinorejci pa bodo potegnili najkrajši konec. LVDVIK KOVAČ 2 vestnik, 26. oktobra IjgŠ aktualno okoli nas O proračunu (kon)federalistične države v nastajanju v prijetnem indijanskem poletju letošnje jeseni, ko vplivi škorpijona večje postavke v proračunu izdatki I pomagajo potentnosti tako obiralcem grozdja kakor tudi tistim, ki sesta- za skupno agrarno ter regionalno I TABELA 2: Predvidene obveznosti, ki izhajajo ■ r, 1 I .... .1. J. .. . . ■ c 17„rnr,m.n, P7.lt Hn bk lOM mor se od vseh držav članic ni uspelo zriniti edino Danski in Luksemburgu, Če si nekoliko natančneje ogledamo neto prejemnike, nas ne jevanja sredstev iz regionalnih EZ, kjer in vi ja jo finančne proračune nacionalnih torej vladnih tvorb, si je zanimivo in socialno politiko. iz proračuna EZ-15 do leta f999 ogledati Še »razporeditev moči« ali bolje rečeno razporeditev bogastva v nadnacionalno urejeni Evropski zvezi. Tako kot na ravni posameznih držav obstajajo revne in bogate regije, so tudi v EZ nekatere države bogatejše od drugih. Bogatejše, kot so recimo Nemčija, Francija in Nizozemska, potem v skupni proračun EZ plačujejo več kot na primer Grčija, Portugalska ali Španija, Plačujejo pa vsi, tudi revni! Vendar pa so države članice iz prve skupine tako imenovane »neto plačnice« v bruseljski proračun, tiste iz druge skupine pa »neto pce-jemnice«. Od maasiriškega sporazuma dalje EZ namreč ni več samo gospodarska zveza, marveč tudi skupnost, kjer velja načelo solidarnosti. To pa pomeni predvsem posredovanje regionalne strukturne in socialne pomoči gospodarsko šibkejšim deželam članicam. Evropska zveza (EZjje naslednica Evropskih skup, nosfi (ES). Ustanovljena je bila na konferenci vlad Evropske skupnosti 7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu. ' Pri Evropskih skupnostih je šlo za sodelovanje treh skupnosti, to je Evropske skupnosti za premog in jeklo. Evropske skupnosti za atomsko energijo in Evropske gospodarske skupnosti. ki so bile ustanovljene 2 namenom, da zaradi kontrole nad temeljsimf surovinami oboroževalne industrije v Evropi nikoli več ne bi moglo priti do vojne. V primeru Evropske zveže pa govorimo o »treh stebrih«, na katerih Se+U sloni. Prvi steber so tri gospodarske skupnosti nekdanje Ev- ' Struktura proračuna EZ Od Sklepa o lastnih virih pred petindvajsetimi leti financiranje proračuna EZ ne poteka več v obliki prispevkov posameznih držav članic, marveč po tako imenovanem načelu lastnih virov. Le ti so od 24. 6.1988 iz petih postavk; a) prihodki od izenačitve razlik med letno določenimi minimalnimi cenami kmetijskih proizvodov, pridelanih znotraj EZ, in tistimi iz uvoza; b) pristojbina za sladkor, proizveden v EZ: c) prihodki od carin: d) določen delež od narodnega dohodka, ki je za vse dežele članice enak in je leta 1988 znašal 0,0924 odstotka in e) določen del od poenotene osnove davka na dodano vrednost (1,4 %), ki predstavlja največji delež v proračunu. Skupna vsota teh »lastnih virov« je navzgor omejena in leta 1990 ni smela presegati 1.18 odstotka, 1991 1,19 odstotka, leta 1992 1,2 odstotka, medtem ko leta 1999 ne bo smela presegati 1,27 odstotka »narodnega dohodka« EZ. Za leto 1992 je znašal načrtovani proračuna EZ 62,4 milijarde ECU, Če to vsoto primerjamo z vsoto proračunov takrat še dvanajstih držav EZ, predstavlja le-ta 1,2 odstotka njihovega BDR in 2,5 odstotka vseh nacionalnih proračunov, to pa govori o relativno omejenih možnostih za usmerjanje kon-junkturnc politike na ravni EZ. V Maastriških sporazumih je bila tako že nakazana potreba po sistemskih spremembah znotraj proračuna EZ. Z Ejačrtovartim prevzemom novih nalog, kot so predvideni stroški prittodnje gospodarske in denarne zveze, povezovanje na gospodarskem in socialnem področju pa tudi podpiranje razvoja dežel vzhodne Evrope in tretjega sveta, je bilo v proračunskem obdobju da leta 1999 načrtovano tudi več kot 30-odstotno povečanje proračuna. Predvsem iz razlogov, ki naj bi nastali z uvedbo skupnega evropskega denarja nekje v prihodnjem TABELA 1: Prihodki in izdatki proračuna EZ po posameznih postavkah leta 1992 po cenah iz leta 1995 (v mio ecujev) agrarna pol, EZ strukturna politika strukturni sklad kohezija EWR<'> notranja politika zunanja politika upravni izdatki rezerve devizne rezerve rez, za kred, jamstva reze, za nuj, primere kompenzacij, plač. SKUPAJ i (v odstotkih) agrarna politika strukturna politika notranja politika zunanja politika upravni izdatki rezerve 1995 37 945 26 263 24 003 2 152 108 5 067 4 927 4 041 1 1 223 533 345 345 547 81013 1997 40 221 29 308 26 537 2 663 108 5 723 5 604 4 340 i 217 533 342 342 212 86 625 1999 41 670 32 956 30 187 2 769 0 6 074 6 681 4 469 1 217 533 342 342 0 93 067 46,8 32,4 6,3 6,1 5,0 1,5 • kompenzacijska plač. 1,9 SKUPAJ 100,0 46,4 33,8 6,6 6,5 5.0 1,4 0,2 100,0 44.8 35.4 6.5 7.2 4.8 1,3 0,0 100,0 Vir: BR.EUSS. F., Die vierte EL[-Erweiterung - um Osterreieh, Finnland und Schweden. WIFO-Monal-sbcrichte 2/95, Dunaj 1995. S širitvijo EZ na Avstrjjo, Švedsko in Finsko pride poleg povišanja sredstev za skupno agrarno politiko in strukturno pomoč tudi do dveh novih postavk pri izdatkih, prva je prevzem stroškov finančnega mehanizma EVVR (skupni gospodarski prostor), druga pa so kompenzacijska plačila za lažji prehod iz nacionalnih agrarnih skladov na sistem, uveljavljen v skupni agrarni politiki (degresivna izenačevalna plačila, stroški zmanjšanja vrednosti zalog ob pristopu), Z letom 1998 se obe novi postavki izbrišeta iz proračuna. ropske skupnosti, drugi podpira prizadevanja za skupno zunanjo in obrambno politiko EZ ter tretji steber sodelovanje pravnih sistemov in notranje politike. Članstvo v EZ pomeni tudi članstvo v vseh treh sklopih Zveze, vendar ne nujno tudi sodelovanja v vseh skupnih politikah. Kako torej postati »neto prejemnik«, torej tisti, ki iz različnih skladov EZ dobi več finančnih sredstev, kakor pa jih v te sklade vplača? Katere članice EZ spadajo v prvo in katere v drugo skupino? Ali bi bila Slovenija ta hip neto plačnica v proračun ali neto prejemnica iz proračuna EZ? Vse to so vprašanja, ki so zanimiva že iz enostavnega razloga: gre za velike vsote finančne pomoči, ki v bistvu pomenijo določeno razbremenitev proračuna vsake nacionalne vlade. Z vami in za vas! VESTNIK PRIHODKI delež od davka na dodano vrednost delež od narodnega dohodka carine razlike v cenah kmet, proizvodov pristojbina za sladkor iz EZ Skupaj IZDATKI agrarna politika regionalna in prometna politika socialna politika raziskave, energija, okolje pomoč deželam v razvoju drugo Skupaj (v%) 54,82 22,87 18,58 1,95 1,78 100,00 62,37 12,39 8,47 3,86 3,61 7,88 100,00 Vir: POINTNER. J., SCHNEIRER, F., »Osterreich im inteinalionalen Wirtschaftssystein«, vi Nowotny. E , Winckler, G , (ed.), Grundzuge der trVinschaftspolitik Osterreichs, Manz, Dunaj 1994, Za doseganje ciljev strukturne in regionalne politike se je Evropska zveza na podlagi členov 130a do 130e Sporazuma o evropski gospodarski skupnosti (Vertrag zur europaischen Wirtschaftsgemein-schaft; EWGV) »opremila« s kar štirimi strukturnimi skladi, ki naj bi zagotavljali »sodelovanje na gospodarskem in socialnem področju«. To so Evropski sklad za regionalni razvoj (Europaische Fonds fUr Re-gionale Entwicklung - EFREj, Evropski sklad za socialno pomoč (Europaische Sozialfonds - ESE), Evropski sklad za izravnavanje razlik in garancije v kmetijstvu (Europaische Ausrichiungs und Garantiefonds - EAGFL) in Sklad za pomoč ribištvu (Finanzinstru-ment zugunsten der Fischerei -FIAF). Iz strukture proračunskih prihodkov in izdatkov EZ za leto 1992 je razvidno, da so bile naj- Izdaja Podjftje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet; dr. Jože Bedernjat. Stefan Ci- ;ut, Zlatko Er1ih, mag Dalibor Geder, Cilka g' Jakelj, Rajko Stupar, dr Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktoTica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jorfe, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), iNcvenkaEmri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Naslov uredništva Jn uprave: Murska Sobota, Ulica arh Novaka 13, tel. St.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, St telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Naročnina za 11 trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS za PENI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112 5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Št. 16/IB z dne 30 1. 1992 se šteje rednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere sc plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. tisočletju, ko bodo morale nacionalne valute možnost uporabe instrumenta prilagajanja menjalnih tečajev darovati na žrtveniku fiksnega menjalnega tečaja, je bil na maastriškem srečanju ustanovljen še tako imenovani kohezijski sklad. Le-ta naj bi poleg že omenjenih štirih razvojnih skladov (regionalni, agrarni, socialni in ribiški) še dodatno pripomogel k zmanjševanju razlik med posameznimi regijami Grčije, Irske, Portugalske in Španije, torej držav, katerih BDP na prebivalca ne dosega 90 odstotkov povprečja »BDP« Evropske zveze, ter strukturno in regionalno razvitejšimi področji. V obdobju 19951999 ima samo ta sklad na voljo skoraj 13 milijard ecujev. Toda manevrski prostor za diskrecionamo proračunsko politiko ostaja še naprej omejen. Na ravni EZ zveze namreč zaenkrat še ni inštrumenta finančne izravnave, ko bi lahko inštitucije EZ s prerazdelitvijo finančnih sredstev uspešno odgovorile na tako imenovane »zunanje šoke«, kot so recimo tečajna nihanja ali padec cen in večanje brezposelnosti v določenih delovno intenzivnih gospodarskih panogah, ko bi le-ti prizadeli posamezne regije znotraj EZ. Finančni volumen sedanje »petletke« (1995-1999) je zato preveč ozek. Zaradi predvidenih institucionalnih sprememb znotraj same EZ v tem obdobju, kot sta uvedba skupnega denarja in širitev Zveze na nekatere dežele Vzhodne Evrope, bi moral biti tudi proračun veliko prožnejši. Vendar ni tako, zato je tudi zeio vprašljivo, ali so želje evropskih politikov po »regeneriranju stare gospe«, ki niso podkrepljene tudi s finančno fleksibilnostjo, izvedljive. Kdo vplačuje in kdo dobi če si ogledamo strukturo (neto) plačnikov in prejemnikov finančnih sredstev v proračun oziroma iz njega, gre za petnajst držav članic, vidimo, daje sedem držav neto plačnic. Med neto prejemnike pa spadajo tudi gospodarsko močne države, kot sta recimo Belgija in Danska. Največji delež glede na njihov BDP prejmejo Grčija (6.35 %), Irska (5,66 %) in Portugalska (3,89 %), katerih celotno ozemlje spada med najbolj siromašne regije tako imenovane »prve ciljne skupine« (Ziel-l-Regionen), ka- PO SLOVENIJI preseneča toliko visoka številka skoraj 4,5 milijarde ecujev finančne pomoči, kolikor jih bo letos Bruselj nakazal Atenam, Tudi za druge tri članice te »skupine revnejših« v Zvezi, kot so Irska, Portugalska in Španija, je nekako jasno. da so pomoči resnično potrebne, Nekoliko več napora pri razumevanju neto prejemnikov pa povzroča uvrstitev Belgije, Luk-emburga in Danske v to skupino. Gre namreč za dežele z dobrimi kazalci ekonomske in socialne uspešnosti znotraj EZ, ki »po zdravi logiki« ne bi potrebovale še dodatnih finančnih virov in bi potemtakem bolj spadale v skupino neto plačnic, Razlago ja takšno stanje moramo poiskati v načinu razdel- socialnih skladov EZ, ^3® stavlja osnovo povprečje o vseh članic in potem BDP meznih regij. Sredstva se pii'® takem nakazujejo regionaim projektom. V sosednji tako kar celotna zvezna Gradiščanska, kije razvita avstrijska zvezna deZ upravičena do denarja iz RU ladov. Slovenija kot neto prejemnica? .jJ(F Če še enkrat upoštevamo vo logiko«, nam mora biti ja da bi Slovenija v tem trei ;nLltkll' vpol če bi bila že danes prejeta nopravno članstvo EZ - 8^ svoje makroekonomske ka^' ■’ .»hln' v» elitni' morala biti sprejeta klub neto prejemnic. Naš . tisl«ž’ globoko pod povprečjem vEZ pa tudi drugače nam«;, ropo tako strukturno kakci Vendar bi to držalo sarao. bila Slovenija sama, regionalno manjka še (Uh' 1 paketu skupaj s članicami rs [z ■ ■ n 1 rt a grajske skupine, sprejeta stvo EZ. Drugače bi bilo - oziro®^?. i Gl Ull'' - I Irtf--. če bomo v EZ sprejeti s deželami, ki so glede in ki jih postavlja Bruselj. , potrebne solidarnostne p y kakor Slovenija. V tein pF » se nam lahko celo bomo pristali med neto mi, to pa nikakor ni tisto, od članstva v EZ obetamo ANDREJ TABELA 3: Neto plačniki in neto prejemniki v EZ-15 Neto stanje 1995 BDP per capita*' mio ECU % BDP 1993 ECU per capita 1992 EU 12=100 števil* orebit’ v 1 ORd Neto prejemniki FINSKA BELGIJA LUXEMBURG DANSKA IRSKA + 27,4 + 180,6 + 181,8 + 245,6 + 2 491.5 PORTUGALSKA + 3 19S,5 ŠPANIJA GRČIJA * Neto plačniki NEMČIJA VELIKA B FRANCIJA ITALIJA NIZOZEMSKA ŠVEDSKA AVSTRIJA + 3 302,1 v 4 430,5 -II 581,8 ■ 3 641,0 - 2 240,0 - 2 226,6 - 1 738.8 - 1 015,8 -878,8 + 0,04 + 0,09 + 1,87 + 0,19 + 5,66 + 3,89 + 0,67 + 6,35 -0,66 -0,42 -0,19 -0,22 -0.60 -0.62 -0,52 ♦5.4 H 18,0 ♦ 446,0 + 47,5 + 702,4 + 324,9 + 84,5 + 430,1 - 143,8 -62,9 -39,0 -38,5 - 114,6 ■ 117,1 - 111,5 88.1 110,8 135,6 109,6 77,4 61,4 80,6 53,6 5 042 10 025 390 5 170 3 542 9 (46 39 0S5 10 300 106,8 SO 55’ 57 84« 57 372 97,5 111.9 107.0 102.0 99,5 10S,3 57900 15 12’ 8 679 7 894 ' merjeno v paritetah kupne moči (PPP. Purchase Power Paritfl jjj-Vir: BREUSS, F.. KRATENA. K , SCHEBECK. F , Etfekle eines tritts fuer die Gesamovirtschaft und fiir die einzelnen Sektoren. Sonderheft. Dunaj 1994. _____________________£_______________________ ■ LJUBLJANA - Proračunska izredna seja državnega zbora je prvo dejanje sprejemanja državnega proračuna in proračunskega memoranduma za prihodnje leto. O tem so poslancem spregovorili premier Janez Drnovšek, finančni minister Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije France Arhar. LJUBLJANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je sprejel prvega namestnika zunanjega ministra Ruske federacije Igorja Ivanova, ki seje mudil na krajšem obisku v Sloveniji. Pogovarjala sta se o različnih vidikih vprašanj evropskega sodelovanja, predvsem o položaju na Balkanu ter o politiki Rusije, Nata in ZDA na tem območju, MARIBOR - Tu poteka že 30. jubilejno Borštnikovo srečanje, ki gaje slovesno odprl minister za kulturo Sergij Pelhan. ■ LJUBLJANA - Vlada bo poskrbela za ustrezne kadrovske okrepitve in spremembe, ki bi pospešile denacionalizacijo, s tem pa tudi lastninjenje podjetij. ob posredovanju Združenih narodov sarajevskem letališču. Sporazum predvidi sečno prekinitev spopadov. sceno picMHiicv spopauov. . ■ U ASHINGTON - Ameriški držaV^' Warren Christopher je ocenil, da S® sedanjih razmerah ne oddaljuje od 2aho je globoko vpletena v mirovni proces nri Hercegovini, je omenil in še dodal, da se ru mednarodnih mirovnih sil za Ru^^ , KJ na>' ii membna nevojaška vloga. .d RIM - Italijanski senat je izglaso+^^ luif'।, I ■ ULM - italijanski senat je izgiaso-- . co pravosodnemu ministru FdipP^^^jjvi' Očitali so mu, da se je preveč nasilno f delo sodnikov in sodišč, ki se spopadajoj via ■ OUITO - Novi predsednik ekvadoi^ ■ je Eduardo Pena, Nasledil je Albe^ ki je odstopil zaradi sumov podkupova ■ COLOMBO - Tamilski gverilci šrilanške vojske na njihove r nili požar v neki naftni rafineriji na j pjF V požaru je življenje izgubilo 25 oseb. bilo ranjenih, , H NEW YORK - V počastitev 50. ■" ihletm' ,t' astitev ■ J,.?’ narodov .m PO SVETU ■ SARAJEVO - Predstavniki bosanske vlade in bosanskih Srbov so se sporazumeli o popolnem spoštovanju sporazuma o prekinitvi spopadov v BiH, še posebno na bojiščih na zahodu države. Omenjeni dogovor sta dosegli komisiji obeh strani H ganizaclje združenih narodovi več kot 200 predsednikov, premierov. drugih visokih predstavnikov razli^iFF^^^ip^s«^, se udeležili slavnostnega zasedanja j.risSiJ’., , ščine ZN. Vrha sta se udeležila tudi ijiilii! ;l*l _____z[N. vrna sia se uaeieziia luui - sednik Milan Kučan in premier Janež posl^J.ni-■ REKA - Pred glavno policij«’^’ jj odjeknila silovita elaplozija avtom .jjiJi . . .... . bilie be. Umrl je en človek, dva sta bila hej® ygsjnik, 26. oktobra 1995 3 aktualno doma C I •C .g Bencin (zaenkrat) še po stan ceni Tudi s poznejšim državljanstvom do denacionalizacijske ^^stnine - Telekom Slovenije bo po preoblikovanju monopolist, ^obilna telefonija pa stvar koncesije - Dr. Janez Drnovšek je pisal Nikici Valentiču - Petrol zahteval spremembo cen -Zajamčeni osebni dohodek višji »kar za 1,7 odstotka« - Zaradi pomoč tudi občinam Gornja Radgona in Gornji Petrovci sd* je vlada obravnavala Informacijo o realizaciji sklepov o **^’*Bcionalizaciiskega zakona, ki ga je na izredni seji pred tremi 'iHiU 1*^*^** Ugotovili so, da so posamezna ministrstva ka- »krepila resorje, ki se ukvarjajo z denacionalizacijo, in pripravila 'jodje F®®''***’ Težave pa so z usposobljenostjo kadrov, saj novi Izkušenj in ne morejo takoj začeti z delom. Državni zbor je prarerL tudi zakonitosti pravnomočnih odločb. Vlada nat« [)^ M da je odločbo, ki je v upravnem postopku dokončna, mogoče Ie zaradi enega razloga - če je z njo bil kršen materialni zakon. h[|(i '»di zahteval natančne preglede za primere, ko so posamez-itli do denacionalizacijskega premoženja na osnovi pozneje prido-“'^avljanstva. Tudi tu je mnenje vlade pragmatično, saj pravi, da nk, *"*n tfc vlooe 1^ trt aIi ima kinravi^ndip Hrt HAnfiPfrtnali'7!iPii» Ob vloge, temveč le to, ali ima upravičenec do denacionalizacije ibdfj »odločbe slovensko državljanstvo. Tudi s predlogom državnega *^kikb državljanom nekdanje Jugoslavije priznavali status denaciona-če obstaja dejanska vzajemnost na področju ^šili premoženjskih pravic, se vlada ni strinjala. S tem bi namreč ^“di pred zakonom. obravnavala merila .......................... **«*’'*''« subvencij za uspo-raziskovalcev, Ta "siivn ‘'j®2aeel leta 1985 pod ^•stova? "Projekt 2000 mladih ra-doleta 1990«,formalno j® k 1,1986 sprejela instituclia - skupšči-skupnosti. Skupno začetka progra-raziskovalcih usposabljanje za- ihti iji. ■ idladih raziskovalcev, od ‘’*’''®^oostl končalo z do-^f'»oosti 335, z magi- Pogodbene obvez- f®^i®kovalcev, a o konca leta 1994 za Tn poročil. Za ta program leta !-9vS3 dva odstotka (J "“S. v letu ! 990 so se po-odstotkov vseh sred-i^niih''‘iškega komiteja za RD, letih pa so padle na - ^(1992), na22odstot- L. ^'—7 "'IV fif. ’3i oi. . ^riltt, M,; OZ. na 19 odstotkov z letos sprejetim raziskovalnim progra- Občinski svet M. Toplice znova zasedal Bo cesta do predlogu meje na morju v Piranskem zalivu kot o možnem skupnem predlogu in da so bile bistvene možne rešitve. Dr. Janez Etrnovšek je prepričan, da bi z dogovrom o meji v Piranskem zalivu lažje rešili tudi vse druge sporne točke v odnosih med dvema sosednjima državama. zveze pa tudi zakonodajo v državah v tranziciji, kjer je že bila sprejeta. Ugotovljeno je, da se pravica opravljanja mobilnih telekomunikacijskih storitev osebnega klica, podeljuje predvsem tako, da se na podlagi javnega razpisa opravi izbira in sklene ustrezna pogodba. Vse te elemente vsebuje koncesija, ki jo ureja zakon o gospodarskih javnih službah, zato se je predlagatelj odločil za uporabo tega pravnega instrumenta pri dodeljevanju pravice opravljanja navedenih telekomunikacijskih storitev. Evropska zveza zahteva od držav članic, pri katerih je treba za opravljanje telekomunikacijskih storitev pridobiti licenco ali dovoljenje, da so pogoji za podelitev te licence ali dovoljenja stvarni, nediskrimina-torski, t ran špare tni in javni in daje možna tudi pritožba. Tako je tudi v slovenskem predlogu zakona, Telekom Slovenije pa ima po zakonu, potem ko se bo preoblikoval v javno podjetje, monopol nad opravljartjem storitev javne govorne telefonije in teleksa ter monopol nad javnim telekomunikacijskim omrežjem za opravljanje teh javnih storitev z izjemo krajevnih omrežij. mom bo njihov delež začel naraščati, in sicer bodo dobili nekaj čez 21 odstotkov proračuna ministrstva za znanost in tehnologijo za leto 1995, kar znese 3 miijarde tolarjev. Ministrstvo pripravita za vladno obravnavo podrobno poročilo o programu, njegovih učinkih, porabljenih sredstvih in nadaljnjem razvoju programske sheme. Razvoj programske sheme prinaša nekatere novosti, ki naj bi na enoto vloženih državnih sredstev Se povečale učinke programov in program postopno bolj integrirale v redno podiplomsko izobraževanje. Netočnosti o meji na morju Na tiskovni konferenci vlade je direktor urada za informiranje Borut Šuklje povedal, daje predsednik vlade dr. Janez Drnovšek poslal pismo predsedniku hrvaške vlade Ni-kici Valentiču. Opozoril gaje - zaradi številnih netočnosti, ki so prišle v javnost po mariborskem srečanju da so se v Mariboru pogovarjali o Vladaje govorila tudi o predlogu zakona o telekomunikacijah, ga sprejela in poslala državnemu zboru v drugo obravnavo. Pri pripravi predloga zakona je predlagateji upošteval dodatni sklep državnega zbora, po katerem naj se pojmi, navedeni v zakonu, nadomestijo s kvalificiranim prevodom pojmov, kot jih definirajo mednarodne institucije ter upoštevajo načela politike razvoja telekomunikacij Evropske zveze. Obvezna gospodarska javna služba bo omejena le na opravljanje telekomunikacijskih storitev javne govorne telefonije in teleksa ter prenosa in oddajanja programov RTV Slovenije po prizemeljskih omrežjih in prek satelitov. To je v skladu z ureditvijo v državah članicah EZ, kjer so telekomunikacijske storitve govorne telefonije univerzalne storitve, hkrati pa sc za opravljanje teh storitev podeljujejo posebne ali izključne pravice za opravljanje telekomunikacijskih storitev. Te pravice države podeljujejo posameznemu zasebnemu ati javnemu pravnemu subjektu na podlagi svoje pravne ureditve. Vse druge telekomunikacijske storitve je predlagatelj opredelil kot tržne komunikacije. Zaradi omejenosti frekvenčnega prostora kakor tudi iz razlogov ekonomske narave in zaščite uporabnikov je treba za opravljanje določenih telekomunikacijskih storitev pridobiti ati koncesijo ali do-vohenje. Predlagatelj je proučil ureditve v državah članicah Evropske — lOZlSKO . , t^unaja piše ^^dlijanizacija avstrijske politike? v m rmrr Začnimo s'pošastjo z desne. Ta ^10*'''“''“ po^ttsi se Je učlovečila In meso postala v svobodnjaške stranke Jorgu Haiderju, nezaposlenih, balkanska vojna in vedno v podpihovanje strahu pred pri- ^ potencialno cenejšo delovno silo, preveliko avstrijskega javnega sektorja, proračunski ttovi pogoji gospodarjenja zaradi članstva v - vse to in še marsikaj lahko štejemo med politične popularnosti skrajne desnice tudi . ............ ................................... “Pcijj, portas?!« Med množico drugih je tudi ta trenutku zelo realistična. Toda, & Haider po H d vtdltKih j?, decembra res poslane najmočnej-rvui® J '^^t>oli močan politik v državi - to Je sicer zelo vendarle Je se postavljata vsaj dve ^lic^' stranka bi bila sploh pripravljena iti v * ^'Obodnjaki in alt bi predsednik države Tho-* e,s določit za mandatarja nove vla- namreč, ki se v tem predvolilnem času odpoveduje morebitnemu sodelovanju s k konzervativna avstrijska ljudska stranka, ^tikof.) ^podajo ? »rdečit tabor. Tako zeleni Zeleni ^tojiij tttodri Liberalni forum; obe stranki sla po v veliko primerih še bolj rdeči od rdečih stttttih, pa naj v svojih grbih In zasta- 11 Jopi' Pt^ttdarjala druge barvne odtenke, ^tidef^^^^tramo še naprej, se nam zdi logično, da se '^^ukr ^[.t:ler v svojem razumevanju parlamentarne ' more dosti razlikovati od Haiderja pred- svobodtjakov,- svoje avtoritarno vodenje ^/''včjf^č^^.^^čih, ki mu niti inteligenčno niti retorično dorasli in ni razloga, da lega ne bo na-^-^^klavr Razmišljanje s svojo glavo, ki pa ni ^9jfgt„ dovoljena kvečjemu v primeru »absolutno ‘^^’°^harn^ ^^‘^''^iittostl In podvrženosll vodji. Takšen tudi diktatorski način vodenja ‘^‘^^čtkracijo nobene zveze, je pa zato toliko ^^"’^oviti ^^"ikovttost pa je listo, kar dandanes šteje: ‘'^^''ktivitr tržnega liberalizma v ekonomiji, ■ ‘^''‘"''darnega odločanja v politiki. ■'hh . * otnnia conira omnest ali vojna vseh proti « 'spodarskem sistemu in politična centralizacija n ^'ar, ‘.I.., 'II ''ff' r eni osebi na ravni drioveso tipični elementi nove desnice vsepovsod v Evropi, tudi pri nas. Klic po tržnem gospodarstvu in zmotno prepričanje, da Je smeri gospodarskih tokov v prihodnji »Evropi brez meja* mogoče usmerjati brez upoštevanja regionalnih in nacionalnih gospodarskih politik, se izkriči r čedalje prepričiljivejšt vbrezposei-nostl brez meja*. Pogoji popolne konkurence, kot se o njih predava v prvem semestru študija ekonomije, veUcpo samo na živilski tržnici ter - mogoče - na borzi in zato niso uresničljivi niti na ravni majhne regije, še manj pa so prenosljivi na celotno Evropo ali na ves svet. Kje so tedej rešitve, se sprašujemo?! Najenostavnejšo lahko najdemo r arhetipskih klicih po novem človeku in po novem, močnem in odtočnem vodji, ki bos svojo politično voljo rešil ekonomske in socialne probleme tega sveta. Karitr/Atltem primeru bi teiko našli strankarskega vodltelja, ki bi šel k Haiderju za podkanclerja. Recimo ] torej, da bi šel Haider za podkanclerja v novi vladi. Tudi tukaj bomo težko našli vodilnega politika, ki bi pristal v kaj takšnega. Kdo pa sl še želi opozicijo v lastni vladi? In Haider bi bil ravno to. Po mnenju nekaterih bi lahko bila I edina kolikor toliko trajna tako imenovana »semafor ko-alicijat rdečih, modrih in zelenih. Vsem drugim poznavalci pripisujejo kvečjemu odmiranje na obroke (leteče zamenjave) in nove predčasne volitve. Sklenemo lahko, da je do krize v avstrijski vladi prišlo zaradi nestrinjanja z obstoječim stanjem In različnih predstav o reševanju proračunskih težav v prihodnosti. Nastala kriza pa se bo najverjetneje še stopnjevala predvsem zaradi splošne strukturne nepripravljenosti na politične krize v avstrijskem ustavnem sistemu, K zadnjih petdesetih letih sta vodilni stranki avstrijskega političnega prizorišča, Ljudska in Sociaidemodratska stranka, skoraj absolutno vladali in prilagajali ustavo svojim potrebam. Obnašali sta se torej v skladu s svojimi racionalnimi pričakovanji.- da bosta ostali večno na obiastl. Disperzija volilnega telesa je prinesla zmanjšanje moči velikih in povečarde moči majhnih političnih gnipacij v Avstriji. Na kaj takega pa avstrijski sistem parlamentarne demokracije ni pripravljen. Posledice oblasinišlva »majhnega člo- veka* pa sa tudi ie znane. ANDREJ HORVAT Predlog Petrola 19-odstotno povečanje Vlada ni odobrila povišanja cen naftnim derivatom, kot jih je zahteval Petrol, ki seje skliceval na višje cene in potrebe trgovine. Petrol je zahteval 19-odstotno povečanje trgovske marže pri bencinu, plinskem olju in utekočinjenem plinu, pri kurilnem olju pa za 22,3 odstotka ter pri mazutu za 41 odstotkov. Vladaje sprejela sklepe o zajamčenem osebnem dohodku; ta bo v obdobju oktober-december znašal 31.666 tolarjev. Tako seje zajamčeni osebni dohodek poveča! za borih 500 tolarjev ali za 1,7 odstotka. Vlada zajamčeni osebni dohodek določa na osnovi 80 odstotkov kumulativnega povečanja cen na drobno v obdobju (tokrat) julij- september. V maju in juniju letošnjega leta so posamezna območja občin Republike Slovenije prizadela neurja s točo ali buijo in povzročila škodo v vinogradništvu. Državna komisija za elementarne nesreče je ugotovila in opredelila tudi območja občin, ki so imela škodo. Začasno bodo oproščeni plačila posebnege davka od alkoholnih pijač v naslednjih občinah: Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Ajdovščina, Brda, Brežice, Hrpelje - Kozina, Kanal, Komen. Krško, Majšperk. Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Novo mesto. Rogaška Slatina, Semič, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Škocjan, Šmarje pri Jelšah, Videm in Vipava, Vlada je tudi sprejela odredbo o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vodnih virov v Republiki Sloveniji za oskrbo s pitno vodo. Po zakonu o gospodarskih javnih službah je obvezne lokalne gospodarske službe na podlagi zakona dolžna zagotavljati občina oziroma druge lokalne skupnosti. Podlaga za podelitev koncesije za naravne dobrine, med katere spada tudi pitna voda, je koncesijski akt. Ker so potrebe po pitni vodi vsak dan večje, je potrebno deficit pokriti z norimi viri vode. Ob tem je nujno zagotoviti tudi Še nekaj rezervnih količin pitne vode zaradi pokrivanja potreb na vrhuncu porabe in zaradi čedalje pogostejših sušnih obdobij, ki se pojavljajo v zadnjih'letih. Zlasti je pomembno, da so nova zajetja locirana tako, da jih je mogoče povezati v zaokrožen funkcionalni sistem in da je oskrba s pitno vodo zagotovljena za vse prebivalstvo, ki je priključeno na vodovodni sistem, čeprav kateri od virov odpove zaradi suše ali morebitnega onesnaženja. Večina pobud občin, prispelih na ministrstvo za okolje in prostor za nova vodna zajetja, kaže težnjo po zagotovitvi toliko pitne vode, da bo oskrba prebivalstva permanentno zagotovljena. Probletmatiko oskrbe s pitno vodo jemljejo občine zelo resno. kajti dobro se zavedajo, daje po zakonu to njihova obveznost, in zalo ne čakajo na, da bi ukrepala republika. Zakon namreč določa, da obvezno javno službo v občini zagotovi republika na njene stroške, če je določene javne službe občine niso zagotovile. Prosenjakovce državna? Kot kaže, je imenovanje vršilke dolžnosti ravnateljice Osnovne šole Fokovci za svetnike moravske občine Še vedno kamen spotike. Kako si namreč drugače razlagati, da so nekateri člani občinskega sveta ob potrditvi zapisnika prejšnje seje vztrajali, da dobijo podrobnejši vpr^led v šolske zadeve. In to kljub županovim opozorilom, da se politika ne sme vmešavati v strokovne zadeve, kar bi bilo po njegovem »zelo nerodno«, poleg tega pa bi bil tak sklep v nasprotju z zakonskimi določili. Ker so ugotovili, da zapisnika z omenjene »sporne« seje OŠ Fokovci ne morejo zahtevati, so sklenili, da bodo terjali poročilo o imenovanju vršilke dolžnosti ravnateljice, čeprav je v svetu šole tudi občinski svetnik Janez Škalič. Prva vsebinska točka tokratnega zasedanja Občinskega sveta Moravske Toplice je bila nameitjena spremembam pri določitvi prednosti gradnje občinskih cest. Omeniti velja, da so jim v okviru letošnjega razpisa za demografska sredstva iz republiškega proračuna za sofinan-ciraitje občinskih cest odobrili 24 milijonov tolarjev. Od skupnega zneska je bUo 16 milijonov namenjenih za ureditev ceste skozi Ivano-vce, 8 milijonov pa za cesto od Martjanec do državne meje v Prosenjakovcih. Po tem vrstnem redu bi bila kot tretja na vrsti cesta Motvarjevci-Bukovnica. Medtem je bila cesta skozi Ivan ovce, za katero so prejeli tudi republiška sredstva, že končana, s čimer je postopek končan. Zato seveda odpade prvotno načrtovan prednostni program gradnje občinskih cest. Po besedah župana Franca Cipota seje z ministrstvom za varstvo okolja in urejanje prostora uspel dogovoriti, da 8 milijonov SIT namenijo sofinanciranju ceste Motvarjevci-Bukovnica namesto za cesto do državne meje v Prosenjakovcih- Sledila naj bi bila po zagotovilu republiške cestne uprave v prihodnjem letu prekategorizirana v regionalno cesto, s čimer bi bila na republiko prenesena tudi obveznost njenega Na st^ obetnskega sveta se j»ri pobudah, mnenjih is vprašanjih precBj časa jrazpravJIaiS o na^u obveščanja o ttjihovem tkiu- Sporna se jim je namreč zdela županova samovoljna o izdaji glasila Lipnica, saj so s« na občinskih sejah da bo obveščanje potekalo {mek javnah glasil. Potem Ho je župan podrobneje pojasni! svojo ^tiskanje In prve je stalo 92 tisoč SIT) Ih navedel, da m bili občani z. izdajo giasda zelo z,adovoij-ni. so se svetniki oetJoCiJi. da prižgejo zeleno luč za nadaljoje ¥ katerem bodo objavljaJi tudi razpise, Si boda omei^tri zgolj njihovi občini. vzdrževanja, ki vključuje asfaltiranje. »Zato bi bilo nesmotrno angažirati lastna in demografska sredstva za projekt, ki dejansko spada med republiško obveznost. S tem bi sredstva iz občinskega proračuna za leto 1995, ki so bila namenjena za gradnjo oziroma sofinanciranje gradne ceste Prosenjakovci-državna meja, namenili za sofinanciranje gradnje ceste Motvarjevci-Bukovnica. Hkrati pa naj se demografska sredstva, odobrena za sofinanciranje gradnje ceste Prosenjakovci-državna meja, preusmerijo v sofinanciranje gradnje ceste Motvarjevci-Bukovnica, Ce pa cesta do Prosenjakovce ne bi postala državna, bi jo uvrstili kot prednostno v občinskem proračunu,« je kot sklep predlagal župan, s čimer so svetniki soglašali. Edino Geza Puhan je pripomnil, da notranje ministrstvo ni pokazalo zanimanja, ce bodo v prihodnje namenili posebno pozornost varstva okolja. Tako nameravajo ditn-prej urediti trimsko stezo, kjer so zdaj zlomljene deske in klopi. Kar ne more biti v ponos tujim obiskovalcem, hkrati pa so w predsednike krajevnih skupnosti bi vaških odborov tat večje onesnaževalce okolja pozvali, da počistijo preti svojim pragom. da bi prispevalo svoj delež k asfaltiranju ceste Motvarjev-ci-Bukovnica, čeprav jo uporablja večkrat dnevno. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predlog odloka o uvedbi agromelioracijskega postopka v delu katastrske občine Selo. V bistvu gre le za širitev zasebnega sadovnjaka v skupni površini nekaj čez 22 arov, za kar so iz programa za razvoj podeželja in obnovo vasi zagotovljena državna sredstva. Pri tem je Tibor Voroš izrazil dvom, ali sploh potrebujejo odbor za kmetijstvo, ki te zadeve ni obravnaval. Po njegovem naj bi bila KS Prosenjakovci izigrana, ker ni uspela z načrtovano gradnjo sušilnice. »Uspeli nismo tudi zaradi nesposobnega predsednika KS Prosenjakovci pa tudi zaradi demagogije namesto de- mokracije. Zato zahtevam, da se ta točka umakne z dnevnega reda, je še dodal. Šele predsednik občinskega sveta Štefan Kuhar, ki je ome- Marjan HORVAT nil, da so bile do teh sredstev upravičene tudi fizične osebe, ga je pomiril, Po glasovanju so omenjeni odlok po skrajšanem postopku sprejeli. To seje zgodilo tudi pri odobritvi prošnje ŽVZ-ju za Pomurje za podpis izjave zaradi lastninjenja. V izjavi so zapisali: »Za izvedbo postopka lastninjenja in ob upoštevanju določbe uredbe o načinu izdelave razdelitvene bilance ter načinu ugotavljanja deleža občin v družbenem kapitalu obstoječih veterinarskih zavodov izjavljamo, da so v letih 1983-1992 naši prispevki predstavljali sofinanciranje določenih izrednih programov, ki jih je izvajal ŽVZ za Pomurje. Ti prispevki so za ŽVZ za Pomurje predstavljali prihodke oziroma so pokrivati nastale stroške. Vlaganj v obliki kapitalskih deležev v tem obdobju torej ni bilo.« Precejšnjo pozornost je vzbudila tudi informacija o razpisu volitev v organe krajevnih skupnosti in vaških odborov. Po novem imajo v Občini Moravske Toplice kar 13 krajevnih skupnosti, v katerih naj bi bile volitve 17. decembra, 45 dni pred tem pa morajo biti končani vsi kandidacijski postopki, torej do 2. novembra. Novoizvoljeni predsedniki jn podpredsedniki krajevnih skupnosti ter vaških odborov bi funkcijo prevzeli z novim obračunskim obdobjem, to je s 1. januarjem 1996, vse aktivnosti pa bo vodila občinska volilna komisija, ki bo na ta način prevzela pristojnosti krajevnih volilnih komisij. Ob tem so sprejeli tudi predlog dopolnitev odloka o sestavi in številu članov organov KS in VO, kjer je zapisano, da morajo krajevne skupnosti najpozneje v šestih mesecih po sprejetju statuta imenovati svoje volilne komisije. MILAN JERŠE 4 vestnik, 26. oktobra gospodarstvo Slovenija v Budimpešti Začetek preobrata? Vrsto let so Madžarsko obravnavali kot drugorazredno državo, kot nezanimivega gospodarskega partnerja. Z novim ; evropskim političnim zemljevidom se je spremenila tudi slo- i venska politika do te sosede. Tako je bila v Budimpešti ves minuli teden razstava slovenskega gospodarstva. Mirno lahko trdimo, da tako celostne in »močne« predstavitve naša država tam še ni pripravila. Strategija vlade in nacionalne gospodarske zbornice, da podobne razstave pripravita v »novih« državah, kot so Hr-I vaška. Poljska, Češka in druge, seje pokazala za uspešno. Kljub nekaterim organizacijskim pomanjkljivostim in rela-i tivno šibkemu odzivu slovenskih firm - od 43 prijavljenih se jih je na osrednjem budipeštanskem sejemskem prosto-I m, imenovanem Expo, zbralo 35 - so opravili vrsto pogo- vorov na najvišii ravni (ministra Deželak in Thaler, prvi J zbomični mož sil ] ik in drugi, z madžarske strani pa predse- dnik Gbnez, zunanji minister Kovacs, finančni minister Bokros, minister brez listnice, odgovoren za privatizacijo Suchman ...). Sosedje v ospredju K temu lahko dodamo vrsto srečanj med poslovneži obeh držav, kajti organizatorji so med Madžare razdelili I kar 10 tisoč vabil. Ob tem je verjetno na mestu očitek slovenskih poslovnežev, ki so se na sejemskem prostoru počutili nekako osamljene, saj v tem času ni bilo nobene druge prireditve in tako tudi ne veliko obiskovalcev. V prihodnje bi podobne razstave kazalo prirejati v času kakšne druge večje prireditve in stikov bi bilo gotovo več. Zanimanje za sodelovanje je dokazala tudi poslovna konferenca, na kateri je sedelo vsaj 150 podjetnikov. Kot je dejal Jožko Čuk, je strateški interes Slovenije, da poleg Nemčije najintenzivneje sodeluje prav s sosedi, saj se dogaja prava eksplozija malega gopodarstva, ki ne seže denimo do Kitajske ali Japonske, pač pa prav do sosednjih regij. Zato tudi njegovo pričakovanje - potrdil ga je minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak -, da bo Madžarska v treh letih naš 5. do 6, zunanjetrgovinski partner, če bo menjava naraščala tako hitro kot zdaj. Izhodišča so namreč zelo nizka, zato je napredek prav verjeten - leta 1990. je bilo za 140 milijonov dolarjev menjave, tani 290, v začetku tega leta pa že tretjina tega zneska. Seveda je ob tem potrebno opozoriti na »lcpotnosak dan ? Itonkurečni boj, ki obstaja pojasni; »Takšne je Andrej slikovito J* \^°^^tirenčnosti« pri 1^1 ‘ poznajo, večji stres, kot *' Sloveniji. Naša I še nedolžna. ki bi ■'Vui| '^OfrlirieiflL^rri drugim po- It. h '’-ko ^^stai >«hobprvi ?hjikVil nriHrikn sta ustanovila možnosti la letih podobni. V nasle-- Gyergyekova uspe- <>^ebno verodo-moraš z nečim ’’ i‘ posel zaupa. Po- ■N I’® PP sedmih letih >1)k. a domov 'f resnici deluje ’ to se je Andrej in začeti kot obiskali, če ne bi Iji, lača- - _____ ;• ri" "^okah pomembnih poslov. Res A sj '“I očitajo) neka-ij"Osti tif.L za posle v 11?® ,■ mark, ampak iti Jii 'P-kdi bn. da BO gIdV InkLIHin: .. - In L ® its mednarodno Philips, Bo-'ti? ‘f’ podobne, >- u ° prepotuje tudi po W, Je riiEunilil- .vckLj. ■'^kacija .HJJahko .................. P^^rl Gradom is- v proizvodnega Vidoncih. Kdor bresl'^'^^^biško halo, bo '’^^^«nečen : objekt je lič- no zgrajena hiša v obliki črke U in je pravzaprav verodostojen posnetek stare »Gjurkaševe« domačije, saj je zgrajen na njenih temeljih. Kletni prostori in pritličje so svetli, urejeni in skoraj pripravljeni za začetek večje proizvodnje. Kdor pozna elektronsko proizvodnjo, ve, da je to natančno delo, kjer so pomembnej- a. Pomembna sta tako cena kol kakovost. Zato so vse naše velike firme propadle, ker so hotele vse same delati, ne znajo pa se specializirati. Mi se trudimo, da bi čim več delali z ,li/eranti‘, kjer velja poseben odnos: .liferant'ali dobavitelj - predpisani pogoji, pod katerimi mi blago prevzamemo.^ Eden večjih poslov je izdelovanje regulacijske elektronike za gospodinjske aparate, kjer so se povezali z gonj e radgonski m Elra-dom Elektroniko, saj njihovi usposobljeni delavci obvladajo tehnologijo površinske montaže (montažo z robotom) in imajo za to potrebno tehnologijo; v ozadju je še več podobnih poslov, s kateri- ■ i Avstrijska kavama v Radencih v hotelu Radin v Radencih so v četrtek, 19. oktobra, ob primernih večernih urah slovesno odprli obnovljeno kavarno v t. i. hotelskem mezzaninu. Čeprav bi mnogi raje videli, da bi bila v Radencih končno odprta prava kavama sredi parka ali pa vsaj obnovljena Steklena dvorana, je tudi obnova majhne kavarnice v Radinu (vsaj s finančne plati) velik dosežek. Obnova je Radensko stala 39 milijonov tolarjev, celotna izvedba pa je bila zaupana avstrijskemu podjetju Koli, kije bi! | pač najbolj celosten, najcenejši in najkakovostnejši ponudnik. Zato ■ tudi ni čudno, da je otvoritev izzvenela nekoliko preveč avstrijsko; pa ne zaradi Mozarta in glasbe, temveč zaradi govorečega »Šraufn-cigeija« in njegovih gostov. Sicer pa: komur je všeč obnovljeni ape- ritiv bar v pritličju hotela Radin, kdor ima rad bujno okrasitev in umetne rože, mu bo všeč tudi obnovljena kavarnica. Pomembneje je, da bo odslej v njej življenje - kavarnice namreč živijo le zaradi dogodkov in ljudi, ki zahajajo vanjo. Odprta bo menda vsak dan od 20. do 2. ure zjutraj, v njej bodo igrali glasbeniki (upajmo, da bo tudi glasba bolj »sveža« in kakovostna), mogoče pa bo izvajati tudi kabaretne nastope, sosednjo obnovljeno sobo Swing pa bodo lahko najele tudi zaokrožene skupine, bbp Elradu Elektroniki je ELGO priskrbel zanesljiv, donosen in dolgoročni posel. ši znanje, spretnost in sodobna tehnologija kot veliki prostori. Tačas delajo v Vidoncih le štirje elektrotehniki maloserijske izdelke (npr. svetlobno letev), potrebujejo pa mladega inženirja, ki bo dovolj inovativen, da bo znal realizirati ideje. »Liferanta« si je potrebno vzgojiti »bli moj interes, da bi se ukvarjal s posredniškimi posli ali le z uvozom - če bi se ukvarjal le z uvozom, bi lahko že zdavnaj marsikoga uničil. Vse, kar prevzamemjj in izdelujemo. Je v celoti naš posel, tudi razvoj. Razvoj lahko enostavno kupimo - za zdaj - in pri tem sodelujemo z različnimi razvojnimi firmami. priznali pa moram, da lažje sodelujemo z nemškimi kot z domačimi, ker nam tuji za isti denar naredijo več,tt je povedal Andrej Gyergyek. Pomembno je, da kot poizvajalec elektronskih naprav najde tržne niše; ne bo se lotil izdelovanja nečesa, kar lahko v drugi državi ali drugi tovarni iz takšnih ali drugačnih razlogov naredijo ceneje ali hitreje. Eden od zagotovljenih poslov je izdelovanje regulacijskih modulov za različne izdelke, ki Jih prodajajo na nemški trg. Regulacije potrebujejo različne firme, ne le ena. Vedno imajo tudi možnost, da poiščejo boljšega dobavitelja, ali je iz Slovenije ali Turčije je skoraj vseeno, zato se je potrebno nenehno boriti. Kako? Da sam iščeš najustreznejše dobavitelje, da bediš nad kakovostjo. t,Liferanta' si moraš sam vzgoji- mi bi lahko dobilo zaposlitev še več delavcev. Zdaj sodeluje pri tem poslu okrog 20 delavcev El-rada Elektronike. »Sem prav iz te branže in vem, kdo mi lahko to do- Dipl, fizik Andrej Gyergyek si je skoraj deset let pridobival izkušnje na Inštitutu Jožef Stefan, v Iskri in Philips«, da je lahko končno začel kot samostojni podjetnik. bro naredi,e Je odločen mednarodni podjetnik iz Vidonec. Vsako leto se ponavlja že znani »ples zniževanja stroškov«, ko velike firme postavljajo pogoje, da mora biti na primer enak izdelek v prihodnje 10 odstotkov cenejši -in prav tu se pokažeta strokovna usposobljenost in fleksibilnost, To lahko doseže le z izboljšanjem tehnologije, pocenitvijo stroškov dobave, z inovacijami. Delavcem namreč plače ne moreš znižati samo zato, da boš še eno leto obdržal posel. V prihodnje si zeli, da bi v Slovenijo pritegnil čim več posla, da bi našel čim več razumevanja pri kooperantih (ki se žal še vedno ozirajo na mnenje lokalnih politikov in podjetnikov) ter da bi tudi pomurski obrtniki dobili čim več »liferantskega« posla, saj bi lahko določene dele na ploščici »štancaii« domači in ne postojnski obrtniki. Če pa ne bo ustreznega partnerja v Sloveniji, bo izdelovanje posla v vrednosti na primer tri milijone mark prihodnje leto izdelovala Elradu podobna firma na Češkem ali Hrvaškem, Dandanes je to enostavno, samo znati moraš, BERNARDA B, PEČEK Po dveletnem oživljanju se je industrijska proizvodnja spet znižala Izboljšanje v jesenskih mesecih? Po poldrugem letu ponovno rast brezposelnosti - Pri plačah prihaja do umirjanja Seja Občinskega sveta Rogašovci Lekarništvo na dveh bregovih Svetniki Občine Rogašovci $0 se najprej seznanili z vsebino pogovora o problematiki ustanovitve javnega zavoda Pomurske lekarne. Pri tem povezuje Občina Rogašovci sprejem odloka o ustanovitvi omenjene ustanove z organizacijo lekarniške službe v Rogašovcib, v svetu zavoda pa bi želeli imeti svojega predstavnika. Vodstvo Pomurskih lekarn pa ne pristaja na takšne pogoje, saj je stanje te dejavnosti vse od uveljavitve zakona o zavodih nevzdržno. Za to pa po njihovem mnenju ne nosi odgovornosti zavod, ampak ustanovitelj, torej občine, ki se tačas niso odločite in dogovorile o obliki organiziranja te dejavnosti. Glede organiziranja lekarniške dejavnosti v Rogašovcib navajajo več možnosti: depo koncesionarja ali javnega zavoda ali lekarniško podružnico, kajti za lekarno ni možnosti! Po njihovem mnenju ni strokovnih ne gospodarskih osnov za ustanovitev lekarne v Rogašovcib, saj imajo lekarno v bližnji Cankovi, v Občini Kuzma pa predvidevajo podružnico lekarne po koncesionarskem načelu. Zato naj bi se v Rogašovcib dogovorili s koncesionarjem in s tem rešili svoj problem. Poleg lega pa ne gre prezreti, daje prvi pogoj, da je lokacija predvidena tudi-v mreži lekarniške dejavnosti v državi, ki je v pripravi. Ker v njej ni rogašo-vske lekarne, si bodo na tem območju prizadevali, da se v lekarniško mrežo vnese tudi lekarniška podružnica v Rogašovcib. Zatem so razpravljali o poročilu o uvajanju zbiranja odpadkov s posodami in o zbiranju kosovnih odpadkov. Kot ugotavljajo v podjetju Saubermacher-Komu-rala iz Murske Sobote, je stanje vključenosti gospodinjstev iz rogašovske občine v odvoz odpadkov zadovoljivo. Čeprav je trenutno zajetih le 38 odstotkov vseh gospodinjstev, jih to ne skrbi, saj pravijo, da je bilo podobno tudi povsod drugje, kjer so se na novo vključili v organizirano odvažanje odpadkov. Še boljše rezultate pa so dosegli pri odvozu kosovnih odpadkov, saj je akcija količinsko presegla vsa pričakovanja. S posebnimi vozili je Saubermacher-Komunala odpeljal 35 kubičnih metrov teh odpadkov. Dinos pa okrog 120 kubičnih metrov. Dogovorjeno je, da bodo vozniki firme Saubermacher-Komunala prebivalce rogašovske občine oskrbovali z vrečkami, posamezne vaške skupnosti pa morajo zagotoviti primerna obračališča za tovorna vozila, tz občinskih proračunskih sredstev bodo financirali odvoz smeti iz posod na posameznih pokopališčih. Prav tako bodo uredili zbiranje stekla na ustreznem kraju ter posebnih in nevarnih odpadkov pri gasilskih društvih v Sotini, Nuskovi in Sv. Juriju ter pri cerkvi v Pertoči. Plačali bodo tudi odvoz kosovnih odpadkov z zbirališč pri Romih v Sotini, Serdici in Ropoči ter pri prejšnji deponiji pri jezeru v Ropoči in gramoznici KS Pertoča. MiLANJERŠE Da se gibanja v slovenskem gospodarstvu še niso povsem stabilizirala, kažejo nekateri podatki, zbrani v zadnjem času. Po analizi gospodarskih gibanj, -ki jo mesečno pripravljajo v Ekonomskem inštitutu ljubljanske Pravne fakultete, je najslabši mesec avgust, ko je bilo zlasti v industrijski proizvodnji precejšnje nazadovanje. Ker je avgust tipičen dopustniški mesec, je stagnacijo sicer bilo pričakovati, preseneča pa, da je tako velika. V primerjavi z lanskim avgustom je namreč industrijska proizvodnja v letošnjem avgustu kar za 5 odstotkov nižja, je pa vprašanje, če Je ta podatek realen, saj bi, sodeč po nekaterih sektorskih gibanjih, pričakovali ugodnejši rezultat. Proizvodnja opreme je bila namreč za 5 odstotkov in reprodukcije s k ega materiala za 2 odstotka večja kot v primerljivem lanskem obdobju, in ker ti področji predstavljata pomemben delež v industrijski proizvodnji, je skupni obseg industrijske proizvodnje nekoliko vprašljiv. Vendar dokler ni popravkov, je potrebno primerjave graditi na teh podatkih. Za prejšnji dve leti je značilno precejšnje oživljanje industrijske proizvodnje, nazadovanje v letošnjem avgustu pa je prispevalo k temu, da je v letošnjih prvih osmih mesecih v povprečju tako rekoč stagnirala. Medletna primerjava za osem mesecev kaže, da je bila letos industrijska proizvodnja le za 4 odstotke večja kot v enakem lanskem obdobju ter za 12 odstotkov večja od najnižje, ki smo jo zabeležili v letu 1993, Ce naredimo še nekatere primerjave, potem moramo zapisati.da je za največjim doseženim obsegom v letih 1986, 1987 in 1989 letos zaostajala kar za 29 odstotkov, od tiste tik pred osamosvojitvijo v letu 1991 pa za 11 odstotkov. Še neugodnejša je zgolj avgustovska primerjava, saj je bila proizvodnja v tem mesecu le za 2 odstotka nad najnižjo doslej (v letu 1992), za najvišjo doseženo, ki smo jo zabeležili avgusta 1984, pa Je zaostajala kar za 35 odstotkov. Po napovedih ekonomistov bodo septembrski in oktobrski podatki verjetno nekoliko ugodnejši, kar bo prispevalo k izboljšanju medletnih rezultatov. Avgustovska neugodna gibanja pa seveda Še ne pomenijo, da seje ponovno začelo nazadovanje gospodarskih aktivnosti. V preteklosti so imeli težave predvsem izvozniki, ki so zaradi zadrževanja tečaja izvažali z izgubo, vendar pa zadnje tečajne spremembe kažejo, da Je najhujša kriza mimo. Povsem normalno je namreč, da bi ob predolgem vztrajanju pri izvozu za vsako ceno lahko prišlo do zloma, hitrejša rast tečaja in umirjanje stroškov dela pa kažeta, da so se okoliščine tako spremenile, da močnega nazadovanja vendarle ni pričakovati. Da so takšne napovedi upravičene, potrjuje tudi povpraševanje, saj so se v avgustu zaloge blaga v industriji zmanjševale, prav tako se je krepila tudi prodaja v trgovini na drobno. Slednja je bila v avgustu realno kar za 8 odstotkov, v prvih letošnjih osmih mesecih pa za 2 odstotka nad primerljivo lansko. Zmanjšalo pa se je povpraševanje po slovenskem blagu v tujini, zato je prišlo do padca obsega blagovne menjave. Avgusta je izvoz sicer še za slabih 11 odstotkov presegal lanskega v enakem obdobju, kumulativna povečanja pa so v osmih letošnjih mesecih bistveno večja, saj presegajo lanska za 28 odstotkov. Padanje izvoza je očitno zlasti v poletnih mesecih, vendar je pričakovati, da se bo zaradi ugodnejšega gibanja tečaja že po nekaj mesecih izvoz ponovno povečal, saj tečaj nemške marke že od julija realno raste. V Ekonomskem inštitutu ljubljanske Pravne fakultete pa ugotavljajo. da je sredi letošnjega leta ponovno začela naraščati brezposelnost. Po predlanskem decembru je to naraščanje prvič opaziti v letošnjem juliju. Po koncu šolskega leta je povečanje števila iskalcev zaposlitve sicer bilo pričakovati, vendar se je v mesecu dni povečalo za več kot 3,700 iskalcev, kar Je nad pričakovanji. Ker se je v prejšnjih mesecih število brezposelnih zmanjševalo, je bilo njihovo število julija še za 4 odstotke manjše kot pred letom, 13,8-odstotna brezposelnost pa Je še daleč od najnižje ravni ob koncu leta 1993, Ugodnejša gibanja pa so pri plačah, kjer je opaziti umirjanje dinamike rasti. Tako je avgusta skupna masa plač porasla za 1,7 odstotka, medtem ko se je že septembra zmanjšala za 0,8 odstotka, vendar je masa plač Še vedno previsoka in hudo breme za gospodarstvo. Od lanskega do letošnjega septembra se je masa plač realno povečala za 3,8 odstotka, v zadnjih dveh letih je ta rast 9-odstotna, medtem ko se je v treh letih realna masa plač povečala kar za 17.4 odstotka. Če ob tem zapišemo podatek, da se je v istem času proizvod povečal za okoli 10.4 odstotka, dodatni komentar ni potreben. LUDVIK KOVAČ 6 vestnik, 26. oktobra gospodarstvo Pogovor z direktorjem 13 M Draganom Salavcem Glej, da se ne izgubiš Direktor krovnega podjetja skupine podjetij 13 M Dragan Salavec je po nekajletnem molčanju za medije in javnost sprejel ponudbo in povabilo Vestnika za intervju ter pripravil pisne odgovore na vsa postavljena vprašanja. - Pred tremi leti je začela poslovati skupina podjetij 13 M. Trinajst ustanoviteljev je ustanovilo šest podjetij z različnimi registriranimi dejavnostmi. Bi jih lahko predstavili in katero se je v teh treh letih izkazalo za nauspe-šnejše? Na začetku smo ustanovili le eno podjetje. To je 13 M Trgovina in storitve, d. o. o. Glede na okoliščine, v katerih so dogodki potekali, in glede na našo nepripravljenost, smo se dogovorili, da novoustanovljeno podjetje deluje eno leto po solidarnostnem načelu. To pomeni, da delajo vsi za vse. Položaj in status posameznikov je enakopraven. Hkrati smo se obvezali, da se moramo v tem obdobju na vsakem predvidenem področju delovanja usposobiti za samostojno delovanje in oblikovati hčerinska podjetja. Tako se je v postopku preoblikovanja solidarnostnega podjetja 13 M v skupino 13 M oblikovalo 6 hčerinskih družb, pri čemer je 13 M postalo krovno podjetje skupine. Z uspešnostjo smo razmeroma zadovoljni, čeravno imamo različne kriterije. Za nekatere družbe v skupini Je kriterij uspešnosti tržni delež, ki ga imamo v Sloveniji, za druge reference kakovosti, za tretje sposobnost odzivnosti na zapletene logistične in druge aktivnosti. Vsaka zase in vse skupaj pa morajo hkrati tudi pozitivno poslovati. Oskrba zasebih mesarjev - K eni od svojih izjav letos ste pripovedovali o začetkih. Tržno priložnost ste videli v tem, da se je zelo hitro širilo število zasebnih mesnic. Mesarjem zasebnikom ste ponudili vašo skupno nabavno služba mesa. Kolikšen prostor v Sloveniji ste uspeli pokriti, koliko mesarjev zasebnikov sodeluje z vami? Trenutno je na listi naših kupcev približno 85 zasebnih mesarjev. Izogibali smo se intenzivnejši obdelavi pomurskega in podravskega prostora. Z obsegom poslovanja smo zadovoljni, naši odjemalci pa s kakovostjo naših storitev. Maksimalno se trudimo, da se prilagodimo vsem njihovim željam in potrebam. Razvili smo kakovosten servis od naročanja do dobave. Podjetja, v katerih delamo, si prizadevajo, da svoj urnik obdelav prilagodijo našim zahtevam. Pri cenah smo zmerni in glede na kakovost surovine za naše kupce sprejemljivi, Vse to se kaze v naraščanju prodaje. -13 Sl ček je pašteta, ki jo je mogoče kupiti v Ljubljani in okolici. Torej se ali ste se ukvarjali tudi s proizvodno dejavnostjo. Koliko so ti proizvodi produkt lastnega znanja in tehnologije ati pa bi vas kdo postavil v neprijeten položaj, če bi vam po- Seja Mestnega sveta Murska Sobota Pri pripravi prvega proračuna še »tipali« v ospredju tokratnega zasedanja mestnih svetnikov Je bilo poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v obdobju prvih osmih mesecev letos. Iz obrazložitve načelnika za finance Bele Pavliča izhaja, da so v tem času ustvarili dobrih 808,9 milijona tolarjev prihodkov, odhodkov pa je bilo za nekaj več kot 560,3 milijona, to pomeni, da znaša presežek proračuna dobrih 248,5 milijona SIT. Največ denarja so dobili z raznimi davki in taksami. Načrte pa presegajo'izvirni prihodki in finančna izravnava v okviru republiških dopolnih sredstev, vendar se v naslednjih mesecih pričakuje njihovo delno zmanjšanje na račun mestnih in drugih večjih občin. Ker še niso dokončno določena razmerja za delitev presežkov po zaključnem računu za leto 1994, so vprašljive posamezne proračunske postavke. Po drugi strani pa odhodki predstavljajo le 46 odstotkov realizacije proračuna za leto 1995. Vzrok je treba iskati v poznem začetku nekaterih naložb, ki bodo končane šele v zadnjem letošnjem trimesečju. Pod planskimi predvidevanji so zlasti sredstva za delo zavodov, socialni transferji, stroški prevoza otrok ter subvencije in intervencije v gospodarstvu, na kar je vplivalo pozno sprejemanje ustreznih meril in pravilnikov za pospeševanje drobnega gospodarstva in kmetijstva. Podobno velja za dolgoročno vzdrževanje v gospodarski infrastrukturi in družbenih dejavnostih. V razpravi je marsikaterega svetnika zbodel podatek, po katerem so bili stroški vzdrževanja službenih vozil kar za 246 odstotkov višji, medtem ko so v gospodastvu in ekologiji porabili le skromnih osem odstotkov več denarja od predvidenega zneska. Več denarja pa bodo očitno morali zagotoviti tudi za potrebe mladih. Alojz Sraka je bil »prijetno* presenečen nad podatkom, da so ekološko tako »čista« občina, saj naj bi to dokazovala neizkoriščena sredstva. To pa velja tudi za ceste, zemljišča in drugo. Mirana Gyoreka so najbolj motili visoki odhodki za vzdrževanje vozil in čiščenje poslovnih prostorov pa tudi potrebe mladih so večje od porabljenega denarja. Tudi Ludvika Sukiču so se zdele nekatere nizke ali previsoke številke »Čudne«. Kot kaže, jih je pomiril odgovor župana Andreja Gerenčerja, ki je večkrat ponovil, da pri pripravi prvega proračuna mestne občine niso imeli jasne predstave, zato so morali večkrat »tipati* in se odločati brez predhodnih meril. Mestni svetniki so naposled vendarle sprejeli proračunsko poročilo, pri čemer so se zavzeli, da bo treba ob uravnoteženju proračunskih prihodkov in odhodkov temeljite razčleniti posamezne postavke. Po besedah Bele Pavliča bodo morali že do konca novembra ali do začetka decembra pripraviti rebalans proračuna, vanj pa vključiti tudi presežke delitvene bilance, ki naj hj bila kmalu znana. Brez kakršne koli razprave so dali svetniki soglasje k poslovniku o delu odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada mestne občine, imenovali pa so tudi 5-člansko komisijo za dodeljevanje sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Z dnevnega reda pa so umaknili predlog odloka o ustanovitvi Zavoda za šport Murska Sobota, ki bi moral biti v drugi obravnavi. Kot poglavitni razlog so navedli nujne uskladitve stavil vprašanje o odneseni intelektualni lastnini? Glede intelektualne lastnine bi bilo v tem primeru tako, kot če bi neka gospodinja obdolževala sosedo, da ji je odnesla intelektualno lastnino pri kuhanju nedeljske goveje juhe. Vsaka gospodinja jo namreč zna pripraviti, čeprav ima vsaka drugačen okus. Podobno je tudi s to pašteto. Danes jo delajo bolj ali manj v vsaki mesariji. To ni skrivnost za mojstre, predvsem pa ne za tehnologe. Toda vsak od izdelovalcev ji da osebni pečat z okusom, barvo, videzom. Vsakokrat pri tem ne uspemo. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da pri določenih znamkah nismo zadeli, so pa tudi take, ki »vžgejo«, kot je trenutno pašteta Hugo. Sicer pa se s proizvodnjo v večjem obsegu ne ukvarjamo. Začetno idejo o storitveni proizvodnji za slovensko tržišče smo opustili. Zadržali smo le proizvodnjo za izvoz. S tem smo se izognili konfliktom in morebitnim spornim situacijam s proizvajalci - izvajalci storitev. Tudi naša dejavnost svetovanja in inženiringa zdaj lažje deluje, ker je zaupanje naših partnerjev večje oziroma je manj strahu, da bomo zlorabljali vpogled v njihove proizvodne specifikacije. - Podjetja 13 M so začela delati s 13 strokovnjaki in kar dvanajst jih je takrat imelo visokošolsko izobrazbo, To je velik kapital, vendar imam občutek, da je tolikšno znanje bolj kot v ustvarjalnem delu izzvenelo v trgovanju, posredništvu, obvladovanju zelo širokega tržnega prostora? Za odgovor na to vprašanje bi se morali poprej dogovoriti, kaj razumemo pod pojmom ustvarjalnosti. Sam ta pojem razumem dokaj univerzalno. Mislim, daje vsako delo lahko ustvarjalno. Gre torej za odnos do dela. Drugo je vprašanje, na katerem področju lahko delujemo. Toda to velikokrat ni odvisno od naših hotenj in želja, ampak od nujnosti, ki nam jo vsiljujejo dokaj turbolentni dogodki. Ali če povzamem: delujemo na področjih, ki niso naša intimna izbira, toda trudimo se delovati tako, da bomo uspešni, kar zahteva nadpovprečno stopnjo ustvarjalnosti na teh področjih. gnojil, tega pogoja ni bila pripravljena sprejeti. Glede na to, da sami nismo imeli nobenih prejšnjih obvez, smo sprejeli te pogoje in se odpovedali teženju drugih programov. Začeli smo skromno s 6500 tonami prvo leto in dosegli približno prodajo 45000 ton v letu 1995, To so razmeroma velike količine, ki predstavljajo približno tretjino izvoza INE v Slovenijo in četrtino porabe vseh umetnih gnojil v Sloveniji. - Prek vašega podjetja, ki ga imate v Ljubljani, opremljate mesnice z opremo evropskih proizvajalcev tudi na tujih trgih. Kaj si v prihodnje obetate od te veje vaše dejavnosti? Te dejavnosti ne bomo opustili, čeprav ni v ospredju naše strategije. Zgolj pokrivanje stroškov? - Danes se posluje po partnerskem načelu, Faši posli so finančno zelo obsežni, zato morate dogovorili, da moramo posamezne družbe in skupine karseda dokapitalizirati. Zavedamo se namreč naraščajoče konkurence in dejstva, da bo v prihodnje čedalje težje delati in delovati. Konkurenco bodo lažje prenesle kapitalsko močnejše firme. Posledica teh ugotovitev je odločitev, da smo ustvarjeni dobiček pretežno investirali. - 13 M je eden večjih zasebnih delničarjev UBK-banke. Torej odločate na način, da je biti delničar v finančnih, zavarovalniških hišah, morda še v izvozno-uvoznih družbah najboljša naložba kapitala oziroma kraj, kjer se kapital najbolj bogati? Ne strinjam se z vašo ugotovitvijo, čeravno je tak vtis, gledano s strani, možen. Prepričan sem, daje obdobje, v katerem živimo, obdobje priložnosti, ki v najrazličnejših oblikah proizvodnje ali storitvenega angažmaja kapitala zagotavlja bistveno večje donose kot vlaganje v naštete inštitucije. Vlaganje v. slednje zagotavlja le večjo varnost. Naše delničarstvo je treba razumeti kot prvi pogoj nekega poslovnega partnerstva in ne kot vlaganje zaradi kapitalskih donosov. Niti centa od države - Vi in 13 M ste v našem prostoru popnančni plati morda najmočnejši. Ste tu, pa vendar vas ni, po občutku sodeč ste tu, ker vam je ta bilo usojeno najti prostor poslovne uspešnosti in trž- - Znana so lokalna imena, ki so dobivala sredstva ministrstva za delo za pre-kvaiijikaeijo in zaposlovanje delavcev delavcev, za to pa nismo dobiti niti tolarja sredstev. . - Navzoči smo v ovgantzir^d živinorejski proizvodnji v r murju. Za financiranje_tte< IIJUIJU- .tju J mVXXJ-nega staleža približno D™ ® vedi, ki je večinoma v ston f nem pitanju v Pomurju, smo izposodili sredstva. Za rip sojena sredstva plačajefflo® resti. Toda do letošnjega J" nismo bili upravičeni do rtg sa za obresti, čeravno so ta namenjena sredstva pn strstvu ostala neizkoriščen^- - Večino poslov storitven^ nja Lb /ino uvoUJt ai-uii'’ iL (klanja približno nj in obdelave približno iij 111 ouuciavc piiuM—■ svinj) in dodelav opravipf"" pomurskih obratih. - Zaposlujemo transportne gljivosti pomurskih pt®* kov. - Pri izvozu in uvozu zrno vkljub"' m iZiVuzu kil uTv** ATiti* jemo pomurske vinske in špediterske org C ij e« T p Za nas opravljajo murski veterinarski zav urski veterinarski podjetja. .. u Pri finančnih organizacija' delujemo z bankami, de mi v Murski Soboti. Skratka, sodelujemo z večin" podjetij v Pomurju, m m k tam, kjer sta za to obojesu interes in dobra volja. - Ali res mora biti ItiJiO' hočeš uspeti kol slovnež, tudi do pri registraciji. MILAN JERSE Ekskluzivni zastopnik INE - F času gornjeradgonskega sejma ste se z INO Petrokemijo pogovarjali o uvozu umetnega gnojila. Letos v prvem polletju se je v primerjavi z lanskim letom vaš uvoz umetnih gnojil od imenovanega dobavitelja povečal za 12 tisoč ton. To vas uvršča med največje uvoznike, če ne prav na vrh uvoznikov umetnih gnojil. Kupujete ali uvažate samo za slovenski trg? Smo eden od štirih zastopnikov, ki jih ima INA Petrokemija v Sloveniji. Z osamosvojitvijo se je trženje Ininth gnojil spremenilo. Meja zahteva spremenjen način dela v primerjavi s tistim iz prejšnjega obdobja. V INI so kmalu ugotovili, da potrebujejo zastopnike za slovensko tržišče. Pri tem so postavili pogoj, da njihovi zastopniki ne smejo prodajati programov drugih izdelovalcev. Marsikatera organizacija, ki se je že ukvarjala s trženjem umetnih /s ne smeš hiti prav nte ičsetttUš^ talen? . ,f3(iji Sentimentalnost je no . občutek, je notranja mo za obresti, čeravno so za to sredstva pri ministrstvu ostaiu riščena. brez dela. Sredstva so izkoristili, ne - Večino poslov storitvenega bi izpolnili sprejele obveznosti. T naši skupini smo v okviru samozaposlovanja zaposlili 32 delavcev, za to pa nismo dobili niti tolarja sredstev. - Navzoči smo v organizirani živinorejski proizvodnji v Pomurju. Za financiranje trenutnega staleža približno iS&Q govedi, kije večinoma v storitvenem pitanju v Pomurju, smo si izposodili sredstva. Za izposojena sredstva plačujemo obresti. Toda do letošnjega julija nismo bili upravičeni do regresa zelo veliko sodelovati z bankami. So to »domače« banke? Banke ne delimo na »domače« in »nedomače«, ampak na banke, ki so odzivne na naše predloge in projekte, kooperativne, ko gre za dogovore, in hitre pri realizaciji, in tiste, ki to niso. Iz izkušenj je tako, da je 90 odstotkov poslov takih, ki jih opravljamo z maržo, ki komaj pokriva stroške. Le približno 10 odstotkov poslov je manj ali bolj donosnih. Ponavadi so to priložnosti, ki jih ni mogoče predvideti, Dogajajo se nenadoma in le hitro ukrepanje oziroma odzivnost na te priložnosti omogoča nekoliko večje zaslužke. Zato dajemo prednost tistim bankam, ki so enako tako fleksibilne in hitre ter pripravljene na skupni riziko. - Finančni obseg poslovanja je lani dosegel v podjetjih 13 M skoraj 40 milijonov mark. Ustvarjen je moral biti tudi dokaj-šen dobiček. F katero smer ste ga namenili, v kaj vložili? Za triletno obdobje poslovanja lahko povemo, daje naše začetno obdobje. V tem času smo si morali poiskati prostor za svoje delovanje, To smo dosegli s strategijo osvajanja tržnega deleža, Zanjo je značilno, da mora biti poleg visoke profesionalne kakovosti storitev ali Izdelka tudi cenovno konkurenčna. Prizadevamo si, da smo povsod cenovno konkurenčni. Tako je dobiček v naših kalkulacijah vračunan s skromnimi odstotki. Kljub temu smo se že na začetku delovanja I kian3 jemlji stvari, ki jemlji stvari vici se, če koga pf’^' urejeno ie V*»' malo 'uči, malo ra riši in barvaj, igrd^^et. f^, greš ven, pazi na P ..jpaJ-se za roko in bodri da se n« ižgutf* - , il® I I I I I i ZSSlnik, 26. oktnhm 1995 7 9 občine Občina Črenšovci Krajevno središče v neposredni bližini neasfaltiran velikopolanski podaljšek te ceste proti Gomilici (Grabancem), Pametneje bi bilo, ko bi modernizirali ta odsek, problem ceste v Mali Polani pa reševali v okviru občinskega programa obnove cest. “Murska Sobota V I I spet občina 22^na Bistrici še pred koncem leta blagoslovili telovadnico? K pet * območja, ki je sestavljalo staro Občino Lendava na htii'’?’' (Lendava, Turnišče, Odranci, Črenšovci in Kobilje), Je skii Slovenije v Občino Črenšovci vključil območje krajevnih 1 Črenšovci, Bistrice in Polana. Gre za kraje, kjer živi na ' "loniačijah 6.150 ljudi. Območje občine obsega 5.236 hektarjev. ^opic otrok ni več , Največ I Praznik prvič brez nagrad Ob 17. oktobru, prazniku Občine Murska Sobota je bila v veliki sejni dvorani mestne občine slavnostna seja, ki so se je udeležili številni gostje, med njimi državni sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivan Obal, poslanec državnega zbora dr. Bojan Korošec, državni svetnik dr. Jože Magdič, župani novih občin na območju nekdanje soboške občine, predstavniki drugih pomurskih občin, Prekmurske čete - brigade in občani. V priložnostnem kulturnem programu so nastopili dijaki gimnazije, delegaciji Mestnega sveta Murska Sobota in borcev pa sta položili vence na grobove padlih za svobodo. Kot je uvodoma omenil predsednik Mestnega sveta Murska Sobota Rudolf Horvat. Je letošnji datum praznovanja verjetno zadnji, saj Je veliko predlogov, da bi mestna občina praznovala 10. marca, ko je Murska Sobota dobila mestne pravice (leta 1476). Poleg tega pa še ni sprejet odlok o prazniku mestne občine. Zato Je tokratno praznovanje prvič minilo brez tradicionalne podelitve nagrad in priznanj najzaslužnejšim posameznikom in kolektivom. Slavnostni govor Je imel župan Andrej Gerenčer, ki je najprej spomnil na dogodke med NOB, predvsem pa na žrtve n a rod n osvobodi In ega boja oktobra 1944, torej na datum, ki Je izbran za občinski praznik. Po njegovih besedah Je v povojnem obdobju mesto z okolico doseglo viden napredek, saj je Murska Sobota postala pomembno gospodarsko in kulturno središče, njena primestna naselja pa se lahko pohvalijo z urejeno infrastrukturo. V nadaljevanju govora je Andrej Gerenčer med drugim omenil, da bodo za naložbe letos namenili blizu 400 milijonov tolarjev, kar Je tretjina občinskega proračuna. Med najpomembnejše naloge v naslednjih letih je uvrstil ureditev mestnega Jedra, gradnjo telovadnic pri drugi soboški osemletki in v Bakovcih, obnovo tretje soboške osemletke, gradnjo čistilne naprave, obnovo vrtcev in zdravstvenih objek- I I En zdravnik je premalo Glede na število prebivalstva (6,150 ljudi) je en splošni zdravnik, ki dela na zdravstveni postaji v Črenšovcih, premalo. Potrebna bi bila dval Če pa upoštevamo še prebivalstvo sosednje Občine Odranci, kjer (še) nimajo zdravstvene postaje oziroma ambulante, bi bilo (glede na normative) dela za tri. V Črenšovcih so zdaj sklenili, da bodo problem prostorov za zdravstveno dejavnost rešili s prizidkom k sedanjemu poslopju zdravstvene postaje in lekarne, in sicer v velikosti 125 kvadratnih metrov. Naročili so že izdelavo lokacijske in projektne dokumentacije. V nadstropju pa bodo tri etažna stanovanja. Morda bo katero od teh kupila občina in ga namenila domači zdravnici. Graditi naj bi začeli že letos' V Črenšovcih Je vse nared tudi za gradnjo župnijskega doma, za katerega so temeljni kamen že blagoslovili; v Žižkih pa bodo začeli zidati novo mrliško vežico, veliko 12 krat 15 metrov, katere predračunska vrednost Je 6.000.000 tolarjev. Tudi v drugih krajih predvidevajo nekaj naložb v Javne objekte. Sicer pa je še nekaj prostora v Našem domu, ki je med ljudstvom bolj znan kot Kieklov dom. V njem so si poslovne prostore uredili nekateri samostojni podjetniki, prav te dni pa so posodobili še del pritličja, kjer bo sedež občine in župana. Letošnji občinski proračun znaša 220.000.000 tolarjev. 1 SOBOČAN l ko naj bi ravnali tudi v sosednjih občinah, da bi tako delo nadaljevali bolj organizirano oziroma da ne bi prihajalo do morebitnih podvajanj. S spremenjenim planom si Želijo pridobiti prostore za nove, zlasti specifične dejavnosti, ki ne morejo biti med stanovanjskimi hišami, ker povzročajo hrup. sovci, Bistrica in Polana Je lepo število velikih kmetij, kjer se preživljajo (tudi napredujejo) pretežno s kmetijsko pridelavo oziroma prirejo v hlevih. Potem so mešane kmetije, ko nekateri družinski člani kmetujejo, drugi hodijo na delo v tovarne ali so zaposleni drugje, so pa tudi male kmetije, ki bi z določeno preusmeritvijo v dejavnosti, za katere ni potrebne veliko zemlje, pač pa več ročnega dela (na primer pridelovanje vrtnin), morda napredovale, a žal ne bodo, ker na njih žive predvsem ostareli ljudje. Drugače Je seveda tam, kjer poprimejo mlajši, denimo pri Anto-linovih v Črenšovcih, pri katerih deluje vzrejni center za pujske. Napreduje pa tudi povrtninar-stvo, zlasti na Bistricah, prebivalcev imajo seve- Ig p F*vi.zjvrtlGCV IllldJU seve-so že od nekdaj ■ n L središče. Ob popi-prebivalstva 1991. leta so tam ui su "jginl- * . • - ' ' ■ • •*»*> ■■'-11 I.J7? IJiadL, Druga večja 94 *^“1’1^ Pelinu . ki je prav igjj od policenlrov, kot je imenovali večje kra- 959 prebivalcev. iJ "‘red ■ hkle mn drugih krajev pa je p ^JiJ iviajvT pu JV ®'®rrica (815 prebi-strip. ILe (664), Dolnja Bi-Trnje 16iJ riovciscm oo- !''|JJ^''*’''’99l)pove,dase hl[) ■ ^^setletnem obdobju šte-»M.K9 ■ >’^alcev povečevalo v ^vci^ Jh?; Velika Polana, Čren-j" Trnje, zmanjševa-h' '' Polani, Brezovici, ^olitij p''drici. Srednji Bistrici in ^“riimivo bi bilo ''' gil^^rrja na-^Itvjlj 1' *e'stveno povečanje '' določenih krajih ni ^"ji ?®'l“’rati, kajti dandana-P'rt>k) c družine (kopica '"ijev Slu d Jiritne.----- ' - I 9“ Pa d '"iiiT m a povečanje ■‘J območju to ?*jtv0n. predvsem ' — -■ bi ružine (kopica redke in le malo je rniajo več rojstev kot ^■ernv Na povečanje ■' le ' i»-ladih družin, ''".kjer predvsem ' niožnosti za delo Ih Sini center e slinav ^^''šovciJe še vedno območje, kjer »'^'^hilli žito in koruzo, P® j® '' ^^di pridelava ^^bi krajih je živinoreja, *■ inltn ho v priho-L^li. pn**!** živine nenehno Hitjia 1 hleve praznijo, ?IjtJc drugod ugo- UuHki m lekarn V pomena kme- ilvlre.src- Iti, materia- li d semen s takimi, ’’“U8i pridelek dd.). Na ob- bo v priho- hleve praznijo, ''nih skupnosti Čren- Na pohodu zasebna iniciativa župan Občine Črenšovci Anton Tornar pravi, da se ob kmetijstvu vedno bolj razvijata zasebno podjetništvo in obrt Na območju občine sta dobro razviti dejavnosti trgovina in gostinstvo, veliko je avtoprevoznikov, raznih predelovalcev kovin, denimo Kovinoplastika Velika Polana, KIT Žižki ..., gradbenikov, mizarskih Anton Tomar, župan Občine Čren-sovci. - Foto: J, Ž. Telovadnica pred novim letom? Na območju občine so tri popolne osnovne šole; Črenšovci. ki ima 270 učencev. Velika Polana z 249 šolarji in Bistrica s 180 učenci. Prvi dve šoli imata tudi telovadnici, na Bistrici pa telovadnico, nekaj dodatnih učnih pr o- j4 M' I storov in kotlovnico grade letos. Vrednost naložbe je 123.000.000 tolarjev, oprema pa bo stala E sr 1 k Delo krepi človeka. Živ dokaz za to trditev je 89-lehia Alojzija Tibaut iz Crenšovee. Lujia - tako jo ogovarjajo domačini - dan za dnem že mnogo let skrbi za čistočo izpred lokalov v središču Crenšo-vec. Največ dela ima prav v jeseni, ko odpada listje. - Fotografija: Š. Gjurica 15.000.000 tolarjev. Prizadevajo si, da bi naložbo dokončali, predali namenu in blagoslovili še v tem letu. To se bo prav gotovo zgodilo, če bo država Slovenija pravočasno nakazala preostali finančni delež. Doslej je večkrat zamujala. Pri gradnji je s svojim 10-odstotnim deležem sodelovala Krajevna skupnost Bistrica. Svetniki se zavedajo, da tudi v prihodnje ne bodo mogli izvesti vseh naložb, zato so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli formalni sk- I mostojnega življenja v državi Sloveniji prišli do določenih spoznanj in izkušenj, gremo smelo naprej v naši mestni obči-■ ni. Brez težav ni šlo nikoli, pričakujemo pa jih tudi v prihodnje. Manj Jih bo, če se bomo zavzemali za razvijanje resnične demokracije, spoštovanje človeka in sodržavljana.« MILAN JERŠE 13. seja Občinskega sveta Beltinci V znamenju (ne)srečne številke Kar poldrugo uro so beltinski svetniki porabili za sprejem dveh zapisnikov, in sicer 12. redne in 11. izredne seje občinskega sveta ter za pregled uresničenih sklepov. Največ hude krvi Je bilo zaradi načrtovane gradnje vodovoda. Pri tem se Je najbolj razhudil svetnik Branko Žižek, po mnenju katerega so projekti za to pomembno naložbo narejeni polovično, zlasti glede (ne)kakovosti cevi. Pridružil se mu je Ivan Mesarič, kije članom komisije očital nesposobnost. Predsednik občinskega sveta Marjan Maučec je takoj pripomnil, da so taka obtoževanja brezpredmetna. Avgust Farkaš pa je dodal: »Če bo občinski svet pral umazano perilo. Je njegovo delovanje nesmiselno!« Po dolgotrajnem prepričevanju so svetniki odločili, da Je komisija uresničita sklep in daje treba najkasneje do 10. novembra na republiko podjetnikov, na primer Horvat Črenšovci ... Pomembna so podjetja Mobix, Toko, Konfekcija Velika Polana in druga. V novonastalih zasebnih obratovalnicah dobivajo delo novi in novi ljudje,, kar je velik prispevek k zmanjšanju števila iskalcev zaposlitve. Potem ko so se namreč »sesula« nekatera velika podjetja v Lendavi in so šli delavci »na čakanje«, so mali obrati pravi blagoslov. Logično sklepajo, da bodo tudi v prihodnje ustanavljali nove firme, zato so svetniki na zadnji seji občinskega sveta sprejeli sklep o uvedbi postopka za spre-membno prostorskega plana. Ena- lep o takih obveznostih, o deležih oziroma odstotkih pa se bodo sproti dogovorili. Tako na _ primer za gradnjo kanalizacije v Črenšovcih. za katero imajo za zdaj le še idejani projekt, običajnih 10 odstotkov, kolikor so jih krajevne skupnosti prispevale do zdaj za določene naložbe, pa ne bo dovolj. Po drugi strani pa imajo manj problemov s cestami, saj jih Je večina asfaltiranih. Kmalu bodo asfaltirali 760 metrov dolgo cesto med Trnjem in regionalno cesto Črenšovci-Turnišče in (kot menda predlaga KS Polana) pre-pfastili cesto v malopolanskem zaselku Mačkovci, čeprav ostaja nasloviti pogodbo, sicer denarja ne Po pričakovanju Je bilo zelo »vroče« tudi pri sklepanju o razdelitvi sredstev občinskega proračuna za Šport in kulturo za leto 1995. V razpravi so se namreč pokazali različni pogledi o lem, kaj je kultura in kaj je pridobil-niška dejavnost. Tako je Štefan Zadravec menil, da so Bujraški dnevi v Ižakovci h izključno turistična, ne pa tudi kulturna prireditev. Zato se po njegovem kulturna društva na vasi čutijo prikrajšana. Povsem nasprotnega mnenja pa sta bila Mirko Poredoš in Branko Žižek, medtem ko je Avgust Farkaš pripomnil, da se zdaj v tej naši slovenski demokraciji že vsi razumejo na kulturo in da Je jasno, kako stranke »skupaj držijo nosove«. Nato se je Janko Bezjak vprašal, ali »so vse seje občinskega sveta kulturne«. Za Alojza Rousa je nevzdržna primerjava med KUD-om Beltinci in Bijiraškimi dnevi, po besedah Martina Duha pa naj bi se ponovila zgodba s seje kmetijskega odbora, ko eni samo kritizirajo. Ker je bilo »v igri* več različic predloga za razdelitev »kulturnega* denarja, so se odločili za glasovanje. Podporo je dobil predlog odbora za Šport in kulturo, kije KUD-u Beltinci dodelil milijon tolarjev, 500 tisočakov bo dobilo TD Ižakovci, 300 tisoč KS Doklezovje, 260 tisoč OS Beltinci, 140 tisoč Melinci, po 125 tisoč tolarjev pa Lipa, Bratonci, Gančani in Lipovci, Pri tem so upoštevali dosedanjo dejavnost kulturnih društev. Tudi glede razdelitve proračunskega denarja za šport so se pojavila različna stališča. Naposled pa so se vendarle odločili za predlog odbora. Po njem bo NK Beltinci prejel milijon 123 tisoč 500 tolarjev, odbojkarski klub 251,200 SIT, po 182.600 tolarjev so namenili Kolesarskemu klubu Pomu- bodo dobili. rje Beltinci ter hokejskima kluboma Lek Lipovci in Lipovci. Z zneskom 147.200 tolarjev se bodo morali zadovoljiti v NK Bratonci, Doklezovje, Gančani, Ižakovci in Lipa, s 100.000 SIT pa Strelska družina Gančani. Po 50 tisočakov so razdelili klubom malega nogometa v Beltincih, Dokle-žovju. Lipovcih in Melincih ter igralcem tenisa iz Lipovec. Prav tako so se odločili, da preostanek - skupna vsota znaša 5 milijonov - 800 tisoč tolarjev namenijo NK Beltinci za plačilo stroškov participacije za tekmovanja. Beltinski svetniki so hkrati sprejeli sklep, po katerem zahtevajo pisno potrdilo o organiziranosti OK Pomurje in KK Pomurje. Slišali smo tudi mnenje, da športni objekti, predvsem pa telovadnica OS Beltinci, niso dovolj izkoriščeni za rekreativno dejavnost širšega sloja občanov in organiziranih klubov. Zato so se zavzeli za usposobitev omenjenih objektov, pri čemer bodo jz amortizacijskih sredstev naredili zaščito za svetlobna telesa in Sleklo v beltinski telovadnici. Od zunanjih uporabnikov telovadnice pa bodo pobirali ekonomsko izposojeval-nino za pokrivanje stroškov vzdrževanja. Na listo kategoriziranih športnikov he 11 inske občine so dodatno uvrstili še skakalka v višina Barbaro Berden iz Lipovec ler mlada nogometaša NK Mura Dejana Nemca in Damjana Ošlaja iz Dokiežovja. Zanimivo je tudi stališče občinskega sveta do pripomb iz javne razgrnitve kartografskega gradiva ter osnutka odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega ler srednjeročnega plana za območje Občine Beltinci. Zavzeli so namreč pozitivno stališče, vse pripombe pa bodo posredovali v strokovno obdelavo pristojnim strokovnim službam in inštitucijam. Sprejeli so še sklep o začetku javne razprave o zazidalnem načrtu v KS Lipovci. Potem ko so z dnevnega reda zaradi neusklajenosti umaknili sprejem odloka o ustanovitvi razvojnega sklada in izvolitev nadzornega odbora, so precej časa razpravljali o razširitvi odbora za družbene dejavnosti za štiri člane, ki naj bi več pozornosti namenili tudi problemu zasvojenosti mladih in sofinanciranju brošure o tej temi. Pri lem je bilo odločeno, da Občina Beltinci prispeva 91.455 tolarjev za program preprečevanja zlorabe drog v Pomurju, ki ga je predlagal Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Sklenili so, da morajo predsedniki krajevnih skupnosti do naslednje seje pripraviti stališča oz. mnenja o upravičenosti posameznih porabnikov socialnih transferjev. Predloženi vlogi Ane Litrop in Jožefa Kocipra so prepustili v reševanje KS Beltinci, medtem ko bo Občina Beltinci iz proračuna plačala stroške prevoza učencev OŠ Beltinci od doma do šole in nazaj, ki so oddaljeni manj kot štiri kilometre. Hkrati so vodstvo OŠ Beltinci in starše pozvali, naj poskrbijo za organizirane prevoze otrok. Sicer pa bodo v vseh KS organizirali sprejeme krajanov, starejših od 65 let, za kar bo denar prispevala občina. Niso pa se strinjali s predlagano vsebina odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne, zato so zahtevali nadaljnje usklajevanje. Sprejeli pa so sklep o pripravi projekta za industrijsko predelavo graha v atnilo-ze v Občini Beltinci. Ob tem so župana pooblastili za podpis konzor-cijske pogodbe z nosilcem podjetniške ideje, o posameznih etapah projekta pa se bo občinski svet posebej izrekal. Prispevek beltinske občine znaša 1,5 milijona tolarjev, denar bodo združevali postopno, skladno z dinatniko izvajanja projekta. Naposled je občinski svet sklenil, da se v program subvencij v kmetijstvu za leto 1995 dodatno vključi regresiranje kontrole oz, atestiranje kmetijskih škropilnic. V ta namen bodo iz občinskega proračuna prispevali 50 odstotkov cene atestiranja. MILAN JERŠE S vestnik, 26. oktobra I9jj sociala, šolstvo, zdravstvo Najprej hrana - potem študij Vrednost tanka naj bo višina letne subvencije Študentska organizacija zbira podpise za višje subvencije za hrano - V letu 1996 bi potrebovali 1,8 milijarde tolarjev, država bi dala le tretjino - Manj bolezni prebavil med študenti zaradi boljšega (bonskega) prehranjevanja - Opozicija vidi še kaj drugega Študentje v Mariboru in Ljubljani ves teden protestirajo in zbirajo podpise zaradi premajhne subvencije za prehrano, ki jim jo je namenila vlada v proračunu za prihodnje leto. Vlada je kljub vsem dogovorom in pogovorom s predstavniki študentov namenila za regresiranje prehrane oz. za t. i. popularne »bone«, s katerimi so študentje v ljubljanskih gostilnah in re-stvracijah lahko plačevali toplo prehrano, bolj zviti pa tudi pijačo, le 686.000 tolarjev za vso Slovenijo. To pa je po študentskih izračunih trikrat premalo, zato sta študentska vlada in vodstvo študentskega parlamenta pripravila pred vrati slovenske skupščine tiskovno (protestno) konferenco. Minister za socialo pri vladi Primož Kovačič je dejal, da si želijo, da bi bil vsak bon subvencioniran 60-odstotno in da bi vsak študent v enen mesecu lahko dobil 20 bonov. Zato bi potrebovali 1,8 milijarde tolarjev -približno toliko kot stane en tank. Podpise bodo zbirali po vseh fakultetah, domovih in na ulicah; najprej do petka, nato pa še dalje in tudi drugje. V 24 urah je peticijo podpisalo 4 tisoč študentov, v Mariboru menda 5 tisoč. Pred parlamentom so bUi manj uspešni in so do 12. ure peticijo podpisali le trije poslanci, med njimi tudi Janez Podobnik. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v izjavi za Radio Študent povedal, da (1) podpira študentske zahteve in da je bilo na političnem kolegiju vlade ves čas tako mnenje, da se višina subvencij za študentsko prehrano ne sme spremeniti in da ne ve, zakaj je prišlo do zmanjšanja. Predsednik študentske vlade Valter Kobal pa je napovedal še hujše oblike demonstracij; med drugim tudi zasedbo skupščinske menze, ko bo obnovljena. Eden pjegovih predlogov je tudi, da bi se v prihodnosti lahko študentje prehranjevali tudi v tej politični menzi. Študentje so nam razložili, zakaj! Zato, ker v Sloveniji prejema štipendijo 18.134 študentov od 65 682 vseh podeljenih štipendij. Povprečna višina študentske štipendije Je 12.700,00 tolarjev. Štipendija seveda še zdaleč ne zadostuje za preživljanje in pokrivanje vseh študentskih potreb, Z boni je bilo doseženo, da so imeli študentje iz najnižjih slojev družbe znosnejši način študija. Po raziskavah, ki jih Je naredila študentska organizacija maja 1995. si svojo eksistenco izboljšuje velika večina študentov z delom prek študentskega servisa. V zadnjih letih je tudi vedno več študentov, ki se - čeprav mladi - vpisujejo na fakultete kot izredni študentje, ti pa so nasploh brez vseh ugodnosti; zanje ni poskrbljeno niti zdravstveno varstvo. V študentskih domovih stanuje okoli 6.200 študentov, okoli 5 tisoč pa jih je podnajemnikov. Mnogi od njih nimajo možnosti, da bi si sami kuhali; še kako prav Jim bi torej prišli boni za poceni kosilo, in to v najbližji restavraciji, ne pa v oddaljeni študentski menzi. Tako bi lahko več časa racionalno izrabili za študij. Študijski program na Univerzi je namreč zelo obsežen; študentje imajo predavartja, vaje in laboratorijske vaje ves dan, Zakaj torej ne bi šli v najbližjo restavracijo, saj - tako pravijo - prazna vreča ne stoji pokonci, kaj šele, da bi delala! Tudi študentje, ki se na študij vozijo, ker v Ljubljani ne morejo stanovati, ker so »prebogati« za študentski dom in »prerevni« za podnajemniško stanovanje, bi z boni lažje preživeli dan v prestolnici, razpeti med predavanja, knjižnice in kulturne prireditve. Velika večina študentov ne bi šla na kosilo, če študentska prehrana ne bi bila subvencionirana. Šli bi v bUžnjo trgovino in kupili sendvič ali konzervo. Zelenjava Je predraga, tudi če bi si Jo skuhali sami! Raziskava študentskega zdravstvenega doma dokazuje, da imajo študentje v zadnjih štirih letih, odkar Je hrana subvencionirana, manj težav z boleznimi prebavit, Ta raziskava dokazuje, daje bilo manj bolezni prebavil tudi pred desetimi leti, ko Je bila prav tako organizirana prehrana študentov v študentskih menzah na fakultetah in študentskih domovih. Število obolelih študentov zaradi bolezni prebavil pa se Je povečalo konec osemdesetih let, ko Je bilo ukinjeno organizirano prehranjevanje študentov. Na univerzah v Evropi imajo študentje subvencionirano prehrano v študentskih restavracijah, na naših univerzah pa to ni izvedljivo, saj so fakultete raztresene po vsem mestu, tako da v študentskih menzah ni mogoče zagotoviti prehrane vsem študentom, ponekod jih namreč niti ni ali pa nimajo dovolj zmogljivosti. Med gostinskimi podjetji pa obstaja še nekaj - konkurenca ponudbe, ki vpliva na kakovost. Študij je namreč delo, in to težko delo; po vse dneve - po izjavi študentov - preživijo na predavanjih, zvečer pa študij! Večinoma ob koncu tedna tudi študirajo! Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju študij posredno priznava kot delo. Študent si lahko v času študija plačuje prispevek za pokojninsko zavarovanje. Že zaposleni pa si za čas študija lahko dokupijo pokojninsko dobo. Zato bi morali imeti redni študentje ves čas študija subvencionirano prehrano, tako kot Jo imajo vsi redno zaposleni. Študentje si prizadevajo, da bi matere samohranilke študentke dobile bone tudi za otroke; invalidi študentje bi prav tako morali dobiti več bonov kot drugi študentje. Ponudba v gostinskih lokalih se je v zadnjih letih zaradi bonov izboljšala; v mnogih lokalih strežejo tudi vegetarijansko hrano. Z boni naj bi lahko plačevali le študenti, in to en obrok; z njimi naj ne bi bilo mogoče plačevati pijače, cigaret in drugih storitev. Lokale, ki ne bodo upoštevali pogodbe, da se z boni plačuje le hrano, ne pa tudi pijače in cigaret, in ki ne pripravljajo kosil, so izločili iz ponudbe. Takšen lokal je tudi Šestica. Že pred časom so iz ponudbe izločili vse lokale, kjer so stregli le hitro pripravljeno hrano (pice, hamburgerje, nič juhe in nič solat). Navsezadnje so v gostinskih lokalih zaposlili nove delavce, kar posredno vrne državi nekaj denarja v obliki davkov. Tako demonstranti. Opozicija pa ... Znani študentski disident Kristijan Verbič je ob tem opozoril, da ta ista vlada, ki moleduje za subvencije, razpolaga z ogromnim denarjem, ki ga dobiva od študentskega servisa in države, in ga nepravilno troši; tako so med drugim hoteli vložiti denar v novo nastajočo »cerkveno televizijo«, vse sejnine imajo dobro plačane in eden od predstavnikov vlade Je spravil v žep okoli 700.000 tolarjev »v imenu honorarjev«! M. Horvat Odranski šolarji so prikazali, kaj vse so počeli v okviru projektne naloge Od lanu do platna Mogoče bo kdo oživil preteklost? Učenci 4. in 5. razreda OŠ Odranci so pred kratkim končali dokaj obsežen in zahteven projekt Od lanu do platna. Delali so tako rekoč vse od A do Ž - v praksi in teoriji. Njihovo zadnje dejanje pa je bila še javna predstavitev, na katero so povabili tudi starše in druge goste. Glavno skrb pri vodenju projekta Je prevzela učiteljica MARIJA MAROŠA, delati pa so začeli spomladi, ko so pripravili šolsko njivo za setev in si priskrbeli laneno seme. K sodelovanju so pritegnili tudi druge učitelje na šoli in učence ter predstavnika kmetijske zadruge Ivana S molka. Proti koncu aprila je seme že vzklilo in sadike je bilo potrebno opleti, konec junija pa je lan zacvetel, Približno tri tedne so lahko občudovali cvetoče laneno polje. Potem so se počasi začeli pripravljati na žetev. Le-io so opravili v začetku avgusta, in sicer so lan ročno »zmikali«. Nato so ga nekaj časa sušili, da bi čez čas lahko »zrirali« (odstranili) seme s posebnimi lesenimi napravami (»glavniki«), laneno slamo (snopiče) pa so zatem spet postavili na sonce, daje »preperela« (pod vplivom vročine in vlage). Sledilo je trenje na trlicah, ki so jih pri nekaterih domačijah v Odrancih ohranili še iz časov, ko je bilo vse to nekaj običajnega. Tako so naposled pridobili prejo, ki so jo lahko s pomočjo statev stkali v platno ali pa iz nje preli lanene izdelke na kolo vratih. Pri tem je sodelovalo tudi okrog 10 starejših domačinov (tudi nekdanji takele iz Lipe, ki se celo piše Tkalec), ki so bili še vešči teh opravil. Izdelali so več vrst prtov, ponjave, vreče, »strožoke« idr. Vse to pa so, kot že omenjeno, prikazali (z videoposnetki, fotografijami, razstavo, pripovedovanjem in petjem) na javni predstavitvi. In kakšna naj bi bila korist od tega njihovega dela, smo povpra- integracija vsebin različnih učnih šali ravnatelja TONETA ČER-NIJA. ki je prav tako precej sodeloval pri izvajanju projekta. Po njegovem mnenju je bila to tudi predmetov, saj so izdali na , temo šolsko glasilo (slovens^ na), zbrali so stare pesmi, ki jih peli ob pridelovanju lanu। n roma lanenih izdelkov ' vzgoja), zbrali so tudi pripo™ ke, ki so jih nekoč uporablja*' P" tem (etnografija) idr. UpapP ‘75^ Puljenje (»mikanje«) za učence težko pričakovani dek. ot tudi, da se bo morda kdo* p rančih odločil za lanu in izdelovanje lan®" , znali deikov, kakršne so po«-■ koč. Videoposnetke bodo P dili tudi lokalnim telc»^-j tako da bi njihovo delo sP*' čim širši krog ljudi. Odranski šolarji pa so u uspešno izvedli še nekaj večjih projektnih L|j, Gostuvanje nekoč v UO j, Zdravilni turizem v POUlUll”' In tako se lan tare - s trlicami, ki so jih ponekod v Odrancih še ohranili. Mlečni proizvodi Učenca ljutomerske gimnazije napisala in izdala priročnika za nemščino in začeli pripravljati p ie hiIfl za nas erOŽ^ id, zrli? i Dijak za dijaka Koristna pripomočka za učenje tujega jezika Malokdaj in redko kje se zgodi, da bi se srednješolci lotili pisanja učnih priročnikov, zato smo bili pred dnevi toliko bolj presenečeni, ko so smo zvedeli, da sta med redkimi izjemami tudi d|jaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Pravzaprav je MIKI BENČIK iz Ljutomera, ki je izdal v dijaških letih priročnik za nemščino, zdaj že študent medicine v Gradcu, SAŠO PERGAR iz Babinec, ki se je lotil priročnika za angleščino, pa obiskuje 4. letnik. K temu so ju vodile predvsem lastne izkušnje pri učepju nemškega oziroma angleškega jezika. Ker sta oba zelo uspešno napredovala, je njun osnovni namen, da bi tudi drugim srednješolcem, zlasti gimnazijcem olajšala učenje tujega jezika. »Tako profesorji kot dijaki se trudimo, da upravičimo ime znanega jezikoslovca Franca Miklošiča iz Radomerščaka, ki je odmevno ponesel slovensko ime in ime Ljutomera v širen svet. Že veliko naših maturantov se Je odločilo za študij Jezikoslovja in ga tudi uspešno končalo. Seveda stojijo za njimi tudi naši profesorji. ki znajo pomagati in spodbujati, da se lahko to področje razvija na naši šoli, tako kot se,« je na petkovi javni predstavitvi obeh priročnikov uvodoma dejal ravnatelj ljutomerske gimnazije OZVALD TUCIČ. Poudaril je tudi, da sta Miki in Sašo s svojim vztrajanim, doslednim in tudi strokovnim delom uspela napisati priročnik za mlade, za svoje vrstnike oziroma sošolce. Pri tem sta jima posebej stali ob strani tudi profesorici CILKA JAKELJ Spodnja Ščavnica Poslej v eni izmeni v četrtek popoldne je bila na podružnični šoli na Spodnji Ščavnici slovesnost, ki so seje udeležili tudi vsi učitelji gornjeradgonske osnovne šole, tamkajšnji učenci pa so pripravili bogat kulturni program. Na slovesnosti so predali namenu obnov-Ijenje šolske prostore. Spomladi pa bodo obnovili še ostrešje in žlebove. Tako ima zdaj podružnična šola tri učilnice, telovadnico in prostor za malčke, vključene v predšolsko dejavnost. Prešli so tudi na enoizmenski pouk. Letos pa žal niso vpisali učencev v prvi razred, ker je bilo premalo otrok. Ravnatelj gornjeradgonske osnovne šole Dušan Zagorc pa iz statističnih poročil I y ,1 VI in MOJCA RIŽNAR - NEDELJKO. In kaj sta o svojem delu povedala avtorja? MIKI: »Težko seje učiti, če ne razumeš, kaj se učiš. Zato sem se odločil, da vse skupaj zapišem še v slovenskem jeziku. To pa je bilo takrat, ko smo ! se ki je bila za nas grOZ^ M JV vr.ia VU . g HIV Medtem je izšla še 6. jega priročnika. V zadnjo 1 !► .-M X..JJ IL sem vključil tudi nekat®!"® ki sem Jih sam Jem v Gradcu. hobi.« iskal inad -Nemščina J ir'- M 1 Redko se zgodi, da bi dijaki sedeli spredaj za katedrom teljem in profesorji ter »predavali« svojim vrstnikom. Miki in to čast zaslužila z izdajo lastnih priročnikov za nemščino ščino, (Fotografija; J, G.) ugotavlja, da bo v naslednjih letih več otrok in bo imela spo-dnješčavniška podružnična šola spet dovolj učencev za vso nižjo stopnjo. *f d . .,1 • (H SAŠO: »Ko smo V J SASO: »Ko smo dobili učbenik za aoDiii ucDeniR. zu Anglije), se nam zelo težka. Sošolci vali, kaj pomeni to, 1 F. KI. ■ 1 f! ill Ravnatelj gornjeradgonske osnovne šole v družbi učencev podružnične šole Spodnja Ščavnica med kulturnim programom. - Fotografija: F. KI. Začel sem si pripravljs'* pole in tako je nastalo *■' tipkanih strani. To „ p-' profesorici angleščini . HtilD mi Je. dabivscstupffl^tf v računalnik, da bi si s j,-pomagali še drugi- Ta r.e< >4! tcf^ dali li ■ Jf' lagaii se uiug‘- - . 60 reklamnih i2''‘’%til'^S --------je bilo avgusta pa je . Ijeno za knjižno izdal" 1000 izvodov.« Zapišimo Še to, d* . - - . I. _ rilW^' ijjf dala priročnika v oziroma s pomočjo pokroviteljev, da ju r riti med dijake v srednjimi šolami, n* tudi v ljutomerski kPF jaki tamkajšnje gimn^jJ tivni odmevi pa so t" piiT god - zatrjujejo, da . nika zares precej koc’ ygstnik, 26. oktobra 1995 9 I I I I !| kmetijska panorama Širimo stare sorte jablan Primerne predvsem za domačo uporabo J^^^lnoma brez zaščite tudi pri teh sortah ne gre širijo stare sorte jablan, ki so Jih poznali in sem ■ Povpraševanje po sadikah starih sort narašča predv- ljubiteljskih sadjarjih, ki pridelujejo sadje za lastne potrebe. Ši-precej veliko povpraševanje predelovalne industrije Jabolkih in naraščanje števila ||udi, ki želijo pridelovati in jvbolka brez uporabe kemičnih sredstev ali le z niininunalno upora-ijL^sdi želje po čim manjši porabi kemičnih sredstev gre razvoj tudi pri Ul pndelovanju jabolk v integrirano varstvo nasadov. začetkom piant- Sadjarstva “umestile nove, ki jih pozna- jo In ki so stare sorte so Todnejše ter varstvo pred bolezni- so vse stare sorte ^dpome in jih ni potreb- s kemičnimi sredstvi. 5^ Pj®' da so nekatere precej 'oko da včasih trg ni bil s'ude kakovosti Pfš ljubiteljskem pridelo-j® ljubša popolna ali kemije, saj go Pom ^Isoda tukaj ni toliko ^urnbna. I^^riintru pridelovanja za Jzg pa moramo ' hikaj Uporabiti sredstva za lahko do-zadovoljivo kakovost že do štirikratnim škioplje 'lem M-, 'Jen, X, "■ ‘»citarere stare.sorte se .Tldijejo tudi z odlično kakovo-‘ hiesa in dobro trpežnostjo v “dn: Sadni kleti. Prav zaradi |. U® nujno, da stare sorte oh-uuto in jih sadimo v večjem kot doslej. Ker se nekate-odlikujejo z izredno ka-j^^°sthim, aromatičnim oku-Zelo primerne za prede-® * številne izdelke: sokove, jubolčne zavitke, suše-jabolčnik idr. Pri nas t, . J®1 skoraj v celoti pozabili daj ki je bil že od nek-pijača, a je danes še ®’hji^'^ v sosednji Av- 'Ijo tiavi zavitke, suše- pijača, a je danes še Večina starih sort najlepše uspeva na semenjaku, nekatere pa se tudi na šibkejših podlagah odlično obnesejo (MM 111, MM 106, M 7, M 26, M 9). Velika drevesa na semenjaku pa dajejo naši pokrajini tudi kultiviran videz. Nekatere kakovostne in pri nas najbolj razširjene stare sorte so: Beličnik - stara ruska sorta, razširjena po vsem svetu. Raste šibko, precej odporna je proti škrlupu, za plesen pa je občutljivejša. Zori v drugi polovici julija in se ohranja deset dni. Rodi redno in zmerno. Šarlamovski - ruska sorta z redko krošnjo. Proti škrlupu in mrazu je precej odporna. Zori v drugi polovici avgusta. Redno in obilno rodi ter je primerna za predelavo. Grafenstajnc - zelo bujna sorta, potrebno jo je cepili na Šibke podlage. Za škrlup in plesen je občutljiva. Zori v začetku septembra ter redno in zmerno rodi. Sodi med najbolj kakovostne namizne sorte. Kok sova oranžna reneta - stara angleška sorta, primerna tudi za šibke podlage. Proti boleznim je precej odporna. Hitro zarodi in nato redno in zmerno rodi. Zori v začetku septembra, uporabna do decembra. Plodovi so drobni z odlično aromo, tako da jo še vedno uvrščajo med najbolj cenjene namizne sorte. Zlata parmena - zelo stara angleška sorta. Dobro uspeva na M 9. Proti boleznim ni preveč odporna. Zori v začetku septembra in se ohranja do decembra. Zaželeno je redčenje, ker izmenično rodi. Sodi med kakovostne namizne sorte, Lepocvelka (rumeni bellefle-ur) - ameriška sorta. Občutljiva za škrlup, manj za plesen. Redno in dobro rodi. Zori konec septembra, uporabna do januarja. Je občutljiva za odtiske. Kanadka - bujna sorta s široko krošnjo. Odporna proti boleznim. Rodi zmerno in izmenično. Zori konec septembra in se ohranja do februarja. Znana kot visokokakovostna namizna sorta. Boskopski kosmač ~ bujna sorta, dobro uspeva v vlažnejših tleh. Zelo odporna proti škrlupu. Pozno zarodi in nato zmerno rodi. Ohranja se do februarja in dosega visoko ceno. Ananasova rcneta - ima šibko rast z gosto krošnjo. Proti boleznim je srednje odporna. Obilno in izmenično rodi. Zori v začetku oktobra in se ohranja do januarja. Plodovi so rumeni z značilnimi lenticelami in imajo prijetno ananasovo aromo. Carjevič - domača štajerska sorta, precej razširjena v Avstriji. Proti boleznim srednje odporna, obilno in včasih izmenično rodi. Na M 9 odlično uspeva. Zori v začetku oktorba in se ohranja do pomladi, Zelo trpežna sorta, primerna za diabetike. Krivo pecelj - nemška sorta z bujno široko krošnjo. Za šibke podlage ni najbplj primerna. Proti boleznim je precej odporna ter obilno in izmenično rodi. Zori v začetku oktobra in se ohranja do aprila. Londonski peping - stara an-gleška sorta. Za škrlup je zelo I občutljiva, vendar redno in obilno rodi. Na podlagi M 9 lepo uspeva in se ohranja do aprila, Štajerski mošancelj - sorta Slovenskih goric. Zarodi pozno, nato obilno in izmenično rodi. Plodovi so drobni, zorijo sredi oktobra in se ohranjajo do maja. Je odlična sorta za pripravo jabolčnika in sokov. Šampanjska r ene ta - nemška sorta s pokončno rastjo. Proti boleznim je precej odporna. Zori okrog 20. oktobra in se ohranja do konca maja. Je zelo primerna za diabetike. Uspeva tudi na šibkih podlagah, Ontario - ameriška sorta z debelimi plodovi. Dobro in izmenično rodi. Proti Škrlupu je odporna. Zori konec oktobra in se ohranja do junija. Odlična za svežo porabo in predelavo. Bobovec - nemška sorta s piramidasto krošnjo. Proti boleznim je dokaj odporna. Pozno zarodi in nato obilno in izmenično rodi. Zori konec oktobra, ohranja se do junija. Za šibke podlage ni primerna. Dobro prenaša trasport in je odlična sorta za jabolčnik. Med odpornimi starimi sortami (nekatere zgoraj opisane in rdeči boskop »Smitz Htibsch«, priolov delišes, james grieve, lord lambourne) pa tudi med . novimi sortami so nekatere, ki se odlikujejo z veliko odpornostjo proti boleznim. Med temi so odporne; priam, prima, alkmene, discovery, florina, liberty, mc free, nova easygro idr. V današnjem hitrem življenjskem ritmu radi pozabljamo, da je zdravje skrito prav v naših sočnih jabolkih, zato naj vsakdanje jabolko postane zopet zlato pravilo. S plodovi starih sort pa pričaramo skoraj pozabljeno domačnost ter s tem boljše počutje in zdravje. Andrej Karba, dipt inž. agr. soss telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 ab 97 82, od 18. do 23. ure. Posvet kmetijskih strokovnjakov Izmenjava izkušenj Zadravec-Erjavčevi dnevi, ki jih organizirata Uprava za pospeševanje kmetijstva pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pomurski Živinorejsko-veterinarski zavod, postajajo tradicionalni. Letošnji, ki se začenjajo danes v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih, bodo namenjeni izmenjavi izkušenj pri pridelovanju kakovostne krme in prehrane domačih živali, nanje pa pričakujejo kmetijske strokovnjake iz Slovenije in tujine. Danes prvi dan posveta bodo govorili predvsem o prehrani živine ter prireji mesa in mleka, jutrišnji dan pa bodo namenili pridelavi krme. Za udeležence dvodnevnega posveta so org aru tor ji pripravili tudi ogled nekaterih usmerjenih kmetij v Pomurju. Tako bodo obiskali kmetijo Slanovih v Bolehnečicih. ki je usmerjena v govedorejo in konjerejo, ter kmetijo Čemelovih v Slaptincih, ki se ukvarja s prašičerejo. L K. Obdelava tal pri sonaravnem kmetovanju Sonaravno kmetijstvo je širok pojem, ki ga mnogi enačijo z organskim ali biološkim kmetovanjem, vendar združuje različne veje alternativnega kmetijstva, ki se trudijo kmetijsko gospodarjenje čim bolj približati in uskladiti z naravnimi zakonitostmi za trajno sožitje med človekom in naravo. Pomensko najbliže izrazu sonaravno je izraz trajnostno kmetijstvo (sustai-nable agriculture). Francis in Voungberg (1990) sta v knjigi »Sustainable Agriculture in Temper ate Zones« podala izčrpen pregled definicij trajnostnega kmetijstva in nato skoLŠaia oblikovati splošen, praktičen koncept. »Trajnostno kmetijstvo je filozofija, ki temelji na ciljih človeštva in na razumevanju dolgoročnih učinkov naših dejavnosti na okolje in na drti-ge oblike življenja. Ta filozofija nas vodi na podlagi izkušenj in najnovejših znanstvenih spoznanj do oblikovanja integriranih, uravnoteženih kmetijskih sistemov, ki ohranjajo tako naravne vire kot tudi kratkoročno in dolgoročno ekonomsko vitalnost kmetijskih gospodarstev in stabilnost kmečkih skupnosti ter povečujejo kakovost življenja kmetov in celotne družbe,« Iz tega koncepta lahko razberemo, da ima kmetijstvo poleg pridelave hrane še ekonomsko, ekološko, socialno in politično funkcijo. Pri vsakem načrtovanju v kmetijskem obratuje zato treba upoštevati vse te funkcije. Osnova kmetijske pridelave so »živa« tla. Talni organizmi, ki jih je na območju enega hektarja lahko tudi pet ton in več. živijo predvsem v površinskem sloju. Zato tla obdelujemo pazljivo - zemlje ponavadi ne orjemo (če že, potem plitvo), temveč na različne načine zmanjšamo obdelavo tal z občasnim globinskim rahljanjem. Problemi intenzivne obdelave tal v razvitih zahodnih državah so konec sedemdesetih in začetku osemdesetih let spoznali, da intenzivno poljedelstvo, pri katerem se kolobar zoža ali celo prevladuje monokulturna pridelava, tla pa so intenzivno obdelovana, dolgoročno negativno vpliva na rodovitnost, stabilnost tal, posledica pa je povečana erozija. Poslabšanje talnih razmer posredno prisili kmete, ki želijo dosegati visoke pridelke, da uporabljajo vedno več »eksternih inputov« (gnojila, herbicidi in zaščitna sredstva, intenzivnejša obdelava tal ...). Zaradi tega je marsikje okolje Že onesnaženo (ostanki fitofarmacevtskih sredstev in nitrati v vodi), prav tako pa se povečajo stroški pridelave. G . Wosna kmetijska zadruga Črenšovci Povečuje se pridelava vrtnin l^j^Plošno kmetijsko zadrugo Črenšovci sodeluje okrog 1,500 2 območja krajevnih skupnostih Črenšovci, Bistrica in Povprečna velikost kmetij je med 2,5 in 3 hektarji •til) Na ss**« območju pride- v večjem obsegu if “n i I pšenico in letos so Zadrugi 270 ton, ki jo ' kmetovalcev. '■»nav ko so pride- pa je precej '•rli Kar 500 ton tržnih •'ar 5l Eruga hiu ip „1 , JI _ . ■ ^ruga pomembna sladkorna pesa. Ker ' ' T ■_ —im pc6i£i. rvcj ni i), ^nsu poteka oddaja. I ''Pliko pese v Prid ■ P®’® Pziroma oddali, ^'1’^111 *** tol llUli- V “^6gu pa kmetje pride- lujejo tudi koruzo, ki jo v glavnem pokrmijo živini. Živinoreja je torej še vedno pomembna veja kmetijstva, čeprav težav ne ffianj-ka, saj je težko prodati zlasti telice. Bolje gredo v promet goveji pitanci, žal pa odkupne cene niso spodbudne, povrh pa precej živine uvrstijo v tretji kakovostni razred, zato rejci dobe za kilogram le 450 tolarjev. Na območju SKZ Črenšovci je tudi še vedno veliko kmetij, ki oddajajo mleko. ki ga odkupuje Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote, % plačuje pa prek hranilno-kreditne službe, ki ima sedež v Lendavi. To službo je ustanovilo pet kme-tisjkih zadrug, ki so nastale iz prvotnih temeljnih zadružnih organizacij (Lendava, Dobrovnik, Črenšovci, Hotiza - Polana in Turnišče). Kmetje, zlasti tisti, ki imajo manjše površine, iščejo dohodek v dopolnilnih dejavnostih. Letos jih je okrog 100, kar je več kot v prejšnjih letih, pridelovalo zelje, kumare, rdečo peso, papriko in tudi feferone. Vsako leto so rane sorte vrtnin dokaj dobro prodali, letos pa so imeli težave s prodajo paprike, ker so se prejšnji kupci izgovarjali, da lahko dobe drugod cenejše povrtnine. Splošna kmetijska zadruga Črenšovci svoje kooperante,in druge kupce oskrbuje z reprodukcijskim materialom v trgovinah v Črenšovcih, Bistrici in Odrancih. Zadruga ima še dve samopostrežni trgovini: Bistričan-ko na Srednji Bistrici in Kmetico v Črenšovcih, V tej je tudi mesnica, kjer prodajajo kakovostno meso živine iz domače reje. Kako naprej? Na območju SKZ Črenšovci je kakih 60 izrazito tržno usmerjenih kmetij, ki jim zadruga posveča posebno pozornost. Potrebna pa bo zležba razparcelira-nih krpic zemlje v večje površine, kajti le tako bo kmetovanje gospodarnejše. J. ŽERDIN 0* 5? * O D 6«t>EM Je TA €i/cT 'r ?TAk S STAfkiMl HoftAJfMi 0 9 *M S S Oranje Oranje je bilo stoletja temeljno opravilo v poljedelstvu. Bilo je najpomembnejše sredstvo za zmanjšanje zapleveljenosti, za premešanje organskih ostankov s tlemi, za rahljanje in povečanje infiltracijske sposobnosti tal, kar vse je pomembno za visoke pridelke. Globina oranja je bila do pred nekaj desetletji sorazmerno plitva, saj stroji niso bili dovolj močni, da bi vlekli težke pluge, Z mehaniziranjem kmetijstva pa se je to zelo spremenilo. V smislu reka, da z globokim oranjem povečamo kmetijo, ne da bi povečali obdelovalne površine, so tla čedalje intenzivneje in globlje obdelovali. Oranje poveča prostornino tal. Nastanejo makro-struktumi agregati z makro p o rami. Tako stanje tal je občutljivo, saj se po dežju in pri ponovnih prehodih s stroji tla zbijejo. Dobimo cikel: obdelava - zbitost - obdelava - zbitost. Če ni širokega kolobarja, ki ima vključene tudi strniščne dosevke, deteljno-travne mešanice, rastline za podor in podobno, oziroma če ne gnojimo dovofj z organskimi gnojili, se stanje tal iz leta v leto poslabšuje, kar so nekateri poskušali preprečiti še z intenzivnejšo obdelavo. Poleg poslabšanja fizikalnih lastnosti se pojavi še problem intenzivne razgradnje in manjšanja vsebnosti organske snovi ter upadanja števila talnih organizmov - skratka upada rodovitnost tal. Zato se v sonaravnem kmetijstvu orje le plitvo (15-20 cm), klasične pluge pa zamenjujejo z diskastimi (kolut as timi) in z grebači, ki tla le delno premešajo, ne pa temeljito obračajo. Vsako orodje ima prednosti in slabosti, zato je orodja priporočljivo menjavati v skladu s potrebami kolobarja, pri čemer naj spremenimo tudi globino obdelave. Sonaravna obdelava tal v zadnjih 10 letih so v razvitem svetu tudi v agrarni politiki spoznali, daje ohranjanje rodovitnosti tal ključnega pomena za dolgoročno pridelavo. To so zapisali tudi v razvojne smernice, kar je spodbudilo raziskovanje tako imenovane »ohranjevalne obdelave tal«. Američani ločijo ohranjevalno obdelavo od konvencionalne po deležu pokritosti tal z rastlinskimi ostanki po setvi. Ohranjevalna obdelava je tista, pri kateri je vsaj 30 odstotkov površine pokrite. Ker gre pri ohranjevalni obdelavi za manjše število operacij, ki so ponavadi tudi manj intenzivne, jo imenujejo tudi »reducirana (zmanjšana) obdelava«. Sistem obdelave tal je eden od ključnih dejavnikov agroe ko sistema. V tem sistemu so med seboj povezani in soodvisni dejavniki, kot so pomen rastlinskih ostankov, struktura in tekstura, spiranje In onesnaževanje, transformacije organske snovi, kontrola plevelov in Škodljivcev, talni organizmi ter navsezadnje tudi pridelki in gospodarnost pridelave. Združevanje specialističnih znanj v novo celoto je eden od načel sonaravnega pristopa, ki daje ravno pri obdelavi tal uspešne rezultate. (Povzeto po brošuri Obdelava in ohranjanje rodovitnosti tal. ki sojo izdali ob letošnjem državnem tekmovanju oračev.) Rok Mihelič (Dalje prihodnjič) 10 vestnik, 26, oktobra 19^ intervju Pogovor s seniorjem evangeličanske Cerkve v Sloveniji g. Gezo Emišem in dal ti bom venec življenja Je Milan Kučan član evangeličanske Cerkve? Evangeličanski senior g. Geza Ernisa iz Gornjih Slaveč v inten juju posebej za Vestnik kliče po tesnejšem sodelovanju med katoliško in evangeličansko duhovščino Vprašanje, ki sem ga g. seniorju postavil nazadnje, dajem v tem zapisk na prvo mesto, da boste tako, dragi bralci, brž zvedeli nekaj iz zasebnega življena intervjuvanca. Torej: Kdaj in kje ste rojeni, kje ste študirali, od kdaj ste duhovnik, imate družino, kak konjiček...? Rodil sem se 1952, leta v Te-šanovcih, teologijo pa sem študiral v Erlagenu v Nemčiji in v Bratislavi na Slovaškem. Za duhovnika sem bil ordiniran pred 17 leti. Najprej sem bil kaplan v Murski Soboti, zdaj pa sem že 16 let evangeličanski duhovnik v Gornjih Slavečih. Moja žena je Ružena, rojena na Slovaškem, imava dva sina, ki hodita v gima-nizijo, in hčerko, ki obiskuje osnovno šolo. V prostem času, ki gaje težko najti, še posebej zdaj, odkar so me izvolili za seniorja, igram tenis, v Tešanovcih pa imam vinograd s 500 trsi... Pri evangeličanih ni celibata, zato se duhovniki lahko tudi poročajo. Menim, da družina ni moteči faktor v življenju duhovnika, ampak prej spodbuda in masikdaj tudi intimni kotiček, kjer človek dobi moč za naprej. Trenutek zase! Samo v boju duhov je mogoče ... v nastopnem nagovora v letošnjem juliju, ko ste bili inštalirani za seniorja, ste med drugim izjavili: ‘^Samo v boja duhov (povedano v prispodobi), ki so prosti spon in pritiskov ter ne postavljajo svojih resnic, je mogoče pričakovati pristno pravovernost. e Ste hoteli s tem reči, da svetopisemskih resnic ni mogoče razlagati zgolj togo? Človekovemu duhu je potrebno dati prostost in mu brez kakršne koli prisile dovoliti, da izbira samostojno pot tudi glede vere oziroma nasploh svoje religioznosti, Tudi razlago svetopisemskih resnic moramo podajati času primemo, ob tem pa upoštevati, da tudi v krščanstvu obstajajo aksiomi (temeljne resnice), ki pa jih ni mogoče razlagati tako, kot se nam zljubi, denimo resnice o Bogu * Stvarniku, Jezusu Kristusu - Odrešeniku. Iz nastopnega nagovora povzemam še vašo ugotovitev, da ljudje v tem svetu potujemo med slabostmi in krepostmi, med zablodami in popolnostmi, a »verujem ne brez navzočnosti njega, ki pravi: Sodi zvest do smrti in dal ti bom venec življenja.« Je to neke vrste vaš poziv ljudem k večji, bolj poglobljeni veri? Človek je, kot je to lepo napisa! teolog Zahnt, božji Zemljan, ki se na poti življenja srečuje z dobrim in hudim; a ravno vera je tista, ki mu omogoča, da v svojih najtežjih življenjskih preizkušnjah najde moč za naprej in da v njegovem življenju prevladajo pozitivne vrednote. To je lahko poziv k poglobljeni veri, ker je to (Bodi zvest veri ...) svetopisemska izpoved, seveda pa mora to biti povezano z življenjem. Nauk ni večno veljavna resnica Vere v Vsemogočnega nekateri ne izpovedujejo s sodelovanjem pri božji službi in drugih cerkvenih obredih, ampak imajo, kot pravijo, tako imenovano osebno vero, ki so ji tuje verske inštitu- cije (cerkev). Duhovniki pa pravite, vsaj od katoliških je tako slišati, da ni prave vere, če nisi hkrati pripadnik Cerkve. Zdi se mi, da evangeličani ne hodijo ravno pogosto k božji službi. Se motim? Ce se človek čuti pripadnik neke Cerkve, potem dejansko soglaša z naukom, ki ga ta Cerkev uči in naj bi se po njem ravnal. Poznamo pa primere (seveda tudi v protestantizmu), ko človek išče nekaj svojega, a se izkaže, da se potem oddalji od pravega in resničnega nauka Cerkve, Nauk, ki ga Cerkev uči, ni nastal iz nekega trenutnega navdiha, ampak seje skozi stoletja izpopolnjeval, pri čemer so upoštevana mnogotera dognanja na raznih področjih; zato nauk Cerkve ni neka večno veljavna resnica. Kar zadeva obiskovanje verskih obredov, pa menim, da se vernost ne izraza vedno v pogostosti obiskovanja božjih služb, to pa seveda ne pomeni, da te niso pomembne in potrebne. Kot na primer ne moreš biti dober športnik, ne da bi treniral, ne moreš biti dober vernik brez obiskovanja božjih služb, V evangeličanski Cerkvi se - podobno kot r nekaterih drugih Cerkvah - zavzemate za duhovno prenovo. Kaj pravzaprav razumete pod to »akcijo«? Je to klic k polnjenja cerkva ali pa apel k večji duhovnosti, spoznavanju, da je ob materialnem svetu še en - duhovni svet? Mislim, da ta fizični, vidni svet, četudi živimo v modernem času, kjer se človek žene za blaginjo, materialnimi dobrinami, vedno več ljudem ni dovolj. Človeka čedalje bolj begajo temeljna vprašanja: Odkod? Kam? Kaj je smisel teh nekaj let bivanja na tem svetu? Zlasti dosti mladih išče odgovore na ta in podobna vprašanja in jih skušajo najti ne le v tradicionalni domačih Cerkvah, ampak tudi v tako imenovanih orientalnih verstvih, ki poudarjajo reinkarnacijo. Krščanstvo pa je vera, ki uči, da zaradi Jezusa Kristusa in njegovega vstajenja človekova smrt ni zadnje dejanje v njegovem življenju. Delo z mladimi evangeličani Kako pa je z mladimi evangeličani? Ima tudi vaša Cerkev koga, ki je posebej odgovoren za mladino. Katoličani imajo, na primer, mladinska srečanja v Stični? Menda je bilo najmanj eno takih v Petrovcih, tema pogovora, druženja pa: Mladi in droge. Že nekaj časa se tudi v evangeličanski Cerkvi v Republiki Sloveniji zavedamo pomena dela z mladimi. Svojčas sem bli Jaz posebej odgovoren zanje, zdaj pa imamo drugega duhovnika, ki skrbi za mladinsko delo, kar pa ni nekaj, kar bi potekalo zunaj Cerkve, ampak je njen pomemben dejavnik. Tako imamo vsako leto srečanje evangeličanske mladine iz vse Slovenije, ki Je vsakokrat v drugem kraju. Vsebina srečanj Je bodisi dnevno aktualna tematika (kot letos v Petrovcih), lahko pa je srečanje, da bi na njem spoznavali sveto pismo in se poučili, kaj lahko danes pomeni mlademu človeku. Tako dvod-rievno srečanje bo še v tem letu na Pohorju. Poleg teh vsesloven- s kih srečanj evangeličanske mladine se mladi srečujejo še v dvoranah svojih evangeličanskih cerkvenih občin. Mladinski referenti so laiki. Teme pogovorov mladi ponavadi izberejo sami, predavatelji pa so ljudje različnih poklicev, Mladinski domu v Moravskih Toplicah, ki ima ustrezno opremljenost, bo omogočil bolj poglobljeno delo z mladimi. Čeprav posamezne evangeličanske cerkvene občine niso velike, vseeno obnavljajo verske objekte ali pa grade nove. Bi lahko navedli nekaj takih zgledov, morda tudi kak sakralni objekt, ki ste ga postavili skupaj s katoličani ali drugimi verskimi skupnostmi. Vodite r knjigah kot člane samo tiste, ki plačujejo članarino, ali tudi one, ki so po prepričanju rkvena občina ... Menim pa, da ni dovolj srečavanj med duhovniki različnih veroizpovedi. Ko bi jih bilo več, najbrž ne bi prihajalo do občasnih napetosti, ki se pojavljajo predvsem ob raznih blagoslovitvah, na primer pokopaliških vežic ali gasilskih domov, na katere naslikajo sv. Florijana. V evangeličanski Cerkvi menimo, da ta podoba ne sodi na javni objekt, če Je v kraju, kjer so versko mešani prebivalci. Pred kratkim je izšel Protestantski katekizem - učbenik vere, o katerem se je zelo pozitivno izrazil tudi mariborski katoliški naslovni škof dr. Grmič. Je ta katekizem, ki ga je izdala po nemški predlogi založba Enotnost, dejansko učbenik, čeprav je po mnenju nekaterih v njegovem v delu, ki se nanaša na spolne odnose pred zakonom, prižgana zelena luč zanje. Na 232. strani beremo: »K spremenjenim po- evangeličani, a na materialne obveznosti »poza- j bljajo«? f Evangeličanska Cer- ■ kev Je veliko denarja in naporov vložila predv- | sem v obnovo in vzdrže- I vanje svojih sakralnih ob- 1 jektov; novejša cerkev Je I v Pečarovcih, Prav tako I so naši verniki sodelovali I pri gradnji tako imenova- | nih ekumenskih kapel, in 1 sicer skupaj s katoličani. I Kar zadeva članstvo, I moram povedati, da ni- I kogar, ki je »pozabil« po- I ravnati članske obvezno- I Sli, nismo črtali. V naši I Cerkvi imamo tako ime- I novani letni prispevek, ki | v letošnjem letu znaša za I posameznega člana 3.000 I tolarjev. Cerkvene obči- I ne polovico tega denarja I oddvoje v centralno bla- I gajno, iz katere dobivajo ■' ■ ... ■ £ pS mentih svoje skrbi za dobro državljanov, predvsem pa na diako-ničnem področju. Evangeličanska Cerkev sodeluje seveda tudi z evangeličanskimi Cerkvami širom po svetu. Naša partnerska Cerkev je pred kratkim postala Cerkev na Saškem v ZR Nemčiji, Gre za sodelovanje na duhovnem, izobraževalnem in materialnem področju. Na mojo lastno pobudo pa smo se povezali z evangeličansko škofijo v Hjo-rlngu na Danskem, Februarja prihodnjega leta nas bo obiskala njihova delegacija in tedaj bodo dogovori konkretnejši. Najbrž tudi o gmotni pomoči. Evangeličani nimate papeža kot katoliška Cerkev. Kdo pa je potem, če sploh je, vrhovni »poveljnik« evangeličanov vsega sveta oziroma katera inštitucija koordinira delo evangeličanskih Cerkva v posameznih državah? Imamo Lutheransko zvezo, __ katere sedež je v Ženevi, Njen predsednik je dr, ■9 Brackemeier, generalni sekretar pa dr, Noko, Na-■9 loga Zveze je koordini- H| tanje sodelovanja med H posameznimi Cerkvami. Ta Zveza pa nima nobenega vpliva na določanje učenja in delovanja posadi meznih Cerkva; vse so popolnoma avtonomne. Se pa vendarle držijo učenja, ki ga uokvirja tako ImenovanaConfesioAu-MH gustana (Augsburška ve-HB roizpoved). v kateri je H zajet osnovni nauk evan-gellčanske Cerkve. samostojnost Slovenije. Potnent^ ta obisk nekaj (kaj?) tudi evan selicanom Doslej vabila še nismo A I I .1. ;i; I Če nas bodo povabili - slišati J naj bi se z evangeličani sr««3 Mariboru - bomo prišli. S I« če nas bo sprejel, bo izpriča ekumensko sodelovanje Šima Cerkvama. Va slovesnost vaše amesii^'''! seniorja je bil med pavablje^ ' ki so prišli, tudi predsednik publike Slovenije g. Milan čan. Imam občutek, da pailzlra z vušo verskoskl n ostjo. Je tudi njen član? samo častni, če je to mag Po drugi strani pa se vaše m ladje ni udeležil nihče izv" , katoliške Cerkve, Ste bik !“■ patiziea z vašo tega razočarani? Kolikor vem, ni član. J on simpatizira, ne morem d« ti. Je pa res, da ko ga pi" na pomembne dogodke, P seveda, če mu dopušča čas-ležil se je torej slovesnos moji umestitvi, bilje na a' sloves'"' sti ob prvem državnem vanju dneva reformacij«; bila v Puconcih, prišel pa J® na letošnje generalno zboro cerkvenih publicistov iz skih luteranskih Cerkva ki je bilo na Bledu. Lldelež«^ tudi nagovoril in njegovo ■ , sijanje, zlasti del, ki sej« na vseevropsko spravo. J« .............. le zenci, ampak tudi v 1 dsednik je s svojo ud« lepo sprejeto ne tudi tokrat izpričal, daj«« p ličanska Cerkev, četudi j« številna, pomemben in P^' duhovniki osebne dohodke, porabijo pa ga seveda tudi za prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Druga polovica članskega prispevka pa gre za potrebe določene cerkvene občine, na primer za vzdrževanje cerkve. Denarja ni nikoli dovolj, potrebe so velike, zato upam, da bodo naposled tudi tisti, ki obveznosti še niso poravnaii, prej ali slej to vendarle storili. Nekaj denarja za delo Cerkve pa dobimo še od posamičnih darovalcev. Sv. Florijan lahko tudi moti gojem v našem času napram prejšnjim spada tudi dejstvo, da je zaradi dolgega časa šolanja šele zelo pozno možna ustanovitev družine ...e Protestantski katekizem predstavlja teološko učenje evangeličanske Cerkve in mislim, daje poživitev za slovenski prostor, ki mu Je tako dana možnost, da se seznani s pogledi evangeličanske teologije kar se tiče vere v Boga, Kristusa in vsakdanje krščansko življenje. So pa seveda določene razlike v pogledih naše in na primer rimskokatoliške Cerkve, Ekumenizem - približevanje, sodelovanje krščanskih cerkva - je bit svojčas sila »v modi«, sedaj pa imam občutek, da je tu neke vrste kriza. Kakšno Je vaše mnenje oziroma kakšno je sodelovanje evangeličanske duhovščine s katoliško oziroma katoliške z evangeličansko? Globalno bi si upal trditi, da Je bil v ekumenizmu dosežen določen napredek, kar pa ni dovolj. Menim, da bo morala katoliška Cerkev premisliti svoje razumevanje o duhovniških službah, kajti po njenem učenju protestantski oziroma evangeličanski duhovniki niso duhovniki, ker da niso posvečeni od papeža oziroma škofov. Ekumenizem mora biti večno dvojna pot približevanja; obe ali več strani bi morale iskati načine sodelovanja. Kar zadeva ekumenizem na našem prekmurskem območju, pa mislim, da med lokalnimi duhovniki sodelovanjeje, a bilo bi lahko boljše. Imamo ekumenska mladinska srečanja, katerih organizator Je enkrat katoliška župnija, drugič spet evangeličanska ce- Cerkev in država se lahko dopolnjujeta Julija ste se obvezali tudi za plodno sodelovanje z državo, drugimi Cerkvami, »ter našimi sestrami in brati po veri v tujini.« Vam je že uspelo vzpostaviti oziroma ohraniti stike? Sodelovanje evangeličanske Cerkve z državo in njenimi inštitucijami je vedno pomemben dejavnik v življenju in delu neke Cerkve, kajti tako država kot Cerkev skrbita za svoje ljudstvo, ki pa mora biti enakopravno ne glede na versko ali kako drugo pripadnost, To nam navsezadnje zagotavlja tudi Ustava. Žal v preteklosti ni bilo tako in marsikomu, ki je javno izpovedoval vero, niso bile dostopne vse službe. Menim, da se država in Cerkev lahko dopolnjujeta v mnogih seg- 4 Živeti, kot da ■ Bog je F Sloveniji je okrog 20 verskih skupnosti. Najmočnejši so katoličani, potem pa evangeličani, ki vas je menda 20.000. Ste av-tohotona verska skupnost, kljub temu se menda čutite zapostavljene, kajti v raznih dogovarjanjih, ki zadevajo verske skupnosti, sodeluje predvsem slovenska katoliška Cerkev. Dejansko smo mišljenja, da bi slovenska država morala posvetiti več pozornosti tudi naši in drugim verskim skupnostim. Čeprav so po Ustavi vse enakopravne, se večkrat zgodi, daje v tej »enakopravnosti« kdo bolj enakopraven. Evangeličani (in drugi) ste dobili nov katekizem, izdajte mesečnik Evangeličanski list, Evangeličanski koledar, letos je izšla knjiga Evangeličanska Cerkev na Slovenskem, v kateri so predstavljene vse evangeličanske cerkvene občine. To pa najbrž še ni vse, kar v nekem letu pride iz tiskarn? Poleg naštetega kaže omeniti še interna glasila, ki jih izdajajo posamezne evangeličanske cerkvene občine. Toplo smo pozdravili izid knjige že omenjenega teologa Zahnta Živeti, kot da Bog je. Slovenski prostor je obogatila tudi knjiga Čredo. Pripravljamo učbenike in delovne zvezke za verouk. Velik projekt pa je izdaja Agende, to Je knjige o bogoslužnem redu. Prihodnje leto bo Slovenijo obiskal papež. Katoličanom pomeni ta obisk veliko, tudi za državo je pomemben, saj je Tatikan, ki je tudi država, med prvimi priznal dejavnik. (ji) S tem da smo na mojo tev vabili tako predsedni^^ žave kot nadškofa slove: s toliške Cerkve, smo ho . pričati pripravljenost sodelovanje tako z dr^^ katoliško Cerkvijo. Smo tik pred dnevom cije, ki je dela prost dan. meni evangeličanom 3k a Lahko bi tudi vprašali vsem - vernim in nevernim , vernfzn tn ■ i ta dan ? Kako gtt . pomeni ta dan : AU«" * praznovali? Kako naj najejo evangeličanski vet Martin Luther je 3 F ° 1517, leta na vrata cerk« ' „ znamenito listino svojm ■ j/ katerimi je grajal kato rkev in njen ustroj. Dan r .u; ciip ni samo verski, ahiP , .jjj- cije ni samo verski, ai kulturni praznik: S pf° l^ ,;1 .testa ■liJ' ‘“'5' .r , mom smo dobili pt^s slovenskem jeziku in oa ,^>1 seje naš jezik konstituira" ja knjižni Jezik in preživ« današnjih dni. J . _________,________ macije kot običajno: z Jem v vseh naših cekva jj/ Ljubljana bo prenašal bo iz cerkve v Moravskm cah, 30, oktobra, na f praznika, pa bo v Letos praznujemo po '-'V' ’ posebna prireditev, P'^’ dnevu reformacije Tako g. senior (ie^a se mu zahvaljujem _______ Povedal Je še. da pot) mor moramo razumeti !i ZATE S zaupni telefon 061 97 83 vsak dan Qij_lS..do E.2.. .uj-c 24 y IftaKcu-JtkanShCf-jdruiJfiO, iia&iUja In neiDOČne. voditelja, ki pa je »prima ^^-Itlš'^ res« (enak med enakimi)' nim inšpektorjem Cerkve (dr. Aleksaiidt marjem iz Gornjih Peio'>'' stavtja to Cerkev. F evangeličanskih cerku^ ,,r vseh duhovnikov je d’ tudi / duhovnico, ki pa ' bo več edina, saj sta fakulteti v Bratislavi že tki Za evaiigeličatiskšg n tka se na Dunaju usp 'I mladenič. ŠTEFAN ,1' Jt-i' vggtntk, 26 oktnhra 1 995 11 kulturna obzorja 1 Kleklov simpozij v Rimu .•2 ..................... I I I I [ [ l ' k 'a i S: Ko so pred štirimi leti razmišljali o rehabilitaciji, so želeli, do o njem spregovori stroka. Vsak velik človek je tudi sporen. Jožefa Klek-h pa dolgo niso priznavali kot enega najpomembnejših Prekmurcev, J« bilo potrebno, da njegov pomen raziščejo strokovnjaki, in tako so tudi pravili simpozij, katerega je pripravila Slovenska teološka ak de mi ja v Pred kratkim pa je izšel še zbornik, kjer so zajeti vsi članki, ki so bili l^'niTan| na simpoziju. V okviru Kleklovib dnevov pa sta ga dr. Karel Srnjak in ravnatelj črenšovske šole predastavila širši publiki. Klekla predstavili z različnih vidikov, kljub temu pa jim je nekatera vprašanja le uspelo poudariti. Veliko materiala je še ostalo in ve- Pri Kleklovem simpoziju je so-'Idovalo kar trindvajset sodelavcev ® strokovnjakov različnih področ-’]■ Sodelavci pa so ugotovili, da so liko vprašanj seje porodilo, ki jih bo potrebno v prihodnje še podrobneje obdelati. Zbornik, ki obsega 276 strani, je zelo pomemben za vse, ki raziskujejo in pišejo našo zgodovino. Kleklov simpozij in Zbornik pa odgovarjata na vprašanje, ali bomo njegovo ime vpisali na seznam velikih slovenskih mož. Tako se dr. Fran Sušnik sprašuje: Ali bo Klekl zmogel tudi sintezo prekmurske ' okviru dneva reformacile Slikarska kolonija v Moravskih Toplicah , literatov so v naši pokrajini ta Lob« ledu Hlwltall Irti vlikaell-slovenske in prekmurske akademske slikaj je je v naše kraje povabilo JJJJ^^tsko društvo Primož Trubar. Idejna vodja kolonije sla bila predse-I..* ”®testantskeBa dru.štva dr. r.......... Križevce, spoznali so našo pokrajino, tradicijo, kulinariko in tukajšnje ljudi. Na podlagi vtisov, ki so jih dobili na koloniji, so potem ustvarjali. Njihova dela pa bodo od sobote na ogled v soboški galeriji. Umetniki, ki so tukaj ustvarjali, in organizatorji so bili nad takšno kolonijo navdušeni, zagotovili pa so, da bo postala tradicionalna. Besedilo in fotografija: ANR Protestantskega društva dr. ho Norčič in altademskl slikar Ntolaj Beet, —.J oter, posvečena pa je bila *>evii reforniacije. Na tak način so povedati, da duh protestantiz-7* jasanio strogo sakralni, ampak veliKo bolj širok ter da Je od-do umetnosti v smislu prote-'•»otske etike. ubšo pokrajno so povabili /^'iemske slikarje Hermana li Rdeč. Rada Jeriča .'^ribor.j, Apolonijo Simon iz Marjana Skumavca iz P ^^liane ter domačine Stefana siica ij Lendave, Zdenka Huzja-tai n^*’*urja v Ljubljani, in Nikt> b .^^era. ki živi v Izlakah, Sli-popeljali po Prekmurju, (''tdstavili del Goričkega, tudi "a, ki 1- IZ čustvenosti in našega racionalizma, ne da bi se izgubile vrednote enega ali drugega dela, bo pokazala prihodnost, Če bo znal zanesti svojo prekmursko romantiko, kije iz krvi prastare tradicije, v našo slovensko kulturo, potem bo stalo njegovo ime poleg velikih slovenskih mož. Svoje prispevke so na kratko predstavili tudi njihovi avtorji. Na kratko so omenili le najpomembnejša vprašanja, Miroslav Novak je geografsko, gospodarsko, institucionalno ter idejnopolitično orisal Prekmurje v Kleklovem času, Vilko Novak je pisal o kulturnih, narodnostnih in verskih tokovih v Prekmurju, Avtorji so spregovorili o njegovem življenju, delu in mišje nju, o njegovem razumevanju krščanskega družbenega nauka in politike. Poudarili so njegovo vzgojo prekmurskega ljudstva, da je znal vse preprosto povedati in ohraniti aktualnost politike. Ker se je dobro zavedal, kaj je prebudil v prekmurskem človeku, je tudi lažje »uihnil« v času madžarizacije. Spregovorili so o časopisih, ki jih je izdajal, kajti Klekl je bil 33 let urednik Marijinega lista. 21 let urednik Kalen-darja Srca Jezusovega, 20 let je urejal Novine in 9 let Marijin og-raček, ter pomenu teh Časopisov za našo pokrajino. Govor je stekel o njegovem jeziku, pesmih, predv--* sem pa o njegovem političnem delu, saj po besedah Metke Fujs brez Kleklovega kroga Prekmurje nikoli ne bi pripadalo Sloveniji. In če se torej vrnemo k osnovnemu vprašnju tega simpozija o KJeklu, lahko z zanesljiostjo povemo, da je Klekl eden največjih prekmurskih mož in njegovo ime lahko z gotovostjo stoji tudi poleg velikih slovenskih mož. Zbornik Kleklov simpozij v Rimu pa vam ponuja podrobnejšo razlago o tem. 1 I Prejeli smo Imela sva boben in lajno Akademski slikarji so del časa spoznavali Prekmurje in tradicijo, del pa so namenili likovnemu ustvarjanju. Aleksandra Nana Rituper Gledališče Rozman - Roza: RUPERT MAROVT ?^otlrama v režiji in izvedbi avtorja ii^vanje: 19. 10. 1995 v soboškem gradu Gl bolj znan kot Ss, V-relflar,,; „ I v I Se 7 ’ ' '^•reklami za loterijo 3x3, Rupert Marovt tudi kot spre-'•-ir, komediograf. Gre si-Poji* '^pijenko različnih odrskih raijjcnin oarsKin r^h n "*■ najbolj izstopa-Poinji, Vsekakor Brechtov t. i. (V-efekt), s kate-"■ ’*all jf V našem prime-vabi gledalce v ob- •X)h Pa ,J^*j®-^2ltojim dovoli nepo-h bjemu lasten gleda-lil J ■ ®®rno dovoli, ampak jih '^anj sledijo. Tako nočeš tudi vloge gledaliških akte-pomočniki celo ’'’bll^ Odrska iluzija je tako klil varovala J\^iq q,. odrskim dogajanjem ni brezskrben uzi- ‘n sajiioz protagonistom, ki 1 Da osvaja, če ne gre ; iačeiu “ j® tl*' profesor, ki se ^$tt, tako v hoji kot tudi P' na oder in začne zme- koledar Ptv, rjati (izzivati) študente (občinstvo), češ kje je dežurni, da on brez dežurnega ne more predavati. Prizor traja kar nekaj časa, vanj morajo gledalci aktivno posegati. No, ko se končno pojavi »nesrečni« dežurni (izkaže se, da je eden od zamudniških študentov), predstava steče. Profesorju izroči mikrofon in zdaj se gledalec resnično lahko počuti kot študent na predavanju. Po tem uvodu oz. okviru zgodbe sledi osrednji del. nekak življenjepis profesorja, preden js »zašel« na univerzo. Tudi ta je sestavljen iz raznih delov in odrskih postopkov, še vedno imamo opravka s potujitvenim efektom. So pa še drugi pripomočki, ki vzbujajo smeh in posmeh, za glavnega protagonista pa so včasih prav mučni. Tako npr. poejevsko nihalo, ki mu grozi s smrtjo. Če ne bo razrešil najbolj nemogočih jezikovnih vozlov, in ki celo gledalce navdaja z grozo. Vmes pa je še precej različnih prizorov, ki zlasti manj veščemu gledalcu ne povedo veliko in nekam zabrisujejo osnovno komično poan- to. Precej skrivnostna namreč ostaja cev, s katero akter operira v vsej osrednji zgodbi, na koncu pa mu rabi celo kot sredstvo umora. Bistvo komičnega naj bi bilo torej smešenje vsega, kar naj bi bilo po avtorjevem mnenju tega vredno: od znanosti do raznih odrešenikov, še zlasti pa jezikovnega čiščenja, ki včasih pripelje tudi v nasprotno skrajnost. Čeprav zahteva komedija veliko zbranosti in na določenih mestih tudi poznavanja problematike, je njen učinek dosežen. Na koncu pa je vendarle nekoliko neobičajen: umor naj bi postal sredstvo za odrešitev vesolja. Tudi to pa je seveda, kot je vse v tej igri, zgolj parodija. Julijana VorOš Nov film, posnet v Prekmurju Pesem od ludomorca Ta konec tedna so v Murski Soboti snemali kratki igrani dokumentarec, in sicer moritat Pesem od ludomorca. Režiser in scenarist je Jane Kavčič, poznamo ga po filmih Sreča na vrvici in Minuta za umor. Mori-tat je pesem, ki govori o umoru in temelji na resničnih dogodkih, na koncu pa ima še moralni nauk. Mo-ritaii so bili domena potujočih pevcev, t. i. »laj-narjeve«, in če teh ne srečujemo več, je razumljivo, da tudi moritatov ne slišimo več. Bilo pa jih je mnogo v srednji Evropi. Zapisane moritate najdemo šele ob koncu osemnajstega stoletja. Slovenskih je komaj du- cat, od tega večina v Prekmurju. Moritat, ki ga snemajo, je zgodba o umoru, ki seje Zgodil v začetku 19. stoletja v Toulonu v Franciji, k nam pa so ga prinesli delavci iz Žižkov, ki so bili tam na sezonskem delu. Moritat pa so leta 1897 zapisali v Prekmurju. Glasi se nekako takole:»,., meštrija velik hasek mu dava, s tem da klobase odava. mlade dekline pogleduje, itn njo v svojo mtežo valovi... Nedužnosti se je znebila potem pa življenje zgubila ... on njo razmesari v klobase ponuca meso...«in tako naprej, V filmu se glavni igralec Sandi Čolnik kot novinar sprehaja po današnjem Prekmurju in opisuje, kakšno je bilo Prekmurje nekoč. V osnovi pa hodi po poti umora. Poleg Čolnika igra tudi Vlado Kreslin. Štiri dni so snemali na prekmurski ravnici, približno toliko časa pa bodo porabili še za snemanje v Izoli. Moritat Pesem od ludomorca bomo videli prihodnje leto. ANR 5^POBOTA: V petek, 27. oktobra, bo v galeriji ob 18. uri peten., ^i. ukiulua, uu t jgivuji ve.- »v- ---avstrijskega umetnika Ervvina Reisnerja, ki razsta-?■ bjearj,*^. J -Srafike in objekte. Razstavo bo odpri dr. Hubert Jani-P® predstavil Franc Obal. v galeriji bo v soboto, 28, oktobra, ob 18. uri ?/btskn H ^'j*^*^®ložencev slikarske kolonije, ki jo je pripravilo Prote- VI'in"'; “«Uvn Primož Trubar, , , . razstava SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je na jugozahodnem Madžarskem, Razstavo je p P iw ogled pa bo do 20. novembra . ^ate SOBOTA V predprostorih grajske dvorane si lah g it«««* likovne skupine LIKOS. Hii-Vov ude-’’OBO1 A Otvoritev razstave študentov m dijako koloni je KPS, bo v petek, 27. oktobra, ob 18. un v aalciim Zavarovalnice Triglav. atariemskega hotela Radin so na ogled dela akademsK RADENCI: V galeriji muzeja Radenske si lahko ogledate razstavo likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umetnikov: Iva Brančiča, Sergeja Kapusa, Ota Rimeleja in Štefana Galiča. LJUTOMER: V galeriji si lahko ogledate razstavo VII. slikarskega Ex tempora Ljutomer ’95, Razstava je odprta do 6. novembra, RAKIČAN: V gradu razstavlja svoja dela Živko Brkič - Žiga. SOMBOTEL: V galeriji Keptar razstavljajo svoja dela člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Av; PRIREDITVE RADENCI: V petek, 27, oktobra, ob 19, uri bo v kongresni dvorani hotela Radin prva prireditev novoustanovljenega kullurno-umetniške-ga društva Bubla iz Radenec. V kulturnem programu sodelujejo Gorički klantoši, ženski pevski zbor tovarne Mura iz Murske Sobote in folklorna skupina iz Apač, DOLGA VAS: v soboto, 28. oktobra, bo v vaškem domu gostovala gledališka skupina iz Stikeja na Madžarskem. Predstava se začne ob 19. uri. Gospod Zlatko Gnezda je pri mojem članku LONEC IZOBILJA prezrl dejstvo, da to ni strokoven članek, ampak prej satirični članek o dejanski razstavi. Tako govori sam naslov članka pa tudi besede, v njem uporabljene besedne zveze in izrazi. Enako pomeni tudi neomenjanje vseh slikarjev, ki na razstavi sodelujejo, kajti to ni članek, ki bi bil pri komurkoli naveden r bibliografiji Za tako vrsto Članka sem se odločil iz dveh razlogov, prvi je ta, da se mi zdi edino na tak način mogoče vz valovali dogmatično neskaljeno površino umetnosti, drugi pa ta, da sem upal, da se bom ravno na ta način izognil inkriminaciji, česar me obtožuje g. Gnezda. Prvi razlog kot namera mi je očitno uspel, drugi kot želja pa menda ne. G. Gnezda ima povsem prav, ko glede del pravi, da se le s težavo lotevam analize njihovih pomenjenj, imel pa bi še bolj prav, ko bi rekel, da sem se česa takega docela nesposoben lotiti, in to še toliko bolj zaradi moje zavezanosti kanonu hermenevtične avtonomije objekta Emillia Bettija, ki pravi Sensus non est inferendus sed efferen-dus, kar pomeni, da se smisel, ki ga je treba najti, ne sme poljubno, torej na neki način zvijačno vnašati v obliko, ki naj bi smisel posedovala (v tem primeru slika), ampak ga je ravno obratno iz njega potrebno izvleči. Prav malo mi Je mar tudi za programsko shemo in statut društva AQUILA, in sicer zaradi tega, ker tam verjetno ne piše, kako moram neko delo doživeti, če pa kaj takega vseeno piše, pa še toliko manj. Tudi sam vem, kako moj stavek »Červek se predstavlja z dobro sliko sam zase ne pomeni kaj preveč prepričljivega, zanesel pa sem se na svoj članek o Cervekovi razstavi z naslovom Pod težo dejstva (Vestnik, j. avgusta 1994). Neumno bi bilo, da bi sam citiral svoj Članek, čeprav malo manj neumno kot to, da g. Gnezda citira samega sebe oz, svojo nerazumljivo miselno spakedralo, ki se mu Je zapisalo pred petnajstimi leti. Upam, da se ne sliši preveč neskromno, če si domišljam, da bi g. Gnezda kot pomurski slikar ta članek moral poznati, razen če morda odzivov na pomurske razstave ne išče v kakem tedniku iz Timbuktuja. Stavki o slikarstvu Mirka Rajnarja po moje ne potrebujejo komentarja. Izidor Horvat je svoje slike naslikal s tako Jarkimi barvami, da se proti njemu fauvisti zdijo kot žalovale! v žalnih oblekah. Ne Tisnikarja, ampak Ti-snikarjevih slik se človek na more nagledati, kaj to pomeni. Je razvidno iz različnih publikacij, ki so Jih o Tisnikarjevem slikarstvu zapisali prvovrstni umetnostni zgodovinarji. Da Ti-snikarjevo slikarstvo ni naivno, poznalavalec g. Gnezda ve Že četrt stoletja. Jaz kot mlajši in slabši poznavalec vem to Že vsaj deset let, mnogi pa ne vedo in sam sem slišal pripombo k Tisni-karjevim slikam,- »Mar ni to hiebinska šola?« Tako da se mi je zdelo umestno to dejstvo še enkrat ponoviti. Kar pa se tiče samega slikarja, me .s svojo skromnostjo, preprostostjo in modrostjo spominja na tisti poln klas, ki se v Leonardovi prispodobi hvaležno sklanja k materi zemlji, medtem ko se prazen klas »vehementno« šopiri proti nebu. Za tri majhne slike Dušana Fišerja sem bil prepričan, da jih je naslikal Zlatko Gnezda in s tem nadgrajeval sivino svojih del, razstavljenih na razstavi DLUPF - Moja risba, in če Je zaradi mojega duhovičenja potrebna užaljenost, naj presodi g. Gnezda sam. Kar Je pri vsem tem najbolj čudno, je to, da slike ne govorijo same zase, ampak jim Je kot dodatna legitimacija potreben certifikat g. Gnezde, to se pa sliši tako, kot če bi Jaz zbranemu občinstvu pe! recimo pesem Imela sva boben in lajno ter takrat, ko bi Jo odpel, občinstvo na vse p ret ege prepričeval, da sem pa to res dobro odpel. Po moje se umetnost z nekimi »pomenjenji« oz. dekreta-ii tako preanestezira, da ji odpove srce, od mene pa se pričakuje objektivnost, in to ne kakršna koli, ampak objektivnost patologa, ki Je posipan s filozofskim prahom ter kot tak ve za Kilonov rek De mortuis nil nisi bene, kar pomeni, naj bi se o mrtvih govorilo Samo najbolje. Da so Tisnikar/eve slike na najslabšem mestu, ne govorim na pamet, ne po mentalni projekciji, ampak preprosto po spominu. Na razstavi PANNONIA ‘93 so bile razstavljene pod balkonom, kar je za lake slike, ki vabijo k kontemplaciji, ravno pravšnje mesta. Toda listo razta-vo Je postavljal g, Franc Obal, ki pa razstavo dela kot pesmico in človek ne le da nima pripomb, ampak se mu zdi, da so slike na tako pravih mestih, da bi zamenjal samo dve, pa bi že porušil vso harmonijo. Mislil sem, da je to samo po sebi umevno, vendar me Je g. Gnezda prepričal o nasprotnem, tako da Je tudi lo potrebno omenili, Ce mi g. Gnezda očita partijstvo. Je zopet zadel žebelj na glavico. Gnezda si Je menda spričo svojega narcizma nadel plašnice in ne vidi drugega razen lastne genialnosti, tako da niti opaziti ne more, da umetnost vse bolj postaja stvar redkih posvečenih izbrancev, ki jim Je ob času potopa namenjen čoln odrešitve. Sam na tem čolnu nočem biti, kajti moje partijstvo, ki mi ga g. Gnezda očita, mi pravi, da je veliko ljudi, ki ljubijo ali so ljubili umetnost, vendar so bili spričo raznoraznih dekreta lov glede umetnosti, ki se glasijo- Ti to tako ali tako ne moreš razumeti, bili večkrat speljani na led in osramočeni. Tako da se zdaj Izogibajo kulturnih prireditev kot hudič križa in raje gredo na veselico, kjer se vsaj dobro imajo in jih nihče ne žali. Mi pa imamo lukaj drugo veselico, in ne da sem nespoštljiv do slikarjev, prej obratno, vendar to ne pomeni, da bom plesal, kot oni stikajo. Vem, da bi bilo to čudovito, kajti če bi na vse prete-ge lajnat hvalnice, bi bil nadvse dobrodošel in na Gnezdinem dvoru radoviden prežvekovalec, tako pa sem partijski zmaj -pozoj, ki se tega niti ne sramuje. Čas bo pa pOStafil vsa umetniška dela in lista, ki so za taka razglašena, pod koren. Žal mi Je edino tega, da bom na ta praznični dan tudi sam že zdavnaj fosiiiziran. Zdaj mi pa bolj kot Gnezdovi spiritualni manevri daje upanje g. Zlatko Jakovljevič, ki ga videvam v parku ali v Galeriji, in ki toliko da si ne iztrga srca, da bi svojim učencem podaril, predstavil, vsadit ljubezen do umetnosti. Tega človeka nihče še ni Javno pohvalil, verjetno se marsikomu zdi njegovo delo samo po sebi umevno. Toda sad njegovega deta prav gotovo ne bo izostal, medtem ko nekateri drugi, z Erazmovimi besedami povedano, »menijo, da Je vse, za kar Je potreben trud, že samo 12 lega razloga imenitnoe. Robert Irthof 12 vestnik, 26. oktobra reportaža Srečanje pisateljev Oko besede o literatih, ki so uživali v neskončnem nebu nad Panonskim morjem V naši pokrajini so se prejšnji četrtek zbrali slovenski literati, in sicer so sem prišli z namenom, da spoznajo Prekmurje in da se družijo s svojimi kolegi. Pripotovali so sem, da spoznajo tišino naših krajev, in takšnih tihih kotov je po besedah nekaterih literatov veliko. Srečanje pisateljev sicer ni nadomestilo za Štatenberg, vendar bo takšno, kakršno je ali morda nekoliko spremenjeno, upajmo, tudi prihodnje leto. O tem srečanju, o njihovem druženju, bo izšel tudi zbornik, dokument o dnevih, ki sojih preživeli skupaj. Morda bo to zbirka pisem, gotovo pa bo dokument o tem, kaj vse so tu doživljali in doživeli. do mene, preskočila tudi nap“ bliko, na ljudi v Prekmuiju. Ce« je to zgodilo, je dobro, če P® goče ne, bi bilo potrebno o®' ravno v tej smeri. In meni j®' največje bogatstvo. Če literab p trebujejo takšna srečanja? ne veš, kaj potrebujejo pisal J-Sam ne vem, kaj jaz potrebuj'^ Imam občutek, da pri tem na^ druženju ni bilo nobene ek«® situacije, nobenega nelagooJ bilo. Mogoče to samo po produktivno, mogoče je to b» Sploh ne vem, kaj bo na***^, leto. Menim, da mora ostati, kako jo bomo zastavi. 3 r I I no in zame je Prekmurje pravzaprav pot, kamor greš sam, najdeš nekaj, razmišljaš in uživaš v pej-sažih, v neskončnem nebu nad to pokrajino. Po svojem mi je všeč Dolin; sko, čeprav je Goričko tisto, ki je blizu mojim trtam in Dolenski. ' 'Oboje skupaj da neko celoto, in (S Tone Pavček je o svojih vtisih povedal: »Mnogo lepih stvari je bilo. Veliko vtisov se je nabralo te dni, eno doživetje je odkrivalo in prekrivalo drugega, in človek potrebuje čas za razmišljanje, utrditev in izkristalizacijo nekega vtisa, da se ta voda, ta mošt, ki še vre. umiri in očisti Lahko rečem, daje name Prekmurje prvič vplivalo, ko sem bil še s Kranjcem, potem sem bil drugič, ko sem govoril na Miško ve m pogrebu. Kasneje sem večkrat hodil prav v Miškovo Pola- ko razmišljaš o pokrajini, se zmeraj zatečeš v mislih ali, še bolje, v resnici v prostor, ki je primeren za zbranost. Moderen človek je razbit, odtujen vsemu in potrebuje tudi to, da razmisli, da občuti in da pokrajina pride vanj, da ga napolni z naravo, z naravnostjo, da ji ni več odtujen. Zato se mi je zdelo, da je bilo sedaj premalo časa za intimni osebni stik s pokrajino, vedno smo bili pravzaprav v družbi, v množici. Vsako ljubezen pa doživiš pravzaprav samo v dvojini, v lepi slovenski dvojini.« »Po stari navadi smo tudi mlatili prazno slamo okoli kulturne politike ... Kar je v bistvu razbijalo odnos do same kolonije, teme in pokrajine. Včasih bi bilo bolje, da vso to umazanijo, to navlako pustimo tam, od koder smo prišli, in se le prepustimo naravi ter nadaljevanju in utrjevanju prijateljstva.« I I I. I & , i' I JO Literatom so predstavili tudi »bujraško« izočilo, kar je pripravilo društvo Buj raška ekološka iniciativa. Seveda niso samo opazovali, kako je nekod potekalo »bujraško« delo, ampak so poskusili tudi specia- litete ter ob predavanju dipl. inž. agr. Ernesta Novaka degustirali najboljša vina, ki jih dajo prekmurske trte. Strinjali pa so se, da je bilo najboljše vino tisto, ki gaje bilo-najmanj. Feri Lainšček je kot organizator v soboto zvečer, ko so se pi *elji počasi poslavljali, dejal: »Na tem tridnevnem druženju pisateljev sem se veliko časa ukvaijal z ljudmi, z udeleženci kolonije, in to druženje meje zelo obogatilo. Upam, daje ta iskra, ki je prišla Ustavili so se ob reki Muri na I Otoku ljubezni, poslušali njeno I valovanje, sedeli ob ognju in ob I »pajanju kruha« na dolgih pali- I cah opazovali mitičnost ognja. I Mnoge je prav ta večer najbolj I očaral. Čeprav niso poslušali predavanja o tnitološko-etnolo- j ških posebnostih, so le-to lahko I sami občutili. ■ A ll Ir 9. Fd še ne vemo. Gotovo pa sno samo od mene, še nW Vsekakor pa bomo prirod organizirali.« 7 mond -Kofol ter urednica časopisa Sukič, levo pa lahko vidimo še tretjo pisateljic Majo Vidmar. Kolmaničeva je P |^j ujp udeležbo žensk na podobnih srečanjih v tuj'-:^ je tudi sama članica, in dodala, da je v tujini polovica žensk. »Pri nas ali jm težko prebijejo, ali niso zainteresiran®, vei”; majo seče, da bi se na tak način uveljavil®- jd kje so naše ženske. Vem pa, da ni lahko u oi* so povsod v uredništvih vendarle mo** al.’" Andrej Hieng je povedal, da precej dobro pozna te kraje, ker je moral zaradi Rimskega scenarija za film Povest o dobrih ljudeh veliko hoditi po Prekmurju, od tega pa je že veliko let. Pokrajina in ljudje pa so ga ponovno očarali, tu je zelo poetičen in lep konec. »Predvsemjne je fasciniralo to, da se je mesto izjemno razvilo, obogatilo, civiliziralo. Jaz osebno nisem človek, ki se s pisatelji ne druži. Sicer ne maram cehovskih združenj, toda v tem primeru, na tej koloniji, sem naletel na takšne ljudi, s katerimi se dobro razumem. Po naključju je tako naneslo, da sem se tukaj znašel med svojimi ljubljanskimi in kranjskimi kolegi, tistimi, s katerimi se dobro prenašamo.« Odpeljati so se tudi v Porabje, kjer je bila večina udeležencev kolonije prvič. V ospredju na fotografiji sta pisateljici Karolina Kolmanič in Milojka Žiž- imajo svoje gledanje. s' laju svoje gicuaiije. jj Dokler nimaš imena, je težko pro® joijiS® I 1 vem, da sem že prej pisala. Do svoje pr^* sem prišla, ko je bil natečaj pod šifro.« O svojih vtisih je povedala, da ^anj” ni novo, vendar v njem vedno odkrije »V primerjavi z )ii# ‘n^ rt ' v njem vedno odKnj«- "Lj;« drugimi srečanji ima to (ju^P" sem samosvojega. Pri nas je bolj j imajo širši prostor za gibanje. Zame j® .| nimivo, opazovala sem. kako so se vživeli v to okolje, kajti za nekatere J® ' novo.« [fO, Srečanje pisateljev je bito izredno p®*^^ no. nabito z informacijami. naporno ... Vendar, kot je povedal so se najbolje počutili, ko niso bili izicut*- r « ni* I-m' programa, ampak ko so bili to. kar so-prišli na kolonijo zadržani, našo pokraJ zapustili kot prijatelji. (U"', Besedilo: Aleksan^ fotografije: Jor« vestnik, 26. oktobra 1 995 13 I ! I 'jf ii nasveti Dogajanje na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, to- bat bo poročanje o dogajanjih na Jubljanski borzi oz. trgu vredno-^Inih papirjev zajemalo obdobje “IM torkom, 17.10., in ponedelj-23, 10. 1995. 19. oktobra je objavila Lju-Janska borza obvestilo za javnost v zvezi z delnico MK Za- - 4, uc^jjjjuu ivirs. Zjtt- saj je ta delnica 12, okto- , ’ “"J JV 1Q uciJJJtft J UMU’ J« dosegla tečaj 13350, kar je Kot tridesetodstotno pove-glede na tečaj 6, maja 1994. ^dinska knjiga Založba, d. d., ^vešča, da rast tečaja ni poveza- v fi^ izjemnimi dogodki tužbi ali zunaj nje, ki bi imeli vpliv na poslovanje Ve'1 ^'ttnnevajo, da seje po- ■^ružbi ali . , . P”* P ra sevanj e po njihovih oicah po objavi polletnih re-atov, ki so bili objavljeni v skladu dn "tč in prospektom ^be ter so na voljo javnosti od septembra. 29. Rotacij: A " la ~ redne delnice delnice LEKA so v četrtek ^^njale lastnika po tečaju 12000 en t V petek je njen tečaj ostal na istem ni- ''Oju, prometa pa je bilo za 240 '^tolarjev. lisuc v ^^rek je porasel enotni tečaj . ■ porase s 17103 na lar> 33,9 mio to- iia 11 L naslednjega dne . ''341 ob kar 176.1 mio to- '2621 v četrtek pa na la) v tolarjev prome- Hj. P^lek je njen enotni tečaj na 1 7536. ko je Pon d* 'olsfjpv prometa, v lA. pa porasel na 17654 bili P>9 hiio tolarjev prometa. totni tečaj Salusove delnice n«!®®'’’ v s J9318 na lar ’ 't® je bilo za 17,6 mio to-'atjev Je na Prometa, naslednjega dne ^®6 ob 8.3 mio tolarjev Prometa, 'olarjev prometa). V peN ^tf^Itii tečaj porasel ifK .602, ko je bilo za 21,4 mio " 1 oo Ptometa. v ponedeljek pa . “25 ob 12,7 mio tolarjev v četrtek pa na 19466 na TT ■ oktobra je poskočil enotni delnice SKBR-ja s 36161 55, ko je bilo za 126,5 ''Rkh prometa, nasled-t 1 “ 56672 ob 65,8 Pa n ° prometa, v četrtek l^l^^fasel na 36873 (31 mio toV petek je njen je hjii, ^8* porasel na 37065, ko riet, ^■''.7 rniii tolarjev pro-Ponedeljek pa padel na tiieij" tolarjev pro- padel na 36672 ob 65,8 ob 4,2 mio tolarjev prometa. Z obveznico RSL 8 je bil prijavljen aplikacijski posel v sredo po tečaju 93,0 {-1.0-odstotno točko) v vrednosti 20 tisoč tolarjev, naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 95,5 ob 1,9 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob prometu 151 tisoč tolarjev. Na ponedeljkovem nivoju 98,5 seje zadržal v torek enotni tečaj obveznice RSL 11, ko je bilo za 2,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 98.6 ob 4,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 99,6 (2,2 mio tolarjev prometa), V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 143 tisoč tolarjev po tečaju 98,5. Za 0,4-odstotne točke je v torek padel enotni tečaj RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo, in sicer s 101,6 na 101,2, ko je bito za 378 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 101,4 ob 1,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 354 tisoč tolarjev po tečaju 101,6. V petek je njen enotni tečaj porasel na 101,7. ko je bilo za 7,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 22 tisoč tolarjev po tečaju 101,8. Enotni tečaj obveznice RSL2 z izkoriščeno davčno olajšavo je poskočil'v četrtek za 1,36 odstotka na 112,0, ko je bilo za 474 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 113,0 ob prometu 192 tisoč tolarjev. 17, oktobra je poskočil s 103,0 na 103,6 enotni tečaj obveznice SKB L ko je bilo za 2,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 103,1 ob prometu 245 tisoč tolarjev, v četrtek pa poskočil na 103,4 (13,7 mio tolarjev aplikacijskih poslov). V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 245 tisoč tolarjev po tečaju 103,3, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel.na 103,1 ob prometu 164 tisoč tolarjev. Z enim lotom obveznice Sklada za razvoj (SKR 1) je bil sklenjen aplikacijski posel v sredo po tečaju 8 1.0 (-0,1-odstotno točko), v petek pa je njen enotni tečaj porasel na 81,5 ob 3 mio tolarjev prometa. 5or; A, kotacija , '‘•»veznice J-' na 104,0 je porasel v ke tečaj obveznice Ban-2,7 tf, (BCEI ), ko je bilo za >4tbiirjeu prometa ter se let oi, zadržal tudi v četr-la. v tolarjev prome- borj je njen enotni tečaj Ml. 8o je bilo za '^9ev. V •olarjev prometa, v popa nekoliko padel na Prometu 611 tisoč to- padel enotni tečaj ^oiA^l^SLlsiOŽ.Sna 102,0, "'Hk, bilo 6,1 mio tolarjev pro- Pa dne poskočil 'dlarjg’ Pi^ometu 980 tisoč Ksi; ' v Četrtek pa na 102,7 prometa). Njen ije porasel tudi v pe-'“'arjt;^ je bilo za 6,5 mio delje); y, d'^?nieta, ter se v ponc-‘'.2 istem nivoju ob P^nieta, J® Porabil' obveznice RSL 2 ':oj,^*vtorekslll,8 na 112.0. Borzna kotacija B - redne delnice Enotni tečaj delnice BTBR-ja je porasel v torek s 14199 na 14358, ko je bilo za 9.9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 14625 ob 35.3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 14713 (5,5 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 14647, ko je bilo za 3,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 14845 (594 tisoč tolarjev prometa). V torek je porasel enotni tečaj Dadasove delnice s 121307 na 123374, ko je bilo za lOf.8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 122896 ob 74 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 124420(74,7 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 127487, ko je bilo za 27,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 129099 ob 43,6 mio tolarjev prometa. S 17989 na 18341 je porasel enotni tečaj delnice Finmedie, ko je bilo za 9,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 19101 ob 8,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa padel na 19039 (7,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 19582, ko je bilo za 7,5 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 20521 ob 8,5 mio tolarjev prometa. 17. oktobra je porasel enotni tečaj delnice Gradbenega podjetja Grosuplje s 23000 na 23190, ko je bilo le za 232 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 107,7 mio tolarjev (enotni tečaj seje izoblikoval na 23049). V četrtek so bili ponovno prijavljeni aplikacijski posli, tokrat v vrednosti 3,1 mio tolarjev, enotni tečaj seje izoblikoval na 22823, Enotni tečaj delnice Hmezad banke je poskočil v torek s 14702 na 15242, ko je bilo za 10.5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 16153 ob 34,i mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 17237 (14,7 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 1 7579, ko je bilo za 6,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 17655 ob 22 mio tolarjev prometa. Po objavi sporočila za javnost seje v četrtek ponovno trgovalo z delnico MK Založbe. Njen enotni tečaj je rahlo padel na 13342, prometa pa je bilo za kar 220,1 mio tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 13664, ko je bilo za 24,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa nal4125 ob 23,2 mio tolarjev prometa. V torek je porasel enotni tečaj delnice Nike s 4156 na 4244, ko je bilo za 2,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 4202 ob prometu 870 tisoč tolarjev, v četrtek pa porasel na 4285 (19,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj rahlo padel na 4273, ko je bilo za 16,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 4?07 ob 4,9 mio tolarjev prometa. Z 882,0 na 886,9 je porasel enotni tečaj delnice Term Čatež v torek, ko je bilo za 14,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 902,7 ob 32,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 915,9 (14,9 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 912,3". ko je bilo za 18,3 mio tolagev prometa, v ponedeljek pa na 942,7 ob 20,6 mio tolarjev prometa. Nobelova nagrada za ekonomijo Racionalno pričakovanje nobelove nagrade Gospod John B. Shoomaker je priznan ekonomist, ki poučuje na uglednih svetovnih univerzah, obiskuje znanstvene konference in piše članke v ugledne strokovne ekonomske pa tudi druge revije. John B. verjame v tako imenovani kvalitativni pristop pri znanstvenem delovanju. To, da ni znanstveni kvantitativec, pomeni, da verjame, da za mednarodno kariero v ekonomski znanosti ni pomembno število, marveč vsebinska kakovost napisanih del. Shoomaker tej tezi mora verjeti že zaradi svoje mladosti in relativno kratke kariere. Znanstveniki namreč šele v zreUh letih dopuščajo tudi določena odstopanja v zagovarjanju paradigem, ki se sčasoma spreminjajo. Vendar pa paradigme niso tisto, kar našega Shoomakerja tare vsako leto vedno znova; z leti in z vedno revolucionarnejšimi prispevki o ekonomski znanosti se mu zdi primemo prid še do Nobelove nagrade za ekonomijo. Vendar, kako? Seveda ne na vsak način, temveč po znanstveni poti. naj bi bila torej zgolj odločitev med visoko inflacijo in nizko brezposelnostjo ter obratno. Lucas je posegel po temeljni kategoriji, ki odloča o obnašanju ekonomskih subjektov, to je po pričakovanjih. Gre za enostavno idejo - vse dobre ideje so pač enostavne - . da se ljudje pri svojih odločitvah za prihodnost ne bodo ravnali v skladu z napačnimi odločitvami iz preteklosti, marveč bodo spremenili svoja prlčako- lQl. ki Mar za naš zapis na pol fiktivno izbran gospod res izpolnjuje čisto vse pogoje za nagrado? Glede na izkušnje iz preteklosti, na katerih temeljijo njegova pričakovanja, bi morali biti resnica in pravica na njegovi strani. Računsko je lahko zadeva dokaj enostavna; sestaviti si mora ustrezni ckonometrični model, vanj vključiti vse nobelovce za ekonomijo in področja njihovega delovanja do določenega leta ter iz odloči tev komisije za podeljevanje nagrad simulirati verjetnost, da bo naslednje leto prišel na vrsto. Računanje takih predvidevanj prihodnosti je torej enostavno, vprašanje, ki si ga mora v prerokoval ski obrti zastaviti tudi vsaka dovolj premetena vedeževalka, pa je, ali so bile izbrane pravilne in predvsem prave predpostavke ter ali smo v analizo vključili res čisto vse, kar je o zadevi - Nobelovi nagradi za ekonomijo - znanega. So torej informacije Johna B. popolne ali mu je kaj ušlo? V primeru, da resnično vesta »vse o vsem«, kar se je v preteklosti dogajalo v zvezi s to častitljivo nagrado, pa še zmerom ni zadosti, da bi bila njuna pričakovanja -pridobitev nagrade - tudi »racio- Za dajanje pravilnih napovedi raziskovalnih inštitutov o ekonomski prihodnosti niso dovolj statistični podatki iz preteklosti, kakor to še danes počne večina keynesian-skih ekonometričnih modelov s svojimi simulacijami. Upoštevati je potrebno tudi »racionalna pričakovanja«, kijih imajo ljudje in podjetja glede na svoje izkušnje iz preteklosti. Povezava obeh vrst parametrov, torej konstantnih in variabilnih, šele omogoči natančnejše prerokbe o razvoju gospodarstva v prihodnosti ter uspešno reagiranje podjetnikov na nepredvidene ukrepe vlade. Možnost za uspešno predvidevanje je našemu kandidatu za Nobelovo nagrado prihodnje leto olajšal letošnji dobitnik te nagrade, Člani strokovne komisije v Stockholmu so se namreč odločili, da je profesor iz Chicaga Robert E, Lucas s svojo teorijo o racionalnih pričakovanjih naredil revolucionarni prispevek na področju ekonomije ter tako izpolnil pogoje za Nobelovo nagrado. Na primeru odločitve vladne ekonomske politike za dva cilja, na primer nizko inflacijo in majhno število nezaposlenih, je dvajset let nazaj veljalo pravilo, da oboje hkrati ni mogoče. Če se vlada pred volitvami odloči za »širokogrudno« denarno politiko Kateri so temeljni elementi »Lucasove revolucije«? Poenostavljeno jih je mogoče združiti v stari slovenski modrosti: »Osel gre samo enkrat na led!«. Ljudi je mogoče imeti za norca samo kratek čas, dolgoročno to ni mogoče, saj se njihova pričakovanja - potem ko so enkrat nasankali - spremenijo. vanja, s tem pa tudi svoje ravnanje. Konkretno to pomeni, da na dolgi rok izmenjava med visoko inflacijo in nizko brezposelnostjo ni mogoča, saj se ljudje ponovno ne dajo imeti za norce. Ko delodajalci vidijo, da se cene višajo, se ne veselijo več višjim profitom, ne razširjajo svoje dejavnosti in ne zaposlujejo novih delavcev, temveč postanejo previdni in se ne spuščajo v dodatno poslovno tveganje. Logično je torej, da se, ko vlada spremeni svojo gospodarsko politiko, spremenijo tudi pričakovanja ekonomskih subjektov. to pa lahko - v ekstremnem primeru - vedno znova onemogoči uspešno doseganje ciljev vladne ekonomske politike. Kritiki Lucasu očitajo predvsem predvidevanje popolne informacije, ki jo je v praksi nemogoče uresničiti. Potem je tukaj še vprašanje o kreditibilnosti ter stalnosti vladnih obljub volivcem. Ali lahko vlada svoje obljube res izpolni, recimo tako, da z denarno politiko »subvencionira« gospodarstvo, in koliko časa lahko to počne? Nasledniki Lucasove teorije, h kateri delno spadata tudi omenjena dva kandidata na Nobelovo nagrado, potem celotno igro racionalnega pričakovanja razširijo še na racionalna pričakovanja vlade in politikov. Ko je potrebno, lahko politiki zelo enostavno povečajo svojo popularnost med volivci. Čeprav vedo, da strožja denarna politika vsaj v grobem vodi do znižanja inflacije, se zaradi povečanja priljubljenosti svoje stranke vseeno rajši odločijo za višjo inflacijo ter kratkoročno povečanje dohodkov in zaposlenosti. Kaj lahko torej svetujemo vsem, kijih zanima milijon ameriških dolarjev, kolikor je vredna Nobelova nagrada za ekonomijo? Uspeh lahko »racionalno pričaku-jemq« samo, Če imamo popoln dostop do informacij. Najpomembnejša informacija pa je tudi tukaj zelo banalna; preseliti se bo treba v Chicago. Od leta 1968, ko so začeli podeljevati Nobelovo nagrado za ekonomijo, jih je bilo osem dodeljenih predavateljem »University of Chicago«, deset drugih nobelovcev za ekonomijo pa je ali tam študiralo ali tam dalj časa živelo. In to Še ni vse; kar 47 Nobelovih nagrad iz vseh področij znanosti je bilo do leta 1995 dodeljenih ljudem, ki prihajajo iz Chicaga. Za prihodnje Nobelovce naj torej velja rek; »Vse poti vodijo v Chicago!« nalna*. Za uspešnost racionalnih pričakovanj je poleg popolne informacije in seveda »pravilne« teorije potrebno tudi pravilno predvidevanje sprememb parametrov, ki jih v model vzamemo kot konstantne. To pa pomeni že kar pravo pravcato možnost »popolnega predvidevanja« prihodnosti. (v dogovoru s centralno banko seveda), kar povzroči nižje obresti ter tako omogoči kratkoročno povečanje naložb in zaposlenosti, pa to po drugi strani hkrati poviša inflacijo,- ki po določenem obdobju višanja cen pospeši re-trogardne procese v narodnem gospodarstvu in s tem ponovno odpuščanje delavcev. Mogoča Borzna Rotacija B - prednostne delnice Enotni tečaj delnice KBTP-ja je v torek porasel s 35620 na 36214, ko je bilo za 8,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 36950 ob prometu 5,4 mio tolarjev, v četrtek pa na 37380 (5,3 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 37322, ko je bilo za 2,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 37222 ob 7,7 mio tolarjev prometa. V torek je poskočil enotni tečaj delnice Primofina. in sicer s 3473 1 na 37 109, ko je bilo za 20,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 38336 ob 19 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 38648 (23,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 39840, ko je bilo za 11,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 41922 ob 21,8 mio tolarjev prometa. S 13099 na 13511 je v torek porasel enotni tečaj delnice UBK, prometa pa je bilo za 932 tisoč tolarjev. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 1,7 mio tolarjev, enotni tečaj pa se je izoblikoval na 14000. V torek je porasel tudi enotni tečaj delnice VIPP, in sicer z 42850 na 42996. ko je bilo za 215 tisoč tolarjev prometa. TONČKA BOŽINOVIČ Si .1 t ■ o * I ■ o' FOJMaaiTiKA BREŽICE Tr(j lignaficav ta, tel 0608 62-236 Dunaj ste 20, tel j61 133-11-55 UARIBOR CELJE Partizanska 3 5 Ljubljanska 3b tal 062 29-460 taLOM 26-936 KMUJ PTUJ KoibSte 2 Žnidaričavo n 11 tel 064 211-644 tel 062 772-531 ^a 11,3 mio tolarjev “b s J'■ "^slednjega dne na 112,7 tolarjev prometa, v ®fjev (86,2 mio to- ''.'("1"“ I ■ V petek je njen porasel na i 13.3, ko 'lih,. 52.1 .„1.,..... ..... Ob s 'Hbi^ mio tolarjev pro-Ponedeljek pa na 1 13,4 KOPEH Ffarska 12, Lel. 066 36-290 LABODI - V gramoznici pri ribiški koči v Gradišču pri Murski Soboti plavajo labodi! Najprej sta bila dva, potem se je od nekod vzel še en par. Labodi se počutijo dokaj varne, saj jih ne vznemirjajo ne ribiči ne drugi obiskovalci narave. Ta je zdaj zaradi labodov še bogatejša in lepša. Mar zgled iz Gradišča pomeni, da se naravovarstvena osveščamo? - Fotografija: F. Kuhar ANDREJ HORVAT 0 14 vestnik, 26. oktobra l99j “Moravske Toplice Posojila podjetnikom in obrtnikom I v Občini Moravske Toplice namenjajo posebno pozornost po- ' djetništvu, obrtništvu in drobnemu gospodarstvu. V ta namen je odbor za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turi-zm, ki ga vodi Jožef Grabar, odobril več posojil s subvencioiiira-no obrestno mero. Odbor, ki delaje v okvira občinskega sveta, je bankam predlagal odobritev posojil vsem prosilcem, ki so vlt^e posredovali pravočasno, upoštevali pa so tudi vlogo prosilca, ki je zamudil predpisani rok. Vloge prosilcev za vlaganje v vinotoče pa je omenjeni odbor odstopil v reševanje kmetijskemu odboru, ki je banki predlagal odobritev posojil v znesku dva milijona tolarjev. Razumljivo je, da so odbrili višje zneske posojil podjetnikom in obrtnikom, medtem ko je za širitev in tehnološko posodobitev proizvodnje obrestna mera subvencionirana s petimi indeksnimi točkami. Podrobnejši pregled najetih posojil j kaže, da bo denar usmerjen zlasti v gradnjo proizvodnih pro-I štorov tapetništva, poslovnih prostorov trgovine, širitev dejavnosti, tehnološko posodobitev avtoservisa in gradnjo avtosalo-na. Poleg tega bodo posojilojemalci denar porabili za gradnjo prenočitvenih zmogljivosti, hladilnice, širitev kuhinje in gradnjo otroškega igrišča, za potrebe pohištvenega mizarstva, I cvetličarstva, nakup opreme za avto prevozniško dejavnost, notranjo opremo gostilne in za dokončanje naložbe v lekarniško dejavnost. Posameznim posojilojemalcem so odobrili od 1,5 do 5 milijonov posojila. M. JERSE Beltinci »Mali grad« v občinskih rokah Ker lastništvo »malega gradu« v Mladinski ulici 2 v Beltincih, kjer ima svoje prostore med drugim tudi občinska uprava, še ni urejeno, se je občinski svet odločil, da lastništvo preide na Občino Beltinci. Hkrati so skleniti, da ima Krajevna skupnost Beltinci časovno neomejeno možnost brezplačne uporabe pisarne za svoje potrebe, medtem ko ;?w5 Sl*. g K g i Zunanjost »malega gradu«. Fotografija: M. JERŠE Kultumo-umet niške mu društvu Beltinci pripadata knjižnica in garderoba. Namembnost drugih prostorov v tej stavbi pa je opredeljena v posebej izdelanem projektu arhitekta Dugarja. Upoštevajoč javni razpis, bodo to stavbo začeli nemudoma obnavljati. Za podpis pogodbe z izvajalci so pooblastili župana Občine Beltinci Jožefa Kavama. M, JERSE Čentiba pri Lendavi Na ulicah kar 127 luči Leto se počasi izteka in tudi v Čentibi analizirajo, ali so naredili dovolj za napredek kraja. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da so bili pridni. Med vinogradi so asfaltirali 1.100 metrov cest, napeljali so vodovodne cevi in tako dali možnost priključitve še 6 gospodinjstvom, ki so tudi sama primaknila zajetno vsoto. V Čentibi so letos dokončali prizidek h gasilskemu domu, velik 6 krat 5 metrov, v katerem so uredili kuhinjo. Tudi ta je bila potrebna, saj na gasilskih veselicah, kot je bila denimo ob letošnji obletnici društva, poskrbe poleg pijače še za prigrizek. Letos so v Čentibi obnovili starejši križ, posvečen sv. Florijanu, zaščitniku gasilcev. Na pokopališko vežico pa so dali naslikati nabožno podobo. Čentibske ulice ponoči niso več v temi, kajti postavili so kar 127 luči. Nedvomno velik dosežek, ki je tudi pobral precej denarja. Zdaj lahko samo upamo, da bo vse v redu še z vzdrževan- jem. Kaj pa načrti? Nikoli jih ne manjka, kajti nočejo zaostajati. Aktualna postaja gradnja kanalizacije s čistilno napravo, navdušujejo pa se tudi za čisto energijo - plin- sko omrežje. J. Ž. KAPELICA - Z denarjem krajevnega samoprispevka in iz dragih finančnih virov so v Čentibi obnovili kapelico, zgrajeno 1927. leta, ki stoji sredi vinogradniškega območja. FreSke je naslika Tinč Mertik, gradbena in druga dela pa je opravila Ingra Lendava s kooperanti. - Fotografija; J. Ž. iz naših krajev L 75 let prihoda šolskih sester v Žižke Sestre vere, ljubezni in duha »Na pobudo Jožefa Klekla so tukaj od 24. 2. 1920. do 9. 12. 1948. učile, vzgajale in molile šolske sestre. Hvaležni vaščani Žižkov. - 22. okt. 1995« Tako so zapisali na spomisnko ploščo, ki so jo v nedeljo odkrili in blagoslovili na nekdanjem samostanu redovnic reda šolskih sester, ki imajo zdaj svojo »provinco« v Slovenski Bistrici, na slovesnost v Žižke pa jih je prišlo Iti, med njimi tudi 90-letna Jerneja Kranjec, rojena v Veliki Polani. Slovesnost ob 75-letnici prihoda redovnic v Žižke je bila v okviru letošnjih Kleklovih dnevov. Zdajšnje sestre so bile deležne velike pozornosti tako govornikov kakor tudi domačinov. S krajšim nagovorom so jih pozdravili župan Anton Tomar in predstavniki Žižkov, o njihovem poslanstvu na kulturno-prosvet-nem področju je govoril ranatelj šole Stefan Ptičar, krajši kulturni program pa je izvedla skupina Dobri pastir. Ob jubileju je izšla knjižica, v kateri je č. kanonik Franc Tement na kratko opisal nastanek frančiškanskega redovništva, katerega ženska veja so frančiškanke brezmadežnega spočetja, ki pa jih ljudstvo boli pozna p^ nazivom šolske sestre. Pobudo za prihod šolskih sester v Žižke je dal črenšovski upokojeni župnik in domoljub Jožef KJekl. V tistem času (leto 1920!) je hudo primanjkovalo slovenskih učiteljev, kajti dotedanji madžarski so odšli po koncu vojne in nastanku Jugoslavije, V Žižke so prišle tri sestre; Ladislava, Rudolfi na in Petronila. Po sprejemu in božji službi v Cren-Eovcih je procesija krenila v Žižke. Vse sestre so nekaj let stanovale v šoli, 1929. leta pa so se preselite v nov, lastni samostan. Sestre v Žižkih so bile vsestransko dejavne. Poleg poučevanja šoloobveznih otrok so prirejale številne gospodinjske tečaje in skrbele za kulturne dogodke. Tako so skupaj z amaterskimi igralci naštudirale več iger, na primer; Ljubim svoj jezik. Krivoprisež-neS, Veriga, A njega ni... Nekatere sestre so celo kuhale na gostijah. Med drugo svetovno vojno, ko so Madžari okupirali Premurje, so sestre v Žižkih ves čas poučevale v slovenskem jeziku. Sovražnik jih je pustil pri miru, naši osvoboditelji pa ne, kajti decembra 1948. leta so iz Lendave prejele odlok, da morajo poslopje zapustiti, kar so tudi storile, sa- mostan pa so nove oblasti spt*" menile v dom počitka. Zlasti hudo je bila prizadeta sestra Laaj' slava, ki jc v Žižkih delovala odroma poučevala vse od ustana™" tve samostana do njegovega zapf' tja, torej celih 28 let. Ladlsla’^’ ki jc bila zelo izobražena, j« t'" pesnila. Čeprav pregnana, J* Žižkih našla poslednji dom- Umrla je jeseni 1948. let®* počiva na tamkajšnjem lišču. Tam je pokopana tudi P®, nejša sestra Ignacija, V temnaj nobena nima sorodnikov, a Ul na grobova sta kljub temu vs skozi negovana. Ljudje imajo s” ske sestre v lepem spominu. g. SOBOČAN ■ m ■i v ■ ikii Slovenske sestre frančiškanke iz reda breznadežnega spočetja, ki jim pravijo tudi šolske sestre, jij svojo provinco v Slovenski Bistrici. Vodi jih provinciajalka sestra mati Avrelija Pavel. Na slovesnost v je prišlo 16. Po uradni slovesnosti pred nekdanjim samostanom (zdaj zasebna hiša) je bilo v gasilske^ neke vrste družabno srečanje. Prav gotovo je bilo nekatero pecivo, ki so ga ponudile domače gospoduj’ , dobro, ker so ga pripravile po receptih nekdanjih šolskih sester, ki so prirejale tudi gospodinjske Fotografija; Š. S. ■ GORNJA RADGONA - Telovadnica Športnega društva Gornja Radgona, ki jo uporabljajo tudi učenci OŠ s prilagojenim programom, ni več ustrezala sanitarno-tehničnim predpisom, zato so jo inšpektorji zaprli. Kaže pa, da so zdaj v Občini Gornja Radgona le našli nekaj denarja za obnovo ostrešja in notranjosti, tako da bodo objekt Čez nekaj tednov spet lahko uporabljali, čeprav bodo vanj v prihodnje še potrebne naložbe. (F. Ki.) ■ ČERNELAVCI - Na seji predsedstva Zveze Romov so pohvalili radio Murski val, ki ima ob petkih posebno oddajo o življenju in delu v romskih vaseh oziroma zaselkih. Prekmurske Rome, ki naj bi jih bilo 2.986, pa obveščata tudi list Romano Nevijpe (Romske novice) oziroma obsežnejši Romani Union, ki ga izdajo letno enkrat. Predsednik Zveze Romov Jože Horvat - Muc je na seji povedal, da država pripravlja romsko revijo, ki bo prišla med bralce vsake tri mesece, (J, Z.) ■ LJUTOMER - Svet pomurskih gasilskih zvez je naložil Gasilski zvezi Ljutomer, da v mesecu požarnega varstva propagira nakup avtomobilskih gasilnih aparatov. Ti so sorazmerno poceni, lahko pa rešijo marsikatero življenje in tudi.premoženje. Aparate prodajajo na vseh sedežih gasilskih zvez Pomurja, kjer jih je po uporabi mogoče zopet napolniti. V prometu pa bt se lahko izognili marsikateri nesreči, ko bi pešci nosili (ponoči seveda) kresničke. Nanje bi lahko bolj opozarjali tudi policisti. (, F. Ki.) ■ GORNJA RADGONA - Delavci Telekoma so ob avtobusni postaji v Gornji Radgoni postavili dve novi telefonski govorilnici. Ena je namenjena tistim, kt imajo žetone, druga pa je sodobnejša na magnetne kartice. Govorilnici sta ob osvetljenem križišču, zato je več upanja, da ju ne bodo uničili malopridneži, ki jih je žal nekaj tudi v tem lepem in obmejnem mestu. (L. Kr.) ■ LJUTOMER - V Občini Ljutomer deluje 12 krajevnih skupnosti, V mnogih od teh tožijo, da dobe iz občinskega proračuna premalo denarja, zato so ustrezne strokovne službe pripravile pregled o denarju, ki gaje občina nakazala krajevnim skupnostim od 1992. do letošnjega leta: skupaj je bilo 547.000.000 tolarjev. Veliko? Malo, pravijo v krajevnih skupnostih. Svetniki občinskega sveta te občine pa so se na zadnji seji »obregnili« od delovni čas pošte. Predlagajo, da bi blagajno odprli ob 7.00 ali najkasneje ob 7.30, kajti sedanji odpitalnl čas, ki je ob 8. uri, je »prepozen«. Tako je tudi na drugih poštni uradih in tudi tam so enake pritožbe strank. Bodo poštarji začeli vstajati bolj zgodaj? (F. KI.) ■ APAČE - Pri ribolovu je že tako, da je treba biti ob pravem času na pravem mestu. To je uspelo Iztoku Matisu iz Apač, kije v gramoznici v Konjišču ujel doslej najtežjega krapa. Tehtal je 13,5 kilograma, v dolžino pa je meril 115 centimetrov. Krapovo glavo in rep je srečni ribič dal preparirati in bosta krasila steno. (B. M.) strogo ■L' I- ■t,; ’T1“ - a očita* SMETI - Komunala iz Gornje Radgone smeti sicer odvaža, -j- -4 oivii^ii nomuniua u uvmje naag«ne »m^u wtxi u«’--ijf’ vsem, sicer ne bi tik ob magistralni cesti Maribor-Lendava ’ ^rr merski ulici) neznanci odlagali odpadkov. Tam je sicer nep'^’ m^falLl UIIVI/ Be£HS11%[ VUld^all UOpatULVVa M9DI JC aJVvi *■ povednje, a ndtateri se ne menijo za prepoved. Da je tako, vi* grafiji. - Fotr^rafija: F. KI. V 1. Panonski lovski pok^ Od IS. do 21. oktobra je bfio v Pomurtn t^movtutje 1^ 19. 99 9lkUHIlB|i; UltV T r9UI9l|9 Fttimslci lovski Id je oi^aai^rda Urško Štvo za Pomurje. Kmolo-ška prireditev > hita programov, in sicer mednarodne vsestranske preizkunje Svetovne zveze nemških žimavcev ter preizkušnje psov ptičarjev. V prvi kategoriji so podelili ri - vaka Svetorae zveze BUBŠkili žimavcev in čacit - FCI, v® naslov prvaka Panonskega lovskega pokala 1995 in O*'. Slovenski predstavniki so dosegli izjemne rezuBato, ju-. nemških žimavcih prvak postala Ada Asiška, laal gerja /zMuntOftČrnec, pri nemških kratkodlakih Tellusv.d. Asseburg. katerega je vodi! Vojko Pirher pri Ljutomera Tetc^vanja sc jc udeležilo devetnajst žimavcev in sedem nemških kratkodlakih ptičarjev iz > |rnv^n oauvv f nu j«wn Rifrwn«>VHn^ r mrvuennesoo'' - prcidtu^je Svetovne xftxe nemških žimavcev ter n^' Avsti^, Nero^je in Nizozemske. I 1 jgstnik, 26. oktobra 1995 15 I I I"; I iz naših krajev Razsvetljene čentibske ulice Centiba je vas, v kateri nenehno nekaj dogaja. Uspešno deluje kulturno društvo, ki se trudi, da bi obdržali stare šege in navade ter jih pokazali mladi generaciji, ki pri tem veliko pomaga. Krajevna skupnost pomaga tudi pri urejanju vasi. Pred nedavnim so osvetlili glavno uli- 'O, ob kateri so postavili Jtekaj nad sto svetilk. Ta bo tudi ponoči varneje. Ogradili so tudi mrliško Ježico, asfaltirali ceste, Uredili kulturni dom in Postorili še veliko drugih 5‘’'ari za lepšo podobo kraJ®- Centiba je menda edi-obmejna vas. v kateri f®ste število prebivalcev, ^“J se v vasi nenehno graJo nove stanovanjske hi-Uspešno delujeta tudi S^silsko, še bolj pa vino- Kfsdništo društvo, v kate- So domala vsi vašča- Vsako leto priredijo ^Ocenjevanje vin. sodelu-RJiJ pa tudi na razstavah ''‘Irugih krajih. Jani •'OKOVCI - Panonkina tr- la 7. je že dalj časa zapr-Ptivat H kmetje hoditi ku- J p •'^eam. Iz moravske obči-Piei opozorili, naj čim- ^Lrbi za odprtje prodajal- ’'evP„L ■* '^bokovcih. MJ MOTVARJEVCI - Ker se za prijavo na razpis za [,'*'^'.d^P^rja za celostni raz-in obnovo vasi iz-razpis prijavili asfaltiranje cestne-A^^ka Motvarjevci-Bukovni-' prej pa bo potrebno pri--li občinski prostorski načrt. ■O. '*^'*li Oh, ta vinska trta »Ob trgatvi si vinogradniki odahnemo, saj nas ni več strah toče, ki bi nam uničila celoletni trud,« je menil Marjan Mohor, s katerim smo se srečali v njegovem vinogradu na Ptujski Cesti. »Pri delu v vinogradu kot upokojenec uživam. Nimam prido-bitniškega vinograda, ko pa pridelam le nekaj sto litrov vina. Letos je del pridelka pobrala toča, Ni pa uničila grozdja, ki raste nad to mizo. V trsnici v Juršincih sem prosil tri trsne cepljenke, ki bodo potem, ko bodo zrasle, dobro pokrivale brajde nad mizo. Že ko so prvič rodile, sem bi presenečen, saj so se razvili zelo veliki grozdi. V letih, ko trta polno rodi, so še večji. Grozdje in listje mi delajo tudi senco, zato rad posedim ob kamniti mizi,« je v nadaljevanju povedal ljubiteljski vinogradnik in kletar, ki je za lanski vzorec mešanega sortnega vina prejel na ocenjevanju v Ljutomeru srebrno medaljo. ■ TURNIŠČE - V Splošni kmetijski zadrugi Turnišče so letos odkupili 1.600 ton pšenice in 360 ton rži. Te so največ pripeljali pridelovalci iz Lipe. Nekoč je zadruga odkupila tudi veliko krompirja, letos pa le 50 ton. V tem letu pa se je povečalo pridelovanje sladkorne pese, in sicer s prvotnih 80 na več kot 100 hektarjev. Ker je bila prvotna mostna tehnica prekratka, so zdaj zgradili novo - elektronsko. To naložbo je financirala v glavnem Tovarna sladkorja Ormož, zadruga pa je poskrbela le za infrastrukturo. (J. Ž.J ■ TIŠINA - V teh dneh so v krajih, kr spadajo v Občino Cankova - Tišina, zbori vaščanov, kjer pretresajo tudi predloge za odbornike in predsednike vaških odborov. Zbori pa so slabo obiskani, zato se postavlja vprašanje, ali ljudje niso ustrezno informirani ali pa zanje niso zainteresirani. Prav gotovo pa je kriv tudi neprimeren čas, kajti sedaj je sezona spravila poljskih pridelkov in ljudje nimajo časa za sestankovanje, Bo pa najbrž tudi držalo, da bi nekateri stari odborniki še naprej želeli obdržali svoje funkcije in jim zato ni do tega, da bi jih zamenjali novi in morda tudi mlajši. No, zbor so imeli na Petanjcih in se na njem tudi pogovarjali o dograditvi mrliške vežice. (F. Ku.) ■ MORAVSKE TOPLICE - Občinski svet je župana pooblastil za sklenitev dogovora o prenosu upravljanja in vzdrževanja kanalizacijskih omrežij v občini na podjetje Komunala iz Murske Sobote, ki je usposobljeno za to dejavnost. S tem bodo rešili problem vzdrževanja kanalizacijskega omrežja v Moravskih Toplicah, ki so ga gradili občani. MJ Marjan Mohor za mizo ob kozarčku vitica, pridobljenega tudi iz grozdja Irte, ki bogato rodi. I T« pa je več kol 200 let stara trla izabele, ki kljubuje in daje skoraj 325 litrov prleške specialitete. zdomci"^--------------------------------- Spomini živijo konici, zaposleni v avstrijski zvezni deželi Voralherg, smo se sešli na srečanju v domovini, kar postaja že tradicija, f' na snidenju na Vaneči je bila tudi tokrat dobra, pa odlično. Hvaležni smo g, Štefanu Škerlaku in sprejem in aperativ ter odojka na žaru. Lepo c se imeli tudi v gostišču Erika, kjer so nam postregli z dobro-j^nii prekmurske kuhinje, za ples pa je skrbel ansambel Legtja. 0, draga rodna vas, da si nas prisrčno sprejela. ^ntštvu delavcev oziroma v Klubu Slovenija pa se seveda ■ *Jat srečujemo tudi v tujini. Pred kratkim smo se sešli na ''^sbni prireditvi v Rankwei!u v Voralbergu. Tam so za pope-poskrbeli prekmurski ansambel Biseri ter mladina iz ^_„‘'ske Sobote in njene okolice. Manjkalo tudi ni kulinaričnih Hobi "rot in pijače. . ® Se bomo sešli. Že zdaj vabljeni na koline, ki bodo 17. fe-Prihodnjega leta, in sicer tu v Rankweilu, pripravilo pa " ■ gostišče Erika z Vaneče. D. MILANIČ •>ni; u uspešno turistično društvo Je ^Slično društvo iz Dobrovnika sc čedalje bolj uveljavlja. Društvo “»'ururustvo IZ uoorovniKa seceuaije ooij uvcijavija. l/iusivu '''lajšimi v lendavski občini, vendar se lahko pohvali zšJokaj H: in akcijami. Ima 50 članov, pomagajo pa jim tudi drugi krajan '^bisl-f ^rodn '“'^'=‘11 IZrCKajO uourooosucu. UOUIUVUI^ jc najvvujo 103 no 'b »c.,, mešanem območju lendavske občine, zato je v njej razvi-SlS™, življenje. Pohvalijo se lahko z zelo lepim kulturnim Ni y nekaj leti so asfalti- _____ ■va. Letos so postavili dve tabli pred vhodom v vas, na kate- b>valcem izrekajo dobrodošlico. Dobrovnik je največja vas na povezuje z Buko- ''^like' J^^^rom, s katerim imajo % Skupaj z župnij: izvira studenčnice ob Se U yida. Med nalogami ^di(i klopotca v vino- '''^rtjf. bodo pripravili razmišljajo pa o . vinogradni- življenje v Dobrov-dneva v dan pestrejše. Jani pa se pripravljajo I a . ženske In nasilja '^1441 993 _ a« 97 82, do 23. ure. Lipovo martinovanje Bliža se martinovanje, in to je poseben dogodek tudi za člane Slovenskega kulturnega društva Lipa Miinchen. Vedno namreč pripravijo kulturno-zabav-no prireditev, ki jo dokaj množično obiščejo naši zdomci in tudi nekateri domačini. Tokrat bo martinovanje (po slovenski navadi) I L novembra v restra-vraciji Domagskal (Mtinchen-Schwabing), med nastopajoči pa bosta tudi znani slovenski ansambel Henček in humorist Toni Gašperič. -aj 200 let stara trta na Kamenščaku Na domačiji Karla Ficka na Spodnjem Kamenščaku je vsakoletna trgatev še posebej zanimiva zato, kajti trs izabele da okrog 325 litrov žlahtne kapljice. Trs, ki gaje fotografiral Davorin To-polinjak, je star več kot 200 let. Lastnik, ki mu domačini pravijo Karlek, je povedal, da z obdelovanjem trsa niti ni malo dela: vse do njegove rodnosti je potrebno kaj postoriti. Trs daje že nekaj let bolj ali manj enako količino grozdja oziroma vina, ki velja za prleško trtno specialiteto. L. KRAMBERGER N. ŠOŠTARIČ Iz Moravskih Toplic Ob parcelah tudi problemi Zaradi celostnega urejanja zemljišč so se v znanem turističnem kraju Moravske Toplice zavzeli tudi za odkup še preostalega dela parcel. Na ta način lahko celoten projekt predajo investitorju, hkrati pa bo možno te parcele tudi komunalno opremiti. Med drugim so na seji občinskega sveta že sprejeli sklep, po katerem bodo za načrtovano gradnjo od lastnikov odkupili dodatne parcele v katastrski občini Moravci v skupni velikosti 68 arov in 79 kvadratnih metrov. Srečujejo pa se tudi z vrsto težav. Tako opozarjajo na problem ne-pokošene trave ob cestah. Moti jih namreč previsoka cena košnje, ki jo zaračunava Cestno podjetje Murska Sobota, zato razmišljajo, da bi k sodelovanju pritegnili ugodnejšega ponudnika. Tudi vodno skupnost opozarjajo, da ne čisti melioracijskih jarkov, kot je predvideno. V tej zvezi so pristojno ministrstvo že opozorili na problem čiščenja Motvarjevskega potoka in potoka v Tešanovcih. Ustrezna dokumentacija o plazovih pa je posredovana pristojnemu republiškemu organu. Prav tako je nujenjiosek grmovja ob Filo-vskem potoku, in sicer med Strehovci in Filovci. Kot smo zvedeli, bodo iz občinskih proračunskih sredstev narejeni prepusti v Motvarjevcih, M. JERŠE ■ PRCKIENJAKGVCI - Ljudje se pritožujejo zaradi nevzdržnega stanja v zdravstvu in zobozdravstvu. V zdravstvenem domu je pred časom zdravnik delal dvakrat tedensko, sedaj pa so ostali brez njega. Zato prebivalci zahtevajo, da Zdravstveni dom Murska Sobota reši ta problem in v Prosenjakovce pošlje vsaj dvakrat tedensko zdravnika, dokler ne bo nameSčen stalni zdravnik. Podoben problem je z zobozdravnikom. Zobozdravstvena . ambulanta je sodobno opremljena, ljudje pa morajo k zobozdravniku drugam. BUČl DVOJČICI - Letos so buče kar dobro obrodite. Da je res tako, smo se prepričali na njivi Jožeta Krambergerja pri Negovi. Med spravilom pa je naletel še na buči dvojčici. Hranili sta se prek enega peclja, a sta kljub temu kar zajetni. Ja, tudi pri rastlinah se dogajajo Čudeži. - Foto- 1 L*. Bojan Sulek ima I SO-kubični motor znamke Puc h. izdelan 1953. leta. Motorist je član soboškega kluba ljubiteljev starih motronih vozil. S svojini jeklenim konjičkom je sodeloval na več tekmovanjih in prikazih. S starim motorjem se je povzpel celo na Vršič. Je tudi ljubitelj starih avtomobilov. Tačas obnavlja 42 let star avto znamke Topolino. Nadomestne dele ima, znanje pa tudi, saj je avtomehanik, sicer zaposlen pri Telekomu v Murski Soboti. Fotografiral sem ga na Tišini, kamor se je pripeljal s svojim puchom. - Fotografija: F. Ku. pismo mojemi poslanci Dragi moj Kovet! Zdaj, da Ti pijšen eto pijsmo, na naši čurgo.iki nji-vaj fiiri traktori brnijo, ka se saki paša sken prlej, da-keč je tej po vrejmeti, pšenica v zemlou djari, ka avak nede kleti nouve žetve pa itede nouvaga kriija. Fčeraj san ni kaj pri Žela rovi pomaga pa Vinci pripovedavo, ka so se tej nauve občine pa tudi naša kcoj daie pejne-ze za semenska pšenico, ka naj tisli, šlo seja, tnalo /alej dobij. ,S ten se kaže, ka je nej tsiina tou, ka se je gača-lo, ka od nouv! občin nede nikšega haska, soma bi naj več koštale. Ci je ,<:iara velka Sobočka občina nikdar ni kaj nej za paversko popiouč ščela dali, se je zaj pokazalo, ka tou zalo, ka je ton tej rdejči lobi glavno rejč mdu, pa čtglij so vekši tao si župani v staraj občini v skupščini bilij, zaj po driigi capašaj probajo tri. 'Vinci pravi, ka vekšitao tej Uidi doma pšenico seja pa tak tiidi sami /alej do semena prijdejo ali pa njiivt siariške ešče vorti-vajo, ges si pa mijslin, ka tej s ten vodou na svoj mlin napeiavlejo. Morebiti se ščejo vb pokazali, ka so tou fčtnoti, ka se dosejgamao Ion nej daloii v velki skupšči-naj skouz spraviti, zdaj pa leži tej nouve svejte pod svpj^ komando spravijo. Ešče bole za vorvaii je pa tou, ka se vekšilao tej pripravla driigo leto, ka do volijtve v nouvi državni parlament, ka de probalo prejk žu-panskoga dela do Kdvetskoga siouca prijti, pa se tiij na takši tao voutomi Jkiip pobejrajo. Ka se pa zna, ka se Županska plača s Kovetovof nemre dejvati, pa se tisto, ka po zakoni pa prouti njemi k Kovelskomi deti ide pa de ešče šlo po tej nouvi zakonaj, si mijslin, ka je tou preveč velka skušnjava, ka ne bi potejgnola. Dal je Vinci fejsi prekllnjo, ka je štdii, ka vlada vo dala popravlanje cejne za letos kiipleno pšenico, ge saki kakšt tolar kcoj dobij pri enoj kili. K a non pomaga, prvi un, či non zaj eden tolar kcoj ponujajo, čl so non prlej seden /kradnoli, lott tak vb vijdi, či bi touvaj seden kokouši jkradno vo z ednoga kornjeka pa bi te za eden cajt edno nazaj prineso pa pravo, ka je fejsi dober čtovik pa nebi rad, ka pri toj k uči nedo nikaj bi-tijc meli. Tej prejgnji na ton kmetijskan ministerstvi, šteri so z naši krajof doma pa tej cejne rejdijo f svoji glavaj, tekar nikaj ne brodijo, zato ka bi si ovak premislili pa gor prišli, ketko pejnes s takšin delon z naše krajine zmorijo pa inan odnesejo. Eto je eden kmet z Markastoga v novine napijso, k a je skalabajson vo zračuno, ka ovi z računalnikami nemrejo, ka kelko milijard tolarof se Je našemi prekmurskomi kmettjstvi kvara napravilo s ien, ka se je pšenica takfal kiijpita, kriij pa že pa ščejo gor zdignoii. Po toči je prekesno zvoniti, pravi Vinci, ati un je letos pet plitgof več pšenice posejo kak lani, ka njemi prej dišij, ka de kleti boukša cejna, da ga pijtan, zakoj, se pa smijej pa pravi, ka zato, ka do kleti volijtve pa tej, ka so zaj na oblasti, či do duže ščeti biti, do si mogli preklejto broditi, ge do svoje voutorne jkiip pobejrali, tildi med paverskin iiid-stvon, lomi se pa nači nemrejo prikiijpiti, somo tak, či dobro cejno pšenice vb dajo, od pšenice se pa se ove cejne rejdijo Zato Ti pišen, či kak je Lujzek enouk pravo, ton f parlamenti tudi lij maš džajca, njin povej, ka non je zadosti toga, ka bi nas ta država navbke dojila brez toga, ka bi polagala, ka non folga, ka nas za Slovensko Sibirijo rejdijo, mij smo nikdasvejia eli f Prekmttrji že meli svojo Republiko pa čeglij je somo par kednof držala se pri žijiki, či de se z nami nadate tak delalo, te non driijgo nega odzaja, ka mo zaistinsko na ton prisi-Igeni svojo prišesinosi delati z rečami pa djanji. Preveč tipou Te pozdravla Tvoj Janci Borojčnjek s Čurgove S Čurgove, f cajti sejadve 1995 16 vestnik, 26. oktobra f zvezde vam kažejo ne zgodi se vsak dan ■■L-" terih bo več. OVEN Ona: Ce tako želenega vabila še nekaj časa ne bo, stori prvi korak sama in ne bo ti žal. S partnerjem se boš zapletla v manjši prepir, ki bo imel tudi nekatere prijetne posledice. Toda vprašanje je, ka- On: Nikar ne verjemi govoricam, ki jih razširja tvoj samozvani ; prijatelj, saj je resnica povsem drugačna. Z odkritosrčnostjo ti bo | uspelo tudi tam, kjer se je ustavilo veliko večjim osvajalcem kot I si ti. BIK Ona: Prav presenečena boš nad svojimi uspehi v ljubezni, kjer se ti obetajo resnično enkratni časi. Zato raje pusti poslovno plat življenja za nekaj časa pri miru in se posveti uživanju, ki ti bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. On; Sodelavec se bo sicer uklonil tvoji avtoriteti, toda potihem im, skrivaj bo še delal popolnoma po svoje. Toda tudi takšno početje ti bo prineslo samo koristi, zato se nikar ne trudi zaradi njegove neumnosti. DVOJČKA Ona: Prijeten teden se bo prevesil v še prijetnejši konec tedna. Z osebo, do katere gojiš več kot samo prijateljstvo, se boš prav prjjetno ujela. Kdo ve, mogoče pa je prav to pravo. On: Obnašaš se, kot da ne veš, kaj bi rad, zato si se že marsikomu pošteno zameril, V bistvu pa je to le površinska maska, za katero boš poskušal skriti svojo ranljivo naravo. Še preveč ti bo uspelo... precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni iOlLLUJl**! IVHldLIU^ Z,d Ul nobenega razloga, da ti ne bi ugajala. Kdor je zado- RAJi Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti še vedno ponuja voljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegel tistega, kar si želi. On: Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel tisto, kar bi tako rad imel. Upaš sicer lahko, vendar vedi, da se bodo tvoji upi uresničevali dokaj počasi. Poskusi izkoristiti svoje skrite adute, dokler so sploh še.aduti. LEV Ona: Nimaš prav, ko krivdo za lastne neuspehe večkrat vališ na druge, namesto da bi pogledala resnici v oči. Vedno pač ne more iti vse kot po maslu in tudi prav je, da se tu in tam spoprimeš s kakšno življenjsko težavico. On: Glede na to, da zelena barva pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v dvoje... Zakaj mirovna pogajanja niso uspešna? ' Odkar obstoji Človeštvo, obstajajo vojne. Mnogim ljudem Je všeč, da so vojne. Dokler Je vojna (vojne so pa vedno), posti dobro tečejo. E promet gredo tako stari topovi, stare puške kot stare odeje, stare zaloge brane in vse drugo, kar bi drugače končalo na smetišču. Ob vsaki vojni se pojavijo razorožitvena gibanja, ki Jih vodijo ljudje, ki se nikoli ne udeležujejo vojn. Nesreča razorožitvenib in mirovnih konferenc Je v tem, da Jih organizirajo v najiepšib letoviških krajih ob prekrasnih morskih peščinah, ob slikovitih alpskih jezerih aii vsaj v krajih, kjer Je veliko igralnic, Javnih hiš in na raznih drugih zanimivih mestih. Takšna konferenca se vselej začne z banketom (verjetno v Čast vsem tistim, ki tačas med vojno gladujejo). Nadaljuje se s prostimi dnevi, potem se vrstijo gostije pa sprejemi, sledijo prosti dnevi in spet banketi. Udeleženci si lahko privoščijo najboljši šampanjec in konjak, kaviarja in prekajenega lososa je vedno dovolj v zalogi. Poleg tega so vselej na voljo še razne lokalne specialitete, ki se od kraja do kraja močno razlikujejo. Vsi pa dobro vemo, dit Je tam, kjer Je dosti denarja, tudi dosti lepih deklet. Poleg tega je značilno za vse takšne organizacije in konference mednarodnega značaja, da jih sestavljajo zelo ugledni gospodje (nekateri temu rečejo: senilni), ki v duhu živijo še v čisto drugačnih časih. Zato niso nič kaj nenavadni takšni ali podobni pogovori, kot bo sledil. Srečata se dva stara znanca, udeleženca nič koliko prejšnjih in razorožitvenib konferenc. Prvi: »O, servus, bomo to pot dali tem Italijanom vetra, da tako tolčejo po nesrečnih Etiopcih?« Drugi: »Servus stari, meni se pa nekako dozdeva, da so se Italijani že pomirili, menim, da gre za Nemce, ki rovarijo na Češkoslovaškem.r Vmeša se še tretji: »Z dolžnim spoštovanjem do obeh kolegov, vendar ne gre ne za Italijane ne za Nemce, to pot Kitajci menda segajo po Koreji.« Kasneje se ne sestanku pododbora krešejo mnenja, ali gre z anglo-egip-lovski Sudan ali obrambo demokratičnega Mosadekovega režima v Iranu ali je beseda o Stalinovem terorju nad mongolskimi pleiheni Končno vse skupaj pomiri predsednikov tajnik, briljanten mlad diplomat, še ne sedemdesetletnik, in pojasni gospodi, da gre to pot za Bosno. Vsi se čudijo, saj so Bosno, nadvojvodo Ferdinanda in svetovno vojno že zdavnaj dali ad aeta ... In kdaj bi bila takšna mirovna ali razorožitvena konferenca uspešna 1 Organizirati bi Jo morati v rovih ali na bojišču, udeležence hraniti s komisom, »poparor, zeljem in fižolom. Seveda pa bi rhorala biti večina udeležencev vsaj za kakšnih štiri do pet desetletij mlajša. fVBvinnfUinRMir^K^rvva"! Tak je vijdite ttldl 17. oktober soboški občinski . Svetek mino brez sakšoga cirkusa. Njega dni smo : meli v tou časi kakše otvoritve novi objektof, letos pa nika. E3£e tistoga pločnika v slovensko] ulici v Soboti so nej Etegnoli pred občinakm svetkon dokončati. Ka bi bar otvoritef toga meli. Či bi se tou zgoudilo, bi gvuano dto reden guč do] vdaro: ___"pa bi podčrtan v svojem nagovoru, uspeh® naših skupnih naporov, da je pločnik tlakovan* Tlakovan je pa s tlakovci drugačne barve in obllkdi . kot je pločnik na nasprotni strani slovenske ulica* Naj se vidi, da je ta pločnik igrajen v danaSnješ Času, to je v času demokracije in cvetočega kapitalitma, prejSnji je pa bil zgrajen v dobi Siromašnega social ima. V tistem času je na pločnik na nasprotni strani socializem postave lesene barake, mi bomo pa v današnjem času postavili na ta pločnik novega obdobja aluminijaste barake, ki bodo okrašene s stolpiči podobnimi minaretom. Streh® sicer ne bodo prevlečene z zlatom ampak z bakrom, ki pa ni dosti cenejši od zlata. Tako bomo pokazala vsem turistom« ki prihajajo v našo čudovite nabiti pokrajino, koko skrbimo za zunanji videz krajev in ohranjamo čudovito balkansko tradicijo. Mi se ne damo___" Tak si moj pajdaš Bela predstavla, ka bi slavnostni govornik gučo na svečanoj otvoritvi. Belekovoai sousidi se pa tou jako vijdi, ka de na sakšon kra]i ulice pločnik malo inačiši. On je pravo, ka či hi po njegovon bilou, bi si naj saka bauta pločnik pred svojin lokaIon z drujgof farbof prefarbala* Najboukše s kakSof živof farbof, z lakastof, tak ka bi se naj pločnik na glanc s ve j to, Te bi Sobota fajn vo vijdla. Vse za turi ženil Džouži Vse za turizemJ Osem ur sede na plakata 1 I I I i d Sl* Sedemindvajsetletni brezposelni Britanec Myles Stawtnan našel »udobno« začasno zaposlitev; ves v belem po osem ur se . belem naslonjaču, pritrjenem na prazen bel plakat nad oblju** |^ londonsko Honoway Road, Stol je, jasno, pritrjen navpično ploskev, tako da gleda Stawman naravnost v hmdutu BorivoJ Repe i I I' nebo. Dela v petek in svetek, kadar je lepo ali kadar dežuje, vdi' mu je dovoljeno samo malicati. Živi umetniški objekt J®’., j vsaj zdi od daleč, pritrjen z jermeni, opazovalci pa imajo pnlo ■ * v*,« 1 _ AffJ U' DEVICA ZrTr k ®"®* Pustolovščina, ki te tako mika, bo precej i f*/3 J manj zanimiva. Seveda pa je vse odvisno predvsem V ,X ud tega, ali ti je v ljubezni pomembnejša stabilnost A ali trenutna zabava. On: Ravnal boš predvsem po svojem preudarku, vendar bi ne bilo slabo, če bi včasih poslušal tudi kakšen dober nasvet. Sedaj ti gre sicer čisto dobro, toda kako dolgo bo še tako? Odgovor poznaš le ti. A' TEHINICA Ona: Ce se ne boš začela brzdati, sc lahko tvoji S odnosi s partnerjem preveč zapletejo. 2 ljubosumji nostjo ne boš dosegla ničesar, zato raje poskusi s kakšno izvimejšo taktiko. On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka sprava in vajin medsebojni odnos bo le še trdnejši. V začetku tedna bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka ti bo uspelo odnesti celo kožo. ŠKORPIJON Ona: Preveč skrbi si delaš s tem, kako ustreči dru- gim. Zakaj ne bi enkrat najprej pomislila tudi nase. I Qurvii Tonimania Rac raTČirJl!! no nn-vciim ti/VTra I Svoja zanimanja boš razširila na povsem nova po- dročja, kjer te čaka še marsikatero neprijetno prese- nečenje. On; Odkar zamenjuješ ljubezen in poslovnost, si se znašel v dokaj neobičajnem položaju. Lahko ti sicer uspe, vendar le v primeru ncvcijctnih naključij, na kar pa nikar preveč ne računaj, STRELEC Zenske bodo še cenjene Biti deklica na Kitajskem, ni poseben privilegij. Morda pa bo v prihodnje drugače. Privolegiji so redki, čedalje redkejše pa so tudi majhne deklice v najbolj naseljeni deželi sveta. Prav zaradi prenaseljenosti je vlada uvedla politiko »ena družina - en otrok« , ki jo tudi zelo dosledno izvaja. Ker pa hčerka na Kitajskem ne šteje niti pol toliko kot sin, si mladi starši na vse načine prizadevajo, da bi bil njihov edino dovoljeni potomec sin. Celo tako daleč gredo, da novorojenke ubi* jano v upanju, da jim bo v drugem poskusu narava bolj naklonjena. Njeno maščevanje pa bo, paradoksalno, pripomoglo k izpolnitvi cilja oblasti. Ko bo zmanjkalo žensk, tudi otrok ne bo več. razmisliti o razlagi enegJ Ona: Pusti zlobna obrekovanja in se raje posveti pametnejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla prehitro, četudi se boš na vse kriplje poskušala upirati. On: Izogibaj se provokatorjem, ki te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem pa boš pred dilemo, ali naj daš prednost ljubezni ali poslovnim zadevam. Odločitev bo težka. KOZOROG Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. Kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Najprej ugotovi, ali si sposoben resnega in odgovornega življenja v dvoje, šele potem se spusti na takšno pot. Zgodilo se bo tisto, kar si si že dolgo želel, vendar boš na koncu skoraj nekoliko razočaran. VODNAR Ona: Nikar se ne obiraj, temveč izkoristi tisto, kar se ti ponuja. Prijeten znanec ti lahko postane tudi kaj več, potrebno bo le premagati začetno sramežljivost in pot ti bo odprta. Pazi se škodo- željnežev, kijih nikoli ne manjka. On: Le zakaj se žrtvuješ za stvari, ki so že vnaprej izgubljene. Nekdo ti bo povedal nadvse presenetljivo novico, ki te bo zelo prizadela. In popazi malo na svoje poslovne zadeve, saj je položaj zelo nestabilen. ribi Ona: Prevroča čustva ti bodo povzročila še precej gori®. boš potegnila krajši konec. Toda še vedno bo Čas za popravni izpit, le da bo tokrat vse skupaj ‘ precej težje in predvsem bolj zapleteno. On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj boš zaradi spodrsljaja še bližje. Ne pozabi na pomemben sestanek. Letošnja zima je (pre)hitro pokazala svoje zobe. Že konec avgusta je snežilo cdo na našem Pohorja, veliko več škode pa je poz- nopoletni sneg napravil na tirolskih pašnikih. Čredam goveda, UU|WCCUII n^piATii iia iiivofiiu iidaiuiLTiie ovac in konjev, ki jih je zmrzal ujela na poletni paši visoko nad ddino Sellrdntal, je na pomoč priskočila avstrijska vojska. Najnujnejšo hran« za prezeble živali na visokogorskih pašnikih so odvrgli iz helikopterjev, ko pa se je nekoliko ogrelo, s« črede spravili v dolino. treh avtorjev »Pretiravanj®*-. Vestnik vsak četrtek! h 7^ Posneli f J !■* i *’ črno luknjo ■ t- ’W Japonski astronomi so *.jj stveni reviji Nature pr e® , posnetke kozmičnega materije, ki skoraj s svco hitrostjo drvi v črno lukfJ *|5tf ‘ ziskovalni satelit Asca j® milijonov svetlobnih -jjte- Ijene galaksije sprejel v cittnal«* tl nrihjliflin iz i '■■•■O'*® ■'* r “ ’-I katerem se v črno luknjo j signale, ki prihajajo iz f1 JK.' J Kai-^j^iii v viiiv »*-■ 'J JI I čijo ostanki dogorele zve I gnali so prvi posnetki | mične težnostne pasti JI Rentgenski valovi so jih 11 menje življenja atomo** |^. odpošljejo le nekaj . preden strmoglavijo v brt/H'’- /t 9 A \ I I ^Stnik, 26 oktnhra 1995 17 Regijska razstava tnalih pasemskih živali Od 28. do 30. oktobra bo v prvi soboški osemletki 3. rejska razstava severovzhodne Slovenije in 10. društvena raz-gojiteljev malih pasemskih živali. Vsak dan od 8. do 18. iJte bo na ogled kar 700 primerkov različnih živali, predvsem juncev, okrasne perutnine, golobov itd. Pričakujejo ude-«700 gojiteljev iz Maribora, Velenja, Koroške, Pragerskega, ■ uja in od drugod. Ob 10. obletnici Društva gojiteljev pa-^fnskih malih živali Murska Sobota je glavno pokroviteljstvo prevzela mestna občina, odzvalo pa se je tudi domače turistično društvo. MJ Savnanje koristi j® preprosta, a zelo učinkovita lepotilna kura. Zaradi pore odpro, z znojem se izločijo umazanija, prah in delčki M uJieče pi tudi odvečni loj. Koža je bolje prekrvavljena rožnata, tudi ledvice pospešijo delo in izločijo več odpa-/Mendli ____________ napotkov: Hladtiei, ■ ... . telo prepočasi segrevalo. 115' savno, morate biti popolnoma suhi, ker vodne kapljice 'tišien'k^L^Prečujejo potenje. Seveda se je treba pred savnanjem iz • y Stih razlogov oprhati, vendar se potem temeljito obrišite. oiiamie le tako dolgo, dokler se res dobro počutite. Nič bijjJjo zapustite že po nekaj minutah, ker vam srce začne raz-^la n,'' P*® pa postane hitrejše in bolj plitvo. Če ste v savni ležali, to t^^sa usedite, preden greste ven, da se vam ne bo zavrtelo. Vstali. poveča pa se tudi imunska odpornost telesa. ~ pozor! Tudi savnati se je treba znati, zato si zapomnite noge si najprej segrete v kadici s toplo vodo, sicer se bo prepočasi segrevalo. V I Ko Vfc V savne, se ohladite z mrzlo prho. ho, l’"' PuJdiLr kvečjemu trikrat zapored in vmes počakajte vsaj Ojvh v^Iji_______. __ _____1. >11 ► 11. 1.. ’__________________: "Sn n.„. “ -'--J''-"- V ^up^zivu IJl T lllV-P pv^unujuv rVHJ jgK .‘^^'i/kolikor iie prebili v njej. Po končanem savnanju vsaj k ' nO^lVni'^^ ' r Za,<,a bAA 4 Toliko časa ^amreč potrebuje telo, da izravna tem-Če imate na obrazu rdeče žilice, se savnanju r^je odpovejte. ll^KLO »TBINA d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 1 k VEDNO DOBRO ZALOŽENI! ' orodje, vijačno blago, okovje, ležaji in verige ' ^lektroinštalacijski material in inštalacijski material za _ vodovod in ogrevanje '•he in zidne obloge, preproge, tapete ter barve in laki 5 *^RTICO ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTAI Veselimo se vašega obiska! \cs l"v^“-^ VALU: N ST SN M V V vA. NOT ALONE - Michael Jackson ?OMEWHERE - Shanice 4 POR THE PAIN - Bon Jovi ; poL^*OI [SED - Sitnple Minds c-^illUG THE RIVER - The Devlins 7' Pii^^ and ROLL IS DEAD - Lenny Kravitz ------------------------------ 2, 3. 1'4! SOMIiHOW - Wct Wet Wet - Simply Red ^H’n\®kOVENSKL ZABAVNE GLASBE; 7 VELIČASTNIH n'. '' BP7I?m re t?_„-.^1 4k?^A 3 v,;// uzviM - Metulj 4' p, Ml ZADiSiS - Andrej Šifrer ■■ * Anika Horvat !Ma- I I. '"-T. - Nt>f ’ Ml KinEston Deževna me spominja - Monroe PRtriPi^ mladost - Monika in Alenka HeriCko JiA? - JluIbKr SlMniS?' ' Mentonr Band ‘"^ONA - The Drinkers MaReI o^-^ttDDNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA J LP ZAMERE - Ptujskih 5 3. OpuČ. PESEM - Slovetiskogoriški kvintet 4. Np' * Ans. Lojzeta Slaka J I ft-v-' * Ans. Franca Miheliča 6. VSE ODPUSTI - Ans. Roberta Zupana 7 SopJ;’ bon RO MRŽ - Mesečniki Ans. Jožeta Ekarta T^f^AlVpn s|5 SVET RODI - Ans. Mira Klinca MamTm?AV0 punco - Štirje Kovači , ■ ' KOZE - Ans. Franca Potočarja t, 'ii tli:. Kupont DoslittA fin nntTiLn 7. nnvpmhra 1995. uu rasltiv: Murski 11: ” tj£- kuponj pošljite do ectrika, 1. novembra 1995, ha naslov: Murski ■ Rfnitakta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, za gla.sbene lestvi«. ^“Pon št. 43 vftfJJEV TlOndUC T U JUGpVZH. ^ŽBUl fijJ-jl. DVOtICA PLAČILO NA Rim. PREODUEM ’ JUNAKINJA ROMANA DOLZ MESA JESd RUSKA IGRAULA SAVINA I ANTON JOONK ŽDAAVINA RASTUhH SPLAVAR-ŠaOROG Z ŽELEZNO KUUKO VRTNI AU GOZDbI SADEŽ PESMK LJUBEZEN-SKH PESU REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - vodoravno: Perkins, Odoaker, Vandali, zlo, Ren, Rl, PA, onkolog, čistota, I, Omar, Terme, Elza, MB, llanero, Javanka. J8 vestnik, 26. oktobra 1_995 I podlistki Osem pogledov 25. [ Jerneja Katona Opis sveta na pragu tretjega tisočletja Drago Pintarič | Mag. Miran Puconja E. Fromm (Zdravo društvo) opozarja, da je to mogoče pojasniti s pomočjo terminološke razjasnitve dveh bistvenih pojmov - inteligenca in razum ki pa ju celo znanstveniki radi zamenjujejo oz. ju imajo za sinonima. Da bi se izognili tej zmedi in nerazumevanju, ju skušajmo opisati: Inteligenca se kaže kot sposobnost operiranja s pojmi in informacijami, najpogosteje pa je zanjo značilna uperjenost h konkretnemu cilju. Razvoj te dimenzije človeškega uma je dosegel fantastične razsežnosti, katerih skraF ni doseg je razvoj elektronskih možganov kot njihove idealne projekcije. Po drugi strani pa razum omogoča višjo in kompleksnejšo dejavnost - razumevanje. Bistvena razlika med obema je predvsem v stopnji kakovosti, ki jo dosega razum, saj gre tu za dojemanje celote in bistva problema, kar pa poleg razumevanja vključuje tudi zavest o svojem jazu in ni ločljivo od etike. Ne bomo veliko tvegali, če trdimo, da je današnji človek sicer inteligenten, a nerazumen, 0 zavesti vemo že kar nekaj, zato preden končamo poglavje o krizi zavesti, razmislimo Še o krizi. Pomeni zastoj in celo padec na razvojni poti ter je izrazito negativno zaznamovana, Avtemtonu vendar ne moremo končati, zato prisluhnimo še, kaj o tem pravi Vzhod. Doslej smo že spoznali, da stvari ne opisuje preprosto črno-belo, učeč se njihovega jezika pa izvemo še to, da tudi misli precej drugače. Kitajska zloženka wu-wei, kriza, je sestavljena iz besed nevamost-priložnost in pomeni obe možnosti hkrati. Na ta način razumljen pa je sedanji trenutek veliko bolj v naši posesti, saj je vse odvisno predvsem od tega, kako se mu bomo približali. v mrtvih knjigah raje v živem oplajanju besed in ko je racionalni um skozi samospoznanje zmogel utihniti ter prisluhniti notranjemu mitičnemu, božanskemu glasu daimona. Spoznanje je bilo dozorelo v zgoščeno kapljo: »Spoznaj samega sebe,« V njej smo zdaj dokončno prepoznali Sokrata, ki pravi; »Vem, da nič ne vem.« Kot mi. tako se je tudi Sokrat povsod srečeval z učeno modrostjo spretnih sofistov in zdelo se je, da je človeški um s sofističnimi paradoksi takratnih izurjenih govornikov dosegel najvišjo točko svoje uresničitve. Prav zato je po prejšnjem poglavju mogoče prisluhniti edino Sokratu, kajti v tem smislu sta si naš in njegov čas podobna: vse se sprevrača v svoje nasprotje, resnica pa je v lasti najglasnejših, najspretnejših in tistih, ki ljubijo le njen besedni sijaj, ona sama pa jim ni mar. Kaj se torej lahko naučimo od Sokratove preverjene misli? Najprej atomski bojevniki; tem povejmo, da se je tudi Sokrat odvrnil od vesolja (te tako priljubljene teme filozofiranja v predsokratskem času) ter se je usmeril v spoznavanje človekove notranjosti: antropološkim in etičnim problemom je namenil osrednje mesto v svojih dialogih. Znanosti pa od Sokrata izvedo, da sta zanj resnično in etično identična pojma. Vlogo človeka, ki mu je zaradi njegovega razuma dodeljeno najvišje mesto v naravi, pa je Sokrat prav zaradi vere in zaupanja v ta isti razum, predvsem pa zaradi človekove zmožnosti za ljubezen do modrosti, iztrgal iz narave. Um človeku ni podarjen, da bi si z njim podrejal naravo in ji vladal, pač pa zato, da bi mu kazal pot k samemu sebi. S prisluškovanjem svojemu notranjemu glasu lahko človek spozna najvišje dobro. Greh je neznanje, znanje pa Komunistična politika in njene posledice 6. Konec časa Zadnje poglavje daje priložnost filozofom, da nastopijo v uvodni vlogi. Tudi v 20. stol, bodo morali opraviti, kar je že tisočletja njihov privilegij, edini smisel in težka naloga: ljubiti modrost. Tudi ta ljubezen je kot vsaka druga, živi in se razvija. Je dajanje in jemanje, vzajemnost. Kot vsaka druga pa lahko tudi okosteni, se spremeni v svoje nasprotje - v igro nadmoči, prevlade in sebične volje. 0 filozofiji kot filozofskih smereh in šolah nekaj že vemo, za filozofijo kot ljubezen do modrosti pa velja, da ne gre le za njeno vsebino, osnovne ontološke postavke, za lov na resnico in za dokaze za obstoj boga (ali pa njegovo smrt). Ljubezen je način, kako se uresničuje; je samozatajevanje ega, napuha in moči, je spoznanje. Koga prepoznamo v tem opisu? Vrnimo se daleč nazaj k začetkom, ko je ljubezen do modrosti šele vzniknila, se ovedla same sebe in že tudi spoznata svojo moč, vrednost ter čudovito sposobnost, da oplaja duha; ko je bil njen način ljubezni namesto vrlina. Od takrat so minila tisočletja, naša starost pa vendarle ni prazen tek časa, zato bo bolj kot sama vsebina našemu času raje spregovoril način Sokratovega razmišljanja. Njegova pot ni tlakovana s knjigami. Znanje se nam v Sokraiovi misli razkriva v drugačni obliki: to je živa beseda dialoga. Dialog ni vodenje pokorne misli, ampak pomeni srečanje in medsebojno oplajanje, ki vključuje tudi iskro duha, ironijo. Dialog je tudi umetnost poslušanja, je tišina lastne misli, ki se odpira v skupno avanturo iskanja, je skupno prizadevanje. Zmeraj bolj so se cepila naša poglavja: most se je kmalu razklal, »grozljivo silo« pa je posrkala bogve katera črna luknja. Preostal nam je samo še dialog, novi most med nami, kije tista zadnja popotnica, čisto z dna tisočletne popotne malhe. Odkriti smo ga zadnjega, ko so vse druge pisane vsebine že izčrpane in ko že slutimo spoznanje, da o resnici največ izvemo, če odmaknemo svoje prežeče oči od nje in raje prisluhnemo drug drugemu. (Nadaljevanje prihodnjič) č) gospodarstvo od 10 do 15 ha najmanj tri in največ šest prašičev d) gospodarstvo od 15 do 20 ha najmanj tri in največ sedem prašičev e) gospodarstva, večja od 20 ha, najmanj štiri in največ osem prašičev. Prihaz pove, daje bila tako postavljena obveza vsaj na papirju dokaj prizanesljiva in realna. Tovrstne oddaje so bile določene tudi kmetijskim obdelovalnim zadrugam in ekonomijam. Količina oddaje se je določala po gospodarskem planu zadruge. Vsem morebitnim saboterjem obvezne oddaje je bilo zagroženo s strogo denarno in zaporno kaznijo. Oktobra leta 1949 je bila sprejeta tudi nova odredba o odkupu žita v gospodarskem letu 1950/ 51. Določala je iste vrste žita kot tista iz prejšnjega leta, le da je bila veliko rigoroznejša. Pooblaščenim odkupnim podjetjem seje morala obvezno prodati tudi celotna mlatilniška merica, mlinska merica, manipulativni mlinski presežki, merica »zobkača« in debelega koruznega zdroba. Prišlo je tudi do spremembe predpisane količine žita glede na kategorije, v katere so bila razvrščena gospodarstva. ti veliki posestniki, saj ni šlo več za odstotkovno določitev obvezne oddaje glede na površine, marveč je lahko bila količina obvezne oddaje na hektar žita pri velikih kmetih tudi do 4-krat večja kot pri malih, To pomeni, da se je v praksi izvajala Kardeljeva politika, po kateri je bilo treba velikega kmeta obdavčiti in ga tako obremeniti, da bo prisiljen zmanjševati posest, kar je v okviru Kardeljeve vizije kmetijstva pomenilo hitrejšo socializacijo, obenem pa slabljenje kmeta kot enega glavnih »razrednih'sovražnikov«. Tudi cena oddane živine, prašičev ali žita je bila zelo nizka, saj četudi je odredba zagovarjal’ neko ustavnost, so krajevni a*- visti pogostokrat ravnali po pristransko in krivično. so jih kmetje dobili kot nameček skromnemu plača" oddane pridelke in živino, so lili na Cvenu v zadružnem dol* Zanje je bila zmeraj po nekoliko nižji ceni so st pu lahko kupili sladkor, blago, e® itd. Praktična slika obveznih na Cvenu je klavrna. tovllom ornenjenih Thora obvezna oddaja realni gospodarski osnovi tije, so bila velika cdstopanA nekaj kmetov je povedalo, ’ KM 't t 'i L S 1 n * „ Giovenii*' Cvenski zadružni dom in predmejski na Primorskem sta bila prva v Ksteg. L 2. J. 4, 5. 6 7. Obseg obdel. zem. od 2 do 3 ha od 3 do 5 ha od 5 do 8 ha od 8 do 10 ha od 10 do 15 ha od 15 do 20 ha od 20 in več ha Nartne do 450 kg na 1 ha do 800 kg na 1 ha od 100 do 1110 kg na I ha od 150 do 1250 kg na l ha od 200 do 1400 kg na I ha od 250 do 1550 kg na 1 ha od 300 do 1700 kg na 1 ha prišli aktivisti s tovornjah kmečko dvorišče in tatf ' prašiče. Pri Matiji Severju i enkrat odpeljali kar 13 P to pa je število, kijepreseS" j, normative, O takih nasilni vsi •rvcr* gib, ki jih je spremljalo .. .. ______.,„apfiie a"' . še zelo nesramno vedenj® stov Makovca in Kajdic^’. dela povedati tudi Alojz Jic z novo odredbo so bili pri obvezni oddaji posebno prizade- cene niso pokrile niti stroškov; ljudje so komajda preživeli. Toda in Franc Nemec. (Nadaljevanje I Oce našega KiJshrtt J. Od 16. oktobra lanskega leta stoji pred Našim domom v Črer^ovcih spomenik, na katerem piše: »Jožet KlekI 1874-1948, duhovnik, urednik, narodni buditelj.« Na Klehlovem nagrobniku na soboškem pokopališču pa je napisano poleg imena in datMina še: »častni kanonih, apostol dobrega tiska in narodni buditelj«. Kdo je bil Jožef Klekt? Kako je živet, kaj je delal, kakšen je bil njegov čas? Na ta vprašanja je iskalo odgovor 22 predavateljev, udeležencev Kleklovega simpozija, ki je lansko jesen potekal v Rimu. Predavanja so natisnjena v zborniku Kleklov simpozij v Rimu, hi sta ga izdali Stovensha teološka akademija v Rimu in Mohorjeva družba v Celju, Na podlagi tega zbornika bom poskušal v nehat nadaljevanjih prihazati življenje in delo moža, o katerem je profesor Sušnih zapisal v Prehmurskih profilih: »Petdesetletnik je KlehI. Bolehen že od mladosti. Vendar mu je neha sila v licih in mirnih očeh kahor sila človeka, ki ve, kaj hoče. Ljudstvo mu zaupa. Toda komu vse ne zaupal Njega pa ljubi!« Kleklovo življenje in delo Jožel KlekI se je rodi) 13. oktobra 1874 na Krajni v tišinski župniji. V tej vasi se je 3. marca 1879 rodil še en Jožef KlekI, bratranec prvega, ki je znan kot urednik Kalendarja Srca Jezu-šovoga, v katerega je tudi veliko pisal. -Dolenskemu« Kleklu navadno dodajamo kratico ml. (mlajši!, »črensovske- mu« pa st. (starejši). Ta zapis je posvečen Jožefu Kleklu st. Njegov ded se je na Krajno preselil iz bližnje Avstrije. Kleklovi starši, Štefan in Terezija, roj, Šalman, so bili srednje premožni poljedelci. Oče Štefan je bil prava prekmurska korenika, dobrodušne narave in kot lovec znan šaljivec. KlekI sam pravi o njem: »Moj oče je končal meščansko šolo v Radgoni. Poleg materinskega jezika je v besedi in pisavi obvladoval tudi nemški jezik. Znal pa je tudi madžarsko.« Mati Terezija, neutrudna v vsakdanjih gospodinjskih in kmečkih opravilih, je bila dobra vzgojiteljica svojih otrok; v družini jih je bilo osem. Osnovno šolo je Klekt obiskoval na Cankovi. Poučevala sta ga slovensko zavedna učitelja, oba naročnika mo-horskihUrnjig, Nikolaj Ficko in Anton Števanec. Ker so starši želeli, da bi Jožef šel v gimnazijo, so ga za dve leti poslali v Lendavo, kjer naj bi se naučil madžarsko. Nižjo gimnazijo je KlekI obiskoval v Koszegu na Madžarskem. Stanoval je v Kelcz-Adelffyjevem zavodu za revne dijake. Višjo gimnazijo je KlekI končal v Sombole)u pri redovnikih premonstralencih. Po maturi leta 1893 je vstopil v sombotelsko bogoslovje, da bi postal duhovnik. Tam je nanj zelo vplival svetniški škof Kornelij Hjdasy pa tudi drugi dobri duhovniki. Pomemben delež pri oblikovanju Kleklove duhovniške in narodne podobe je nevsiljivo prispeval njegov tišinski župnih Franc lvanocy. Po mašnišhem posvečenju je opra vil KlekI v tišinski župnijski cerkvi 25. julija 1897 prvo mašno daritev. Novo-mašni pridigar je bil marijanski župnik Jožef Bagari. Na promociji pa sta spregovorila tudi dr. Franc lvanocy in carv kovski župnik Jožef Borovnjak. KlekI je začel svoje dušnoparstirsko delokarvdomačižupniji. Prilvanocyju je KlekI razvil svoj življenjski program, ki mu je ostal zvest vse življenje. Ravno v času Kleklovega službovanja na Tišini je imel lvanocy hude boje z madžarskimi šovinističnimi in liberalnimi krogi. Tudi KlekI si je prizadeval za rast vere in ohranitev slovenske narodne zavesti ter slovenskega jezika, zato je bil po petih letih premeščen med Hrvate in Nemce v Inced na Gradiščanskem. Tam je ostal eno leto, nato pa se je preselil v Črenšovce. Dve teti je bil črenšovski kaplan in v tem času začel pomembno delo, ki ga je že dalj časa načrtoval. 8. decembra 1904 je izdal prvo številko Marijinega lista, verskega mesečnika, ki je potem izhajal vse do leta 1941. Leta 1905 je bil Klek) spet premeščen. Postal je župnik pri Sv. Sebešča-rtu v Pečarovcih. S svojo vnemo je spodbujal k pristnemu krščanskemu življenju. Obnovit je tudi cerkev, dal zgraditi novo gospodarsko poslopje, obnovil vinograd. Vsestransko delo v župniji, urejanje Marijinega lista in pisanje je Klekla tako izčrpalo, da je zbolel. Kljub zdravljenju v raznih zdravilialih se mu zdravje ni povsem zboljšalo, zato se je upokojil in se 1. oktobra 1910 preselil v Črenšovce. Črenšovci so t^ili primeren kraj za Kleklovo bivanje in delo, kajti na Dolinskem so ljudje izključno katoličani, versko in narodno dokaj zavedni. Poleg tega so Klekla v Črenšovcih vzljubili že med kaplanovanjem. V Črenšovce, v hišo Ivana Beder-njaha, v kateri je KlekI živel, so potem vrsto let prihajale množice iskat nasvetov in pomoči v najrazličnejših zadevah. Kleklov delavnik se je začenjal zgodaj zjutraj, najkasneje ob po) petih, in končal pozno zvečer. Ljubezen do slovenstva je KlekI razodeval na različne načine, predvsem s pisano besedo. Poleg Marijinega lista je 8, decembra 1913, začel izdajati tednik Novine. Zaradi domoljubne drže in pokončnosti je madžarsko časopisje Klekla žolčno napadalo z vzdevkom »izdajalecdomovine« in »Slovan«. Leta 1919 so ga boljševiJti »na smrt iskali«, ker so ga imeli za sovražnika številka ena, ki je bil kriv, da jim ljudstvo ni sledilo. Po nekajdnevnem skrivanju je preoblečen v kmeta pobegnil čez Muro v Veržej, od tam pa je od^l v Celje, kjer je dočakal rtsvoboditev. Kmalu potem se je vrnil v Prekmurje in nadaljeval z vsestranskim delom. Polnih devet let je bil tudi poslanec SLS. Kljub političnemu delu ni zanemarjal dela pri verskem tisku, bil je tudi voditelj raznih bratovščin in pomagal pri pastorali. Ves čas si je prizadeval za reševanje socialnih vprašanj, Z darovi »usniiljenih src« mu je uspelo v Soboti zgraditi Dom sv, Frančiška (1935), v Turnišču sirotišnico »Deteta Marijike« (1934), Tretji dom za reveže je KlekI nameraval postaviti v Črenšovcih, a mu je to preprečila vojna. Že v torek, 8. aprila 1941, torej dva dni po zasedbi Prekmuja, so Nemci Klekla aretirali. Naglica priča, da se je KlekI zdel okupatorjem nevaren, ker je bil zaveden in vpliven duhovnik. 16. aprila so ga Nemci tako kot celotno Prekmurje izročili Madžarom. Ti so ga takoj kot političnega ujetnika, vklenjenega v verige, prepeljali v vojaški zapor vSombotelu. Obtožnica, ki so mu jo po dveh dneh dali prebrati, se je glasila: da je bil vedno slovensko čuteč, da je delal za odcepitev pokrajine, da je hujskal zoper nemško okupacijo, da je hujskal zoper madžarsko okupacijo, da zato ni zaželjeno njegovo bivanje na območju Slovenske krajine. Obtožbo je KlekI seveda zavrnit. Nato je bil predan cerkveni oblasti in nastanjen v velikem semenišču v Som-botelu. Septembra 1941 so ga premestili v Celdomolk, kjer je v tamkajšnji bolnišnici opravljal službo bolniškega duhovnika. Tu je ostal tri leta in pol. V marcu 1945 so ga v spremstvu dveh orožnikov poslali na sojenje v Soboto. Po naključju pa so vagon, v katerem je potoval, priklopili k drugi lokomotivi in tako je prispel v Čakovec. Tam je zbolel in ostal v čakovski bolnišnici do prihoda Rusov. Na cvetno nedeljo, 24. marca, je bolnišnico zapustil in odšel v vas Prepročan v selniški župniji. Tam je takrat hapianoval Ivan Kolenko, hi mu je bil KlekI krstni boter in novomašni pridigar. Po končani vojni se je 9. maja 1945, po štirih letih izgnanstva, vrnil v Črenšovce in se naseli) v prosvetnem domu. 20. julija 1947 je v Črenšovcth obhajat zlato mašo. Ob tej slovesnosti je škofijski ordinariat v Mariboru Klekla imenoval za častnega kanonika. Kmalu po zlati maši se je preselil v So boto v svojo skromno hišo, v kateri pa je živel le nehaj mesecev. Umrl je 30. maja 1948. Pokopan je na soboškem pokopališču. Klekl -duhovnik ieKie^ Po končani gimnaziji l-f* brez obotavljanja odločil za Seveda je imel tudi druge e j-, toda ves zavzet za Božjo sl* ličanje ljudi se je oklenil duno I poklica, Zanimiva je ocena j, ajT sombotelskega bogoslovnea I nišča. 0 bogoslovcu Kleklu so je »krotkega značaja, u Dogosiovcu imcmu maši, z vso strogostjo se diju, njegovo gorečrios*j, I I Kaj je Kleklu pomenilo je zapisal v pismu Olju, njegovo goreen--^^ p-gojenci, del študija in uporabi za adoracijo, vai D? ujal Pri izpitih ob koncu letnika । moralne kakor iz specialne ipeps' ne leologle riažušjo Kaj je Kleklu pomenilo em Kii/a J skof« »5« nu, ho je prosil dovoljenj® -Marijinega lista: šen duhovnih, vendar ves fkjj o snico, da mi je bilo Pastirja pastrijev, od 0"^ I t K dano smo za delo vse čast in za rešitev neumrK rujem svoje telesne in ta plemeniti cilj.« , r in Da je to res, je Kleh 'teles*'® vsem svojem življenju- Sia- j,p ■ hovne moči ie darova duhovne moči je oaiu'- i« Božje slave in za zvelič^)®^-^ pokazal že hot kaplan, hoi X učitelji laiki, ki so verouf^ f. učitelji laiKi, M so madžarščint, otrokom resnice v domačem stove Predvsem iz verskih razlo^^»if Tišini hotel izdajati verski naslovom Dober Pastir. (dalje pntf' 26. oktphrg 1 995 19 I kronika Tragična prometna bilanca V devetih mesecih neno robo na madžarske tržnice, F I 1 29 Žrtev tefta hla se je na območju Pomurja zgodilo L641 t(li h ’ katerih je ugasnilo 29 življeiu, 102 človeka sta X poškodovana, 248 pa Jih Je odneslo z lažjimi poškodbami, oktober, ki se pravkar izteka, ko Je bUo prav ')iK u - ' Uo konca leta sta še dva meseca in prometna bi- Še bolj tragična, ko pa vozniki motornih vozil še naprej ^šei in kolesarji pa prav tako niso dovolj previdni. Ne pre-"^»marsikdo boji stopiti na cesto. Vnovičen klic po dosle-iijj] upnšinaju cestnoprometnih predpisov se zdi odveč, ko pa se *• tako nihče ne meni zanj. Pobijmo se! Ij J® ^“‘Istke nam je posredova-notranje zadeve v *tidi ' DM 9-mesečne statistič-™atke. Ustavimo se ob krši- bUi ^em nt tVjJl ■ rxxxx-j -vv UUMl S^ V Mariboru so bila odigrana prva štiri kola v prvi slovenski šahovski ligi, kjer sodelujejo tudi šahisti Rokade iz Lendave. Lendavčani so uspešno začeli, saj so po štirih kolih s 5 točkami na četrtem mestu. Rezultati - 1. kolo: Rukada : kado so zmagali: I elja in .. čl_____japr. 11. tova, Hrelja in_ remizirali pa: Šnajder. ■ solidno četrto mesto. Uspešno «,5 ; 2,5. Za Rokado so pa so štartali tudi letos. zmagati: Šifrer, Plesec, Vidič, Ivanec, Dimčeva, Pukl, Hrelja in Stumbergerjeva, Remiziral pa je ŠnaJder, 2. kolo: Rukada: Triglav Krško 5,5 : 5,5. Za Ro- II.MNL MS Rezultati - 9. kolo Križevci : Smaki 5 : 3 Minicom : Cankova 3: 4 Grad : Hodoš 2 ; 2 Rotunda: Tešanovci 1 :0 Šalovci: Prosenjakovci 4 : 0 Dokležovje prosto Šalovci Križevci Cankova Hodoš Grad Tešanovci Minicom 8 6 2 0 17 : 4 20 852 119:1117 8 4 3 1 20: 11 15 842218:1214 8 4 2 2 14:9 14 8 4 2 2 10:9 14 8 4 0 4 23 : 19 12 Prosenjakovci9 2 1 6 16 :18 7 S maki Roturrda 9 2 0 7 18 : 26 6 8 2 0 6 9 : 24 6 Dokležovje 8 1 0 7 9:30 3 11. ONL Lendava Rezultati - 9, kolo Žitkovci: Polana 2 : 5 Nafta V.: Dolina 3 : 0 Graničar: Kapca 6 : 2 Polana Nafta V. Žitkovci Graničar Kapca EKilina 9 8 0 1 45: 10 24 9 7 1 1 27 : 11 22 9 5 0 4 26:23 15 9 3 0 6 22 : 28 9 921 618:29 7 9 1 0 8 11 : 48 3 Ivanec: 3. kolo: Roka”" .jpjli-6 : 5. Za Rokado so if Plesec, Vidic, NefaJ"jjpS. Štumbergerjeva, remiZ'.[,iiv Šnajder, Šifrer, GereiK^^mt nec; 4. kolo: Polskava 4,5 j prfjSf so zmagali: Šifrer, Stumbergerjeva, Šnajder, Gerenčer m 14 (J. Gerenčer). r<«S V okviru praznika Mestne občine Murska Sobota pAb Bakovci v sodelovanju s športno unijo v Bakovcih * ŠPORTA. Ob tej priložnosti so izvedli odprto prvenstvo * kategorijah za pokal KS Bakovci. sameiOi^J" rijah čarni. Primož r L''"]; 10 l<>*- da -cvetko, I” ft'' oo ' .i;,4 Mlet:P^> let: -čar, sna jaiiec, ■■ HO v P ■"""'iS "‘'"i' kostrels^i baJ -"'"Sort na na po jure*^ oktnhra 1995 21 i Šport I 1 i Namizni tenis Zmaga Moravskih Toplic Sobote rlh 1^*'“ prvenstva v prvi državni namiznoteniški ligi za člane je Moravskih Toplic Sobote v Ljubljani premagala Mavrico Ilirijo z možnim izidom. Sobočani so tokrat igrali zanesljivo, razlika v j* prevelika, saj Je edino Solar Izgubil set s pionirjem Mavrica Ilirija : Moravske To-W Sobota 0 : 7 (Kreuh : Hor-,■ 21, 9 ; 21, Jager: Unger ‘■'J 1 : 21, Golobič : Solar ‘ ^jLHuoK, , □utar ii' 1L T ■ 21, Kreuh - Jager: .'Str-Horvat 11.21, 19: 21, • Unger : Smodiš 14 : 21, 8 : 21, 11 : 21, 7 : 21, Jager: Solar21: 12, 12:21, 15 : 21). Radgončani še naprej zanesljivo zmagujejo v drugi državni namiznoteniški ligi. Rihtarič in Benkovič sta dovolj dobra, da premagujeta svoje nasprotnike. Pred zadnjim krogom prvega de- la prvenstva Radgončani zanesljivo vodijo brez poraza. Radgona ; Škofije Skripta 5 : 2 (Rihtarič : Jerman 2 : 0, Brumec : Semolič 2:0, Rihtarič -Benkovič : Jerman - Bojanič 2 : 0, Rihtarič : Semolič 2 : 0, Benkovič ; Jerman 2:1, Ocepek: Ludvik 0: 2). Radgona : Šampionka S : 2 (Rihtarič : Bajc 2 : 0, Brumec : Urrizio 0 : 2, Benkovič : Faganel 2 : 0, Rihtarič - Benkovič : Urrizio - Faganel 2 :0, Rihtarič : Urrizio 2 : 0, Benkovič ; Bajc 2 : 0 in Brumec : Faganel 0 : 2), M. U. Atletika Megličeva in Žaiikova četrti ~ ženske -----------_ Celjanke zmagaie v Soboti prvenstva v je košarkarski ligi Bnih''''' P® pričakovanju boli P^r^aurje v Murski So. I ' 73 Jj Ž-To * t o aK 'anke Prver SKL v ^3 (28 : 38). Sobo- gostjam upirale le v polčasu, medtem ko ~ c moški so se Celjanke v nadaljevanju razigrale in zasluženo zmagale, saj so prikazale lepo In učinkovito igro. Strelke za Pomurje: Cerova 5 (5 : 3), Orijeva 2, Drožinova 14, Žo-tova 8, Boharjeva (2 :0), Kazmi-nova 15 (12:9). zmagi Radencev (lval:ra^'”°^^’'j“ moške košarkarske C-lige so Radenci 4(|\ ^'''^Eali. Premagali so Mascom iz Lenarta s 100 : 80 (41 : Luki" in ' kadence: Ulaga 32,Tomič 19-, Bratkovič 17, Pavlin 17, Hiitt*" 'n"’ 2, Šebjan 2 in Zver !. Radenci so premagali tudi n- Radence: Ulaga 42, Lukič 18, Pavlin 13, ■ Fliar 4, Zver 4, Tomič 4, Bratkovič 1. (B. Gabor) po soboških ulicah ------------- ^tevanečeva in Grabar tretja P^lfoditev praznika bil Drt Murska Sobota je ulicah okrog spo-tt^i(^i."®dicionalni tek pod po-Sodelo-7 tekačev in tekačic, mladinci in mla-'tif t, ° l®Lmovali v Štafetnem ? v metrov dolgi progi^ tariVi" ^l^ttice pa v posamični he Rezultati - dečki (5. L OŠ Kapela. 2. OŠ Ih A' Radenci; deklice OŠv '''‘^red): l.OŠBeltinci, 2. OŠ II MS; dečki {7. l,pS Puconci, 1, te (J 3, OŠ Turnišče; dekli- v ?■ razredj: l.OŠ II MS, Oe . .‘V‘lzevpi T -1 OSj pri Ljutomeru, 3, '"Ha^ii.i ' Mladinci: 1. Športna gi-^Urst' ^aribor, 2. Gimnazija 3. SKŠ Rakičan; Športna gimnazija Štajerske Mari-1 Murska Sobota; ?^ab|ian (Trzin), 2. Urh 1'■ LLrabar (Pomurje); (Maribor), 2. 3. Števanec (Po- 2. Gimnazija 2. Urh Odbojka — -IB ženske Nova zmaga Ljutomerčank v tretjem kotu prvenstva v ženski odbojkarski 1 B-ligi je Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera premagala ŠOU Fltness Panter s 3 : 1 (15 : 10, 15 : 8, 13 : 15, 15 : 13). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Vrbnjak, Lukienko, Senčar, Kolar, Vahen, Šogarič, Novak, Pirher, Ljubeč tn Šoštarič. Odbojkarice Reeboka SIS Krim pa so premagale MTC SL ROTO iz Murske Sobote s 3 : 0 (15 : 3, 15:4, 15: 11), MTC SL ROTO iz Murske Sobote: Forjan, Drevenšek, Zver, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Osojnik, Časar, Cipot, Čemela, (FM, NŠ). V Ljubljani je bilo finale atletskega pokala za srednje šole. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa dijakinj SETUAŠ-a iz Murske Sobote in dosegia nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje sta se odrezali Mojca Meglič, ki je v teku na lOOOmza-sedla četrto mesto (3:06,24), in Danijela Žalik, ki je bila četrta v skoku v višino {150 cm). Od preostalih velja omeniti osmo mesto Ksenije Krpič v teku na 100 m (13,43), deveto mesto Tanje Golinar v metu krogle (8,49 m), deseto mesto Andreje Pintarič v skoku v daljino (4,65 m), dvanajsto mesto Mateje Puconja v mestu krogle (8,32 m), trinajsto mesto Erike Mesarič v teku na 400 m (1:06,69) in štirinajsto mesto Laure Kolbl v teku na 400 m (1:08,64). Ekipno je SETUAŠ iz Murske Sobote zasedla enajsto mesto. Odbojka - 1 A moški Ljutomer premagal Bled V prvenstveni tekmi moške odbojkarske 1 A-lige je Ljutomer premagal Minolto z Bleda s 3 : 1 (7 : 15, 15:7, 15:7, 15 : 11). ljutomer: Berlot, Ravnik, Smauc, Belec, Do-bošič. Gnit, Zidar in Rajnar (NŠ). Na letošitjem tradicionalnem teku po soboških ulicah ob prazniku Mestne občine Murska Sobota je sodelovalo lepo število tekačev. ^Port od tu in tam tretjem kolu ^Je rokoborske lige Železničarjem iz bfp,. Mursko Soboto kon- 1 ^lE s 40 ; 0 za MariI Sobočani zamu-Rokoborci «1 ■8 i? ---------Mleko- L-jutomera so bili pro- ' Y petem kolu prh J^ki 1' državni moški ^th-du. I j® Radenska v Žalcu ^P^^H^^tnačo ekipos6:2. _________________________ podrtih kegljev. Šalamun, 795, podrtih kegljev. V /“Tla s r, 't*!*! igra Radenska so zmagali: Mari- 'Varlč RJO, Mauser J. iRia isauensKa ■Jamnikom. (M. Šala- - V Logatcu je Jiivni odprti turnir v 7'su za dečke. Šoti'^ 2 5 tekmoval- ''ut*... -* K III rbj-s.1 > Pl. ► i ®kb strani, vendar realizacija ne bi bila mogoča brez sodelo-mih* gozdarjev. Društva za varstvo okolja Pomurja, osno-Jtnlr*i Cankova in Rogašovci, predvsem pa ne brez prof, firbanka z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. u ža oživljanje levega brega mejne rečice Kučnica, je bilo domačinov, ker so organizirali osrednjo prireditev v gla-fli nr^”^ ®*str|jski strani meje, toliko bo|j upravičeno. Program zara-bogat in zanimiv, nastopajoči so bili iz Av-J® zaradi slabega ozvočenja uspel le in društev smo lahko izvedeli v velikem belem je bil priložnostni razstavni prostor. '^PrubiUnii. Nekoliko več o sami pokrajni, reki, delovanju območja v obliki letih v sedemdesetih za varstvo na- Evrnu^' Zato se je Svet cvron 1 ’^'^'®čil, da bo letošnje ;jPsko leto varstva parkov, ki sojih za- narave na- ■4J ---" narave zu- ijhmoclj -rilo 1'“;' ■ ' - ■' ■ " l^^dete, Rjcr ljudje živijo naj bi se torej razši- JU “'^jo. Ni potrebno izolirati njena, tako je zapisano tudi v priložnosteni dvojezični zloženki z naslovom Kučnica - naravovarstveni projekt: Značilna gričevnata pokrajina, ki se dviguje iz prekmurske ravnice, se nadaljuje tako na avstrijsko kot na madžarsko stran in predstavlja tipično staro kulturno krajino, ki je nastala in obstaja zaradi Človekove kar najbolj osnovne dejavnosti. Gričevje, ki na slo- I r ■ r* I •1' I; j t i obdobja poledenitev. Značilne so v smeri sever-jug potekajoče doline potokov, ki si iščejo pot k Muri. Svojevrstne podnebne razmere, geološka podlaga in podoba pokrajine, predvsem pa lega ■ i It L ■ '•ll ■m.. Ji JI' i- ■AS' ■- I#.«* It#,' kanal pred več tisočletji, ki naj bi ločil germanski in slovanski (ogrski) svet, niti državna meja. Ljudje s tega območja na avstrijski in slovenski strani so govorili tako slovenski kot nemški jezik, nenehno sodelovali, najsi je bila takšna ali drugačna vlada. Kramarovska vina so že od nekdaj razveseljevala dunajski dvor; ljudje so se s posebnim občutkom dotikali zemlje, zato ni čudno, da so se ozkolistna narcisa, sibirska perunika, zlatovranka in smrdokavra ohranili prav v tej dolinici. Zaradi intenzivnega kmetijstva paje njihov — l. 11 ''1^ siK r. l''j^ l:'\ II S pomočjo gozdarjev so 160 sadik dreves zasadili že sedaj, vendar bo potrebno do Gederovec opraviti še veliko dela, ' obstoj vedno bolj ogrožen, čeprav je nesmiselno, da se nekdo želi v takt gričevnati pokrajini ukvarjati z intenzivnim kmetijstvom. Profesor Janko Urbanek je na sobotni prireditvi povedal: 11 Zavedamb se, da je to te prvi, zelo droben korak za renatura-. ___________ j cijo, toda tisti, ki delajo v naravo- varstvu, vedo, da se le z majhnimi in postopnimi koraki lahko daleč pride. Naravovarstveni projekt je predvsem na avstrijski strani že na vrhuncu. Gre za nas tanek tako imenovane mreže biotopov. ^tiHerek —______________________________________ *^Plčne stare kulturne krtine lahko najdete prav ob dolini rečice Kučnice. ---J™.J-....... '■^stline ali živali. da bi lahko ohra- filozofiji lahko prežive in se ■- '‘^^^Ijajo celo na nase- venski strani nosi ime Goričko, je del jugovzhodnega predgorja Alp, katerega nastanek sega v terciar. Današnjo podobo je dobilo s procesi preoblikovanja skozi na prehodu med Alpami in Panonsko nižino, vplivajo tudi na zanimivo floto in favno. Tega območja nista mogla razdeliti niti umetno zarezan Prvi zametki te mreže so vidni tukaj okrog nas. Smo na površinah, ki so bile nekoč v intenzivnejši kmetijski rabi, danes pa so izvzele in so namenjene varstvu narave ter varstvu redkih in ogroženih rastlinskih vrst, ki so nam tudi skupne. Na primer zlatovranka je bila nekoč razširjena po vsej Evropi, po letu 1985 pa je v Nemčiji dokončno izginila. Na območju Goričkega gnezdi od maja do septembra še nekaj parov te redke ptice in s postopnim renaturiranjem in vzpostavljanjem mreže biotopov bomo ustva- 1^^^ Ni '’rii Pen Zanimiva in poučna razstava v bližnjem šotoru, kjer so bili predstavljeni tudi rezultati razsiskovalnih nalog šolarjev. prireditev na prostem je bila le na avstrijski strani; r, pjl npiooLni/nll nTr«Aki»>i c< 'Tteitia PunLAVtf 111 R ............ smo do njih ah Bi z renatura- tl oživljanjem Kijp f"* podobo mejni bivališče Cii s' H preveč grobo regula- pa so prispevali avtobusi otrok s Tišine, Cankove in Rogašovec, tiaj bi z renatura- podobo mejni ■’n s tem bivališče 'Jo, desni iti i? pred časom za- tam I I —T* Ll 1 1 »jfl 6 bogatejša [Ostravo. Zato so J ’ akcije izbrali zasa-Slekli- ' “■ deJu-iTi hn ll- mh novembra. Sicer E '■ '"^i;uIhctjl te rečice ------■■'-■JI tv I ‘‘m dokaj nedotak- ''i J r® ■h Simbolična darila naravovarstvenikov: ptičje krmilnice. Kot opozorilo in pomoč v bližajoči sc zimi. Največja slovenska gostinsko* turistična prireditev v Radencih ’ Otvoritev z vabili in Štruklji V torek in sredo so slovenski gostinci tekmovali v 18 disciplinah - Podpis tarifnega dela kolektivne pogodbe -Dobitnik priznanja tudi Zorko iz Križevec že tradicionalni go- stinsko-turistični zbor je prav gotovo največja prire- y ditev gostinskih in turističnih delavcev, ki ni namenjena turistom (gostom), ampak predvsem njim samim. Z organizacijo 42. zbora v Radencih so mu povrnili nekdanji sijaj, tekmovalnost in priljubljenost med gostinci. Slavnostna otvoritev, ki so se je lahko udeležili le gostje z vabili, je potekala v restavraciji hotela Radin. Ob 13. uri so podpisali za gostince pomembno pogubo, ki jim bo omogočila nekoliko višje plače -predstavniki sindikatov, Borut Mokrovič kot predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije in Peter Vesenjak v imenu Vlade Republike Slovenije so podpisali tarifni del kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem. \S i\ .■fl r 'Pii- >ia' O- •nfenizcn, Najnižja bruto {dača gostinskih delavcev bo odslej 50.600, najvišja pa 130 tisoč tolarjev. Žganci streho predirj^o - štruklji po svetu potirajo Zanimivo je bilo prizorišče otvoritve, saj so gostje poslušali govornike, pevce Radenske in Marko bando sredi miz, obloženih s štruklji z vseh kr^ev Slovenije, mize pa so se imenovale: Ejga štruklji, Teran štruklji, Oštja štruklji, Seti štruklji, Šiška štruklji, Prestolni štruklji. Cviček štruklji, Toti štruklji In Ešče štruklji (prekmursko in prleško mizo so pripravili v znanih gostilnah Rajh, Rotunda. Gjergjek, Lovenjak ■ Horvat, Lovski dom Cankova, Prekmurska iza, Zorko, Kurbus, Brenholc in Topolšek), K štrukljem so gostom ponudili chardonnay iz vseh treh rajonov. Prof. dr. Janez Bogataj, turistnični etnolog, je o štrukljih kot slovenski posebnosti povedal: »Štruklji so bili na slovenskem ponekod vsakodnevna jed, kjer so ljudje trdo delali in so se morali močno najesti, drugod pa so štruklje poznali le kot izredno jed, ki so jo skuhali ob največjih praznikih in slovesnostih, Ezroki, da je Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije ppipravila ob otvoritvi prav štruklje, so: gostincem samim želimo pokazati, kakšne možnosti imajo, da na temelju bogatih elementov kulinarične dediščine gradimo svojo sodobno kulinarično pestrost, ki ni samo v kitajskih restavracijah in picah, ampak vzporedno s tem tudi v vseh mojstrovinah, ki »Esce štruklji« seje imenovala miza na otvoritveni slovesnosti ob 42. Go-stinsko-turističnem zboru, na kateri so bili predstavljeni prekmurski štruklji, »retaši« oziroma »povitice«. smo jih znali in jih pri nas narediti še znamo: drugič je takšna pogostitev pomembna za vse tiste, ki prihajajo k nam kot naključni obiskovalci ali turisti, da jim pokažemo, da smo mi že od nekdaj v Evropi tudi s štruklji.« V okviru otvoritvene slovesnosti so podelili osem priznanj Gospodarske zbornice Slovenije in tri priznarya Obrtne zbornice Slovenije; dobitnik priznanja je tudi Franc Zorko iz Križevec pri Ljutomeru. riti razmere, s katerimi nam bo uspelo preprečiti to, kar se je zgodilo marsikje po Evropi, kjer je ta vrsta dokončno izumrla. Dana-I šnji dan naj bo hkrati naravovarstveno dejanje, posvečeno evropI skemu letu narave, korak bliže k i skupni zeleni Evropi in začetek I intenzivnej.šega sodelovanja med I dvema sosedoma, med katerima I je sodelovanje že tako tradicio-I nalno.e I Za začetek so na levem bre-I gu Kučnice posadili 160 sadik, I z »zdravljenjem« pa bodo nada-I Ijevali v prihodnjih mesecih vse ' tja do Gederovec. BERNARDA B. PEČEK Dvigniti kakovost in stagnirati cene Slavnostni govornik, državni sekretar za turizem Peter Vesenjak, se je le dan prej vrnil s kongresa svetovne turistične organizacije v Kairu, na katerem so obravnavali dve glavni temi, pomembni tudi za slovenski turizem: kakovost in organiziranost javnega in zasebnega sektorja. »Prihajamo do zgornje meje rasti, kazalci kaž^o, dače ne bomo naredili velikih sprememb v ponudbi, v turizmu več ne bo rasti, ampak stagnacija. Pomembno je izboljšati kakovost in stagnirati cene. Pri organiziranosti v turizmu skrajnosti niso učinkovite, tako ni dobro, če je vse državno-javno, niti,če je vse zasebno. Turizem lahko deluje uspešno le koordinirano in r povezavi obeh sektoijev; državnega in zasebnega. Tudi v Sloveniji želimo uresničiti takšno organiziranost turizma. Za zagon ho potrebno vložiti večja sredstva, hkrati pa Zgotoviti določen stalni vir sredstev. F sedanjem predlogu proračuna so turistični dejavnosti namenili le 3 milijone, potrebovali pa bi od 20 do 25 milijonov DEM. Ta potrebna sredstva bi lahko dobili z uvedbo posebnega davka koncesionarjem za igre na srečo. Decembra bo začel z delom tudi novi Center za promocijo turizma Slovenije, S skupnimi moeini bo turizem močnejši in ho lahko dosegel, da r prihodnosti ne bodo dobivale podpore le tovarne hrez prihodnosti. Gostinsko-turistični zbor naj prispeva h temu, da se bodo gostinski delavci pitčutili pomembnejše, saj se tudi lahko: zaradi Ilirizma ima Slovenija pozlltvno bilanco v mednarodni menjavi, saj trgovina prinaša le negativno bilanco, prav tako pa prinaša devizni priliv.^ BERNARDA B, PEČEK 24 vestnik, 26, oktobraj^jj f televizijski spored od 27. oktobra do 2. novembra POTK 20. OKTOBRA TV SLOVENUA1 10,00 10,15 10.40 11.40 12.35 13.00 15.05 15,40 17,00 17.10 17.25 17.55 18.25 18.45 19,10 19.30 20.05 21.40 22.00 22.20 22.40 23,10 0.00 Razgibajmo se Otroci širnega sveta, ameriška nanizanka Roka rocka Boj za obstanek, angleška serija Znanje za znanje, Učite se z nami Poročila Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper Napovedovanje ognja, dokumentarni film Dnevnik Učimo se ročnih ustvarjalnosti Heathcliff, risana serija Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Umetniki za svet Hugo, tv-igrica Risanka Dnevnih Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Sova Frasier, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanP zanka H - kot heroin, kanadski film - 19,00 Lokalne novice - 19,30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20,15 Uradni zaznamki XY - nerešeno - 21,05 Halo, stric doktor!, razvedrilna nanizanka - 22,30 Resnične življenje - 23,40 Štirideset dni Musa Dagha, reportažaoArmencih -0,30 Tisoč mojstrovin - 0,40 Mednarodna nagrada za videoumet-nost -1,05 Pogledi s strani - 1.10 Videonoč - 4.50 Formula 1 TV MADŽARSKA! 5,30 Vaška TV - 6,00 Sončni vzhod - 9,00 Poročila - 9.05 Družina Faller - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12,00 Poročila - 12,05 Gospodarska abeceda -15,30 Evropski magazin - 16,00 PoročF la - 16,10 Posel, gospodarske informacije - 16,25 Top model, serija - 17,00 Za upokojence - 17,30 Teka - 17,45 15 minut - 16.00 Okno, magazin -19,00 Pra^jica - 19.13 Muza, kullura - 19,30 Dnevnik, šport - 20,15 Dallas, serija - 21,25 Apropo -22,20 Osmi potnik: Smrti, grozljivka - 0.15 Jazz, The Vellovvjarrhets TVMADZARSKA2 12.00Siesta- 15.30Alpe-Donava-Jadran- 16,00 Madžarska danes - 16,30 Balaton - 17,00 Za mladk no- 17,30 Rin-Tin-Tin, serija- 16,00 Regionalni program - 18.20 Hura, sobota!, serija - 1B.4S Pratika - 18.55 Bršljan, serija - 19,50 Kviz - 20.20 Stoletnica filma, dok. serija - 21.20Informatika: Vizijam stvarnost - 21,45 Dnevnik - 22,00 Objektiv - 22.35 Policijska poročila - 22.40 Arena - 23.30 Madžarska v sedanjem času TV SLOVENUA 2 12.10 12.25 13.15 15.15 16.10 16,40 17,10 18.00 18.45 19.15 20.05 20,55 21,40 22,40 23,00 Forum Učitelj, francoska nadaljevanka, 4, del Omizje Osmi dan Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponovitev Alfred Hitchcoc vam predstavlja, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Regionalni studio Koper Izziv, poslovna oddaja Poglej me! Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija Zadnja mafijska poroka, ameriška nadaljevanka, zadnji del Opus Borštnikovo srečanje, kronika Koncert simfonikov RTV Slovenija RTL 5,30 Poročila - 5.35 Dnjžinski dvoboj - 6.00 PoročF ta - 6.05 Tvegano - 6.30 Poročila - 6,35 Dobri časi, slabi časi - 7,00 Točno ob sedmih - 7,35 Med nami - B.OO Poročila - 8,05 Springfieldova zgodba -9,00 Poročila - 9,05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Scbafer. šev - 15,00 llona Cristine - 16,00 Hans Meiser - 17,00 Tvegano - 17.30 Med nami - 1B.00 Dober večer, magazin-18.30 Zvezde -18.45 Poročila - 19,10 Eksplozivno - 19,40 Dobri časi, slabi časi - 20,15 Otroci oponašajo znane pevce, šcrv - 21,15 Komisar Beck, film - 23,05 Nočni šov - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Prijazna družina - 1.25 Zlata dekleta - 1,55 Tbunder Drive: Pribežališče LosAngeleos, akcijski film - 3,20 Komisar Beck - 4,45 Ekipa A SOBOTA 21. OKTOBRA TV SLOVENUA 1 ponovitev - 23.00 Spot tedne Žive scene - 23.05 Izdatno zaupanje, akcijski film - 0,35 Videostrani -1,00 Deutsche VVeile TV HRVAŠKA 1 8,45 Poročila - 8,50 Mladi čarovnik, kanadski film -10,30 Otroški festival Šibenik '95 - 11,30 Risana serija - 12,00 Dnevnik - 12,15 Ljubezen, serija -12,45 Dokumentarna oddaja - 13,15Chartie6twn, animirani film - 14,35 Poročila - 14,45 115 minut -16,40 Poirot, angleška nanizanka - 17,30 Prizma, mednarodni magazin - 18,30 Televizija o televiziji -19.30 Dnevnik - 20.15 Ulica zločinov, ameriški film -21,50 Naj zvenijo tamburice - 22.35 Dnevnik -22.55 S sliko na sliko TV HRVAŠKA 2 15,05 s sliko na sliko - 15,50 Kultura - 16.55 košarka McDonairfs Open, finale - 19.30 Dnevnik -20.15 Korak za korakom, ameriška nanizanka -20.40 Rezerviran čas - 22,00 Šport - 22,10 Nočna izmena: Življenje na severu, ameriška nanizanka; Črni gad, angleška nanizanka; The Awakening, ameriški film TVAVSTRUAl 6,05 Fantastične zgodbe - 6,30 Otroški spored -9,05 Vroča sled - 10.10 Allred J. Kwak, risana nanF zanka - 10.35 Sobotna igra - 12.15 Harry in Hen-dersonovi, razvedrilna nanizanka - 12.35 Kalifornijski klic v sili - 13,20 Mačka in pes - 13,45 Čudovita leta, razvedrilna nanizanka - 14.10 Blossom - 14.35 Parker Levvls - 15.00 Baywatcb - 15.45 Superman - 16.30 Beveriv Hilis - 17.15 Melrose Plače -18,00 Nogomet - 19,00 Krepka družina -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Sovje zmagoslavje - 21.50 Šport - 23.00 Andreas Vitasek- 23,50 Čas v sliki - 23,55 Stepben King: Carrie, srhljivka - 1.30 Kairfomijskj klic v sili - 2.15 Melrose Plače - 2.55 Be-verly Hille - 3.45 Mamljiva skušnjava, vestem TVAVSTIMJA2 9.00 čas v sliki - 9.05 Avstrija: Obdobje Kreiskega -10.35 Svvitch - Ženska v moškem - 12.20 Vreme -12.30 Halo, Avstrija - 13,00 Čas v sliki - 13,10 indijski nagrobnik, avanturistični film - 14.45 Eno skoraj sposobno dekle, komedija - 16,20 Dežela in ljudje -16,45 Živali iščejo dom - 17,00 Čas v sliki - 17,05 Pogled v deželo - 17,35 Verstva sveta - 18,00 Milijonsko kolo- 18,25 Sporna vprašanja- 19,00 Avstrija danes - 19,30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani -20,15 Miklavževa cerkev, film - 21,45 časv sliki - 21,55 Umr^r, komedija - 23,25 Jeny Cotton -0,55 Pogledi s strani - 1.00 Šport - 2.10 Mednarodna nagrada za videoumetnost - 2.30 Videonoč -4.45 Šport: Fonmula 1 21,15 22,10 22,25 Glive James, angleška dokumentarna serija Dnevnik Sova Moški z masko, nemška nadaljevanka, zadnji del Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka TV SLOVENUA 2 8,00 8,30 9.15 10.00 10.55 11,55 15.55 17,30 19.20 20.10 20.40 22,30 23,05 Slovenski ljudski plesi Poglej me! V vrtincu Koncert simfonikov RTV Ljubljana Zadnja mafijska poroka, ameriška nadaljevanka, zadnji del Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, francoska nanizanka Športna nedelja DP v rokometu (m) Formuia 1 za VN Japonske, posnetek iz Suzuke Lahkih nog naokrog Biblija: Pisma Efezanom, Filipijanom in Kološanom Ljubezenski sel, angleški film Shlomo Mintz igra Bacha Športni pregled TTLE59MM1V 7,00 Videostrani - panorama - 10,00 Skrinjica želja, otroška oddaja - 10,30 Sandokan, risanka - 11,00 . Cirkuške točke - 12,00 Bad Influence, mladinska oddaja o računalništvu - 12.30 Reke Evrope: Visla, dokumentarna oddaja - 13.00 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom - 13,30 Zabavajmo se s fiziko -14,00 Capital City, ponovitev - 15,00 Videostrani -16,30 Izdatno zaupanje, akcijski film - 18,00 Domači zdravnik, ponovitev - 18,30 Vrtnarjenje za vsakogar, ponovitev - 19,00 Sanje in resnlčnosl, dokumentarna oddaja, ponovitev - 19,30 Glasbeni spoti - 20,00 Sezanam za ubijanje, romantična srhljivka - 21,35 Spot tedna Žive scene - 21,40 Vznemirljiva razmerja, akcijski film - 23,20 Tv-prodaja - 0,00 Videostrani -1,00 Deutsche Wele , RTL 5,25 Formula 1 - 7,30 Risanke - 8,10 Fotoiraniev neznano - 8,15 Bio Top - 8,25 radna igra 8,30 Risanke - 10,00 Genialne poteze -1«-Vroče poletje... in kaj potem, lil m - 10.15 Nase drale - 10.35 Kviz - 11.00 Eerie, Indiana - m □isneyeva filmska parada - 16,10 0uddy pren« Luksasa - 17,45 Highiander - 18,45 19,10 Highlander - 20,15 Vražje težave 21,50 Spiegtov phdeio same, komedija - 21,50 Spieglov rvri^s--22,35 Prime Time- 22,55 Rai- 23:25 W; pozno ponoči - 23,55 Vražji dan - 0,30 3 tako: Svobodna liubezen - 1,10 Highiander- Barbel Schaler - 2,55 llona Christen - 3.45Hs® Meiser - 4,55 Eksplozivno - S, 15 Zvezdni pra PONEDCUCK 23. OKTOBRA TV SLOVENUA 1 8.15 9.00 9.35 10.00 10,15 11.30 13,00 13,05 13.50 15.50 16.20 17.00 17.10 17.25 18,05 18.30 18.45 19.10 19.18 19.30 20.05 Žogica marogica, lutkovna igr«® Erazem in potepuh, igrana senja Izziv, poslovna oddaja Malo angleščine, prosim Maro angieHuiiic, Bilo nas je pet, češka nadal)®''®'^' 1. del . . Poveljstvo v peklu, ameriški । Poročila Športni pregled Povečava: Pier tret Obzorja duha Paolo Pasolini, P* Dober dan. Koroška Dnevnik Radovedni Taček: Pesek Oglejmo sil, dokumerilarna serij® kJ^IV|rF1U ol'] UkJnkJlliv ank^ Simpsonovi, ameriška nan® TELE59-MMTV 7.00 Videosirani - panorama - 15.25 Santa Barbara, ponovitev - 16.10 Triperesna deteljica, ponovitev -16,40 Predmet lepote, komedija - 18,10 Kuhajmo skupaj - 1B.40 Santa Barbara - 19,30 Glasbeni spoti - 20,00 Leto nasilja, srhljivka - 21,55 Spot ledna Žive scene - 22,00 Radio F M., nanizanka - 22,30 Povabilo k umonj, drama - 0.00 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev - 0.30 Videostrani - 1.00 Deuische Welle TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12,00 Dnevnik - 12,15 Ljubezen, serija - 12.45 Stedge Hammer, amer nanizanka - 13.10 Dokumentarna serija - 14.00 Potovanje na vzhod, ameriški film - 15.25 Izobraževalni program - 16.00 Otrok, šola, dom- 16,30 Hrvaškadanes-.17,30 Santa Barbara - 18,15 Kolo sreče - 18,50 Dokumentarna oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja -21.05 Zabavnoglasbena oddaja - 21.50 Dokumentarna oddaja - 22.20 Dnevnik - 22.40 S sliko na sliko - 23.10 Čarobna zenska, ameriški film TVnRVASKA2 16.10 s sliko na sliko -16.55 Jazz -18.00 Serijski titm - 18.55 Košarka McDonald’s Open, prenos iz Londona - 21.35 Across The Pacific, ameriški film -23.10 Bacal o Bogartu, dokumentarni film - 0.40 CRO POP ROCK TV AVSTRIJA I 6.00 Fantastične zgodbe, nanizanka - 6.45 Poletje s tjulnjevim mladičem - 7.10 Čas za naravo - 7.25 Poletje s tjulnjevim mladičem - 7,50 Čas za naravo -8,05 Poletje s tjulnjevim mladičem - 9,00 Kriminalko )e napisala - 9,45 6aywaitch - 10,30 Vesoljska ladja Enterprise - 11,15 Prijazna družina - 11,4S2me-šnajava v v zapom, ponovitev komedije - 13.00 Otroški spored - 14.30 Knjiga o džungli - 15.05 Kre-menčkovi - 15.30 Mihi časv stiki - 15.40 Vesoljska ladrija Enterprise - 16.25 0aywatch - 17.10 Prijazna družina- 17.35 Ziata dekleta - 1B.05 Neoslabih starših -19.00 Pri HLotabicvih - 19.30 čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Svvitch - Ženska v moškem, komedija - 21.55 Nogon^ - 22.05 Shaolin Kung Fu v Živo, prenos - 23,05 Čas v sliki - 23,10 Uradni zaznamki XY - nerešeno - 23.20 V džungli podzemlja, kriminalni film - 0,55 Prijazna družina - 1,20 Schiejok vsak dan - 2.20 Dobrodošli v Avslhji - 4.05 V džungli podzemlja, ponovitev TV AVSTRUA 2 9.00 Časv sliki - 9.05 Schiejockvsak dan - 10.05 Ko bi bila vsakdan nedelja, komedija - 11.35 Gasilec Karli, ponovitev - 12,50 Vreme - 13,00 Čas v sliki -13,10 Pomagajmo športu, ponovitev - 14,05 Pravica do ljubezni - 14,30 Blagoslovljena dvojica, nartizanka - 15,15 Kriminalko je napisala - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji 8.30 8.45 9,10 10.00 10.25 11.10 11.45 13.00 13.05 14.20 14.35 15.20 17.00 17.10 18.00 18,50 19.10 19.30 20.10 21,10 22.00 22.30 22.55 23.20 0.50 Radovedni Taček: Rog Učimo se ročnih ustvarjalnosti Male sive celice, kviz Oglejmo sil, angleška serija Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Izziv za Lassie, ameriški film Poročila Intervju Malo angleščine, prosim Tednik Poglej in zadeni Dnevnik Pestma, slovenski film, 1 del Boj za obstanek, angleška serija Hugo, tv-igrica Risanka Dnevnik Podelitev Borštnikovega prstana, prenos iz Maribora Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, francoska nanizanka Za tv-kamero Dnevnik G race na udaru, ameriška nanizanka Roke, švedski film Tiček vražiček, angleška animirana serija TV MADŽARSKA! 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni v^od, magazin - 8.00 Otroški program - 11.00 Jantarska cesta, 3. del -11,25 Skrivnosti naših možganov - 12,00 Zvon -12,02 Sobotni portret - 12,25 Obletnica - raketna kriza na Kubi - 12.30 Sosedje, serija - 13.00 Palu Jardanyiju v spomin - 13.45 Dva tv-filma iz arhiva: Paketi, Balkon - 15.05 Kratki film - 15,45 Čas X -16,35 Nekje v Evropi, madžarski film (čb) - 18,15 Štorije - 18,30 Kolo sreče - 19,10 Pravljica - 19,30 Dnevnik, šport - 20,20 Kumara, politična solata -20,45 Nebeški konjeniki, ameriški film - 22,20 Muhasti letni časi - 23.15 Nočni program s filmom TV HRVAŠKA! 8.55 Poročila - 9.00 Sezamova ulica - 10.00 Dan reformacije -11.00 Folklorna oddaja - 11,30 Risana serija - 12.00 Dnevnik - 12.20 Obala bikinijev, ameriški film- 14,00 Mir in dobro- 14,35 Kmetijska oddaja - 15,30 Rimski cesarji, dokumentarni lilm -16,00 Poročila- 16.10 Opera Bort - 16,40 Potovanja: Norveška, dokumentarna serija - 1 7,15 Crossing The Mob, ameriški film - 18,50 Risana serija -19,30 Dnevnik - 20,20 Baja Oklahoma, ameriški film - 22,05 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka - 22.50 Dnevnik - 23.10 S sliko na sliko - 0,00 Volitve '95: Prvi rezultati - 2,00 Poročila TVnRVA$KA2 14.15 s sliko na sliko - 15.00 CRO POP ROCK -16.00 Tenis ATP - 16.30 Formula 1 za VN Japonske - 17.25 DP v košarki - 18.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 črno belo v barvah: Mestece Peytoh, ameriška nadaljevanka. Kapitanov raj, hdtanski film TVSLOVENUA2 11.05 12.10 12.25 12.55 13.25 14.15 15.55 16.55 18.30 19.05 20.10 21.00 22.30 Primer za dva, nemška nanizanka Turistična oddaja Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponovitev F raster, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Videošpon Mojstri: Toni Gamo Športna sobota DP v košarki (m) - Kovinotehna : Satex, prenos Slovenski magazin Karaoke Resnični Zahod, ameriška serija Poveljstvo v peklu, ameriški film Sobotna noč Novice iz sveta razvedrila Jean Michel Jarre (posnetek koncerta) Angleška glasbena lestvica TELE59-MMTV 7.00 Videostrani - 15.25 Leto nasilja, srhljivka -17,10 Radio F M., ponovitev - 17.40 Med prijatelji, ponovitev narodnozabavne oddaje - 18.40 MMTV šport, ponovitev- 19.00 Kuhajmo skupaj - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 6ever1y Hilla Buntz, nanizanka - 20.30 Kosec, znanstveno-fantastična srhljivka -22.10 Chamel Challenge - Velika avantura na vodi. , 21,00 22,05 22.25 22.45 Umetniki za svet ABC-ITD., tvHgrica Risanka Žrebanje 3x3 Dnevnik Karel Veliki, francoska nadane 4. del TAM - kupovanje časa Dnevnik Žarišče Sova , Kj Seinfeld, ameriška s^i Poročevalka s sodišča, nanizanka TV SLOVENUA 2 14.50 15.05 15.15 16.15 17,10 utrip Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Rdeči alarm, francoska ha, zadnji del nadaii®''^"' TVMADZARSKA2 6,45 Stiki brez meja - 7,30 Za kmetovalce - 8,00 Romski program - 8,25 Narodnostne oddaje -11,00 Familija, serija - 11,30 Narodna gllasba -11,55 Otoki na nebu Afrike - 12,45 Olimpijci -13,00 Čudovite živali -13,25 Za otroke -14,30 Za mladino - 15,30 Ob stoletnici filma - 16.00 Vodni športi - 16,30 Za otroke - 17,00 Športni program -19,05 Familija, serija - 19,40 Grobovi, nagrobniki -20,05 Telebingo - 21,05 Kralj Ubo, šaljivka - 22,50 Učinek šoka, l^minalka RTL 5,35 Različne risanke in nadaljevanke - 9,35 Power Rangers- 10.00 Risanke - 11.30 Kalifornijske sanje - 11,55 Princ iz BekAira - 12,25 Polna hiša - 12,55 Formula 1 - 14,25 Stvor iz močvirja - 14.50 T in T -15.45 EkipaA-16.45 Beverty Mills - 17.45 Melro-se Plače - 18.45 Poročita - 19.10 Eksplozivno -20.15 Bo storil ali ne?, šov - 22,00 Kako, prosim? -23,00 RTLvsotjoto ponoči - 0,15 Dva supertipa v Miamiju - 2,00 RTL-ov kinonasvet: Nastajanje filma Apolo - 2,25 High De««ri Kili, film, ponovitev - 3.55 Melrose Plače - 4,45 T in T NEDCUA 22. OKTOBRA TVSL0VENUA1 8.50 9.35 10.00 10.30 11.05 11.30 12.00 12.30 13.00 13.05 14,05 14.30 15.20 17.00 17,10 18.50 19.05 19.18 19.30 20.10 Živžav Čebelica Maja Samo za punce, ameriška nanizanka Pestrna. slovenski film, 1. del Graoe na udaru, ameriška nanizanka Obzorja duha Življenje dveh svetov; Vodni insekti Po domače ob nedeljski kavi Poročila Karaoke Za tv-kamero Policisti s srcem, avstralska nanizanka Zabavljača, ameriški film Dnevnik Po domače Hugo, tv-igrica Risanka Loto Dnevnik Nedeljskihi 60 TVAVSTRUAl 6.00 Deklica iz prihodnosti, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 8.05 Vroča sled - 8.30 In kaj misliš ti? -8.35 Otroški spored - 9.30 Steklena copata, filmski mjuzikl - 11.00 Risanke - 12.00 Ljubezen itd., mladinski kulturni magazin - 14.25 športno popoldne -16.20 Pozabljeni svet, film -18.05 Srečni otrok -18.30 Srček- 19.00 Prijazna družina - 19.30 Časv sliki - 20,15 Avstrija: Obdobje Kreiskega - 21.55 Avtovizija - 22.05 K stvari - 23.20 Čas v sliki -23.25 Vizije - 23.30 Frankenstein. srhljivka - 0.20 Teksaška vila, film - 2.20 Stepben King: Carrie - Hudičeva najmlajša hčerka, srhljivka - 3.55 Pozabljeni svet, film - 5.35 Simon Templar, kriminalna nanizanka TVAVSTRUA2 9,00 Čas v sliki - 9,05 Šport: Formula 1 - 9,30 Evangeličanska božja služba, prenos iz Leobna -10,15 Drugačno življenje - 10.30 Tedni kulture -11.00 Ttskovna konferenca - 12,00 Iz parlamenta -12,30 Orientacija - 13.00 čas v sliki - 13.05 Tednik - 13,30 Tuja domovina -14.00 Pogledi s strani -14.40 So pingvini katoliški? - 15.25 Na Črnem konjičku, film - 17,00 Čas v sliki -17,05 Klub za starejše - 17,55 Lipova cesta - 18,25 Kristjan in čas -18,30 Avstrija v sliki - 19,00 Avstrija danes - 19,30 Čas v sliki - 20,15 Gasilec Karli, film - 21.05 Zgodbe iz Avstrije - 21.50 čas v stiki - 22.00 Columbo -23.25 Družina, lilm - 1,00 Pogledi s Strahi - 1.05 Mednarodna nagrada za videoumetnost TVMADZARSKA1 7.25 Risanka - 7.50 Biblija - 7.55 Računalništvo -8,00 Nedeljski magazin - 11.00 Evangelistično bogoslužje - 12.00 Zvon - 12.05 Priporočamo filme - 13.00T0P riiodel, serija - 15.00 Delta, znanstveni poročevalec - 15.25 Nujna pomoč - 15.35 Ekumenski program - 16.00 Disneyjevi filmi - 17.05 Kulturna zgodovina- 17.35 Varstvo mest - 18.25 Kolo sreče - 19.00 Teden, vmes poročila, vretrte - 20.00 Deklamacija - 20.10 Barva denarja, ameriški film - 22.15 Nemogoče? - 23.05 Vodnar, New Age Magazine TV MADŽARSKA 2 7.35 2a mladino - 6.00 Julijin program z nedeljskim kuharjem - 8.35 Otroški program - 10.05 Zgodovina književnosti - 10.30 Vera ih kullura - 11.00 Vaterpolo, Vasas : FTC - 12,05 Medamiv - 12,35 Poje Karoly Kisa - 13,00 TV-magister - 14.05 Cvetje in zvonovi - 14.40 Risanka - 15.10 Gimi, serija -16.00 Moški, ki nam je všeč - 16.50 Dandanes -17.05 Korziški škof, serija - 18,00 Za boljši jezik -18.15 Baywatcb, serija - 19.05 Pravljica - 19.20 Nogometni pregled - 20.20 Skladatelj K. Goidmark, in memoriam - 20.50 Sovražnik fiudstva, trodejanka 18.00 18.45 19.00 20.00 21.00 21,15 23,05 Sova, ponovitev _ Poročevalka s sodišča, nanizanka Regionalni studio Maribor Ze veste Sedma steza, športna Slavnostna akademija oh formacije Portret Jožeta Giuhe Studio Gity Brane Rončel izza odra TnE 59 - MhOV 7.00 Videostrani - 16.20 Santa BartararP^^|.j^j^-17,05 Seznam za ubijanje, romanticnd 18.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni gp- Capital City, nadaljevanka - 20.50 21 sbena oddaja - 22.35 Scanner Cep, > ■ ,j . ... .......... A .a A -T- . * tastič ni akcijski film - 0.10 Tv-prodai^ slrani ~ 1,00 Deutsche VVeile TV HRVAŠKA! 7,55 Poročila - 8,00 Dobro jutro - 10,05 Izobraževalni program - sefi’, gram - 12.00 Dnevnik - 12,15 |j |P 12,45 Sledge Hamer, ameriška nan'^ Odkritja, dokumentarna serija - r ' ^-16‘ ameriški film - 15.35 Izobraževalni Hrvaška danes - 17.30 Santa Ba^ra sreče- 18.50 Dokumentarna oddaia-^^ nik - 20.1S Zvezde: Josip Marolti - 2 , jukc svet - 22.20 Dnevnik - 22.40 S 23.10 Portret Ljiljane Molnar ■ Talaiič DO«' TVHRVASKA2 18,30 Dr , _ *t fi ' 16.50 S sliko na Sliko - 17. dokumentarni film - zanka - 19.15 Risanka - 19-Murphy BrQwn, ameriška naniza jS Falts, serija - 21.35 Loveyoj, seru ■ lama, dokumertami film TVAVSTPUAl 6.25 Otroški spored - 9.10 Kriminal*;® ^rpns«' 9,55 6aywatch”- 10,40 Vesojisk® , 16.25Baywat psije-, j-bfrsta " n."" 11,25 Columbo: Prvi in zadnji 13,00 Otroški spored - 14.30 J_ 15.05 Kremenčkovi - ' o Vesoljska ladja.Enterprise - Prijazna družina - 17.35 Zlata da _ .jj riij«u.ira UIUXiiia ' — L^i^rpn “ I slabih starših - 19.00 Pri Huxta sliki - 20.00 Šport - 20.15 dija - 21.45 Lov na veliki k ■ 23.25 časv sliki - 23.30 štmd sm popro®* stem - 1.30 Schiejok vsak dan - _ slabih starših - [Jf ■ Avstriji - 4,25 Družina, ponovitev filma l0'‘ .0* TVAVSTRUA2 9,00 Čas v sliki - 9,aS ;i f**! jiid' b V-I vrli nčJ Irti lilm" I ' Morilec na begu, kriminalni film konjičku, lilm - 12,55 Vreme - 13. ygstnik, 26. oktobra 1995 25 f televizijski spored od 20. oktobra do 26. oktobra .:4' f i l pingvini katoliški? - 13.55 Orientacija - Blagoslovljena dvojica - 15.10 Kriminalko je JMIa-16.00 Schiejok vsak dan -17,00 časv 717.05 Dobrodošli vAvstriji - 18.55 Mojstri )n Lokalne novice -19,30 čas v sliki -8-00 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska koča Ck t?.' Tema, aktualna oddaja - 22,00 v stki - 22,30 Kulturni magazin - 23,05 Mesto ^evkulturi- 23.35 Veliki režiserji: LuchlnoVI- D*lwrg II, tilm - 2,35 Prekleti, melodrama 16.30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara -18,15Kolosreče-18.50 Besede, besede -19.30 Dnevnik - 20.15 Dokumentarna oddaja - 21.00 TV-parlament - 22.40 Dnevnik - 23.00 S sliko na sliko 16.15 16.45 ^^zarskai Vaška TV - SOD Sončni vzhod - 9,00 Poročite Dopoldne, magazirt, “fstreyjevi filmi - 12.00 Poročila - 12.05 Go-^^abeceda- 12.15 Tetepakk - 14.50 l^meo- 15,20 Matematika za šdarje - 16,00 164)5 Denar je sveta vladar - 16.25An-^^Podežeje- 174)0 Za otroke - 17,55 Obtetne - 18.00 o veri za otroke-1l .e???®®’®''’'’''®telefone - 18,10Begavčki -ll'1^1- 18JOKi*ia«on - 194)0 PravSica -pošli Z Dnevnik, šport - 20,05 Tajni IfeirskilJn,' UK 20.55 Panorama - 21.30 Teor^, ita-' 23,10 Nočtx> zatočišče, okrogla miza ^^1ARSKA2 riBd^i^tianjeparlamehla- 17,05 Stoletnica fil-Idešnnr?^'^ * 1®'®JR®9iPri4lni program - 18,45 „ PPri - 19.00 Nogometno prvenstvo. UJpest: " 'v-uo Nogometno pr Sa.Ofi vi-Policiska poročite -O^^^^lehthr - 20 se Vantur, ma, 21,4S Dnevnik- JiektN - 22.35 Varstvo mesi - 23,10 Jozsef Wrtrel, 1. del ftiL ■ T-30 Poročila - 7,35 Med njtsijiš/^^^Spfiingfieldova zgodba - 9,05 Kalifor-Bogati in lepi - 10,30 Čas hrepe-Ik*' 12 n nagrada -11,30 Drožinski dvo-leta,/;. Opoldanshimagazin - 12,30 Zlata dek-^'’'°ri so njen konjiček - 14,00 Babel .-l7.00Tv- '1 »J 17.30 Med nami - 18.00 Prijaz- Zvezde- 18.45 Poročila- JO.tj - 19.40 Dobri časi, slabi časi - On hikdar ne pridejo same, 2. del - i3 3n Magazin - 23,00 Deset pred enajsto -0^'^''’šov, odlomki ŽOa bL Phjazna družina - ^'^ISchafer - 19.40 Dobri časi, siabi časi- - 0,00 Dnevnik - 0.30 Torek “^oktobra 5.20 S.S5 pjs HjC4 1^4)0 'člo ro.Oo ®-30 ^0,05 r‘'Oo ^2-30 iv 1.30 Zlata dekieta- Gremo k babici, lutkofvna igrica “®Tem in potepuh, igrana serija Bilo nas je pet, češka nadaljevanka, 2-del 9'*tiezenski sel, angleški fikn 4e veste Poročila ^ma steza ^otna noč Mostovi •dnevnik za punce, kanadska nanizanka podkev •-ahko noč, ljubica, angleška nanizanka JJirietnikizasvet ^olo sreče Risanka dnevnik ^oitelj, francoska nadaljevanka, 5, del ^mi dan Dnevnik oslovna borza oova Ko Se srca vnamejo, ameti^a na-J«anka P°fočevalka s sodišča, nemška ''aoizanka ’Ss ’!-’5 ■®.45 angleščine, prosim James, angleška serija ^dioCity ^PSonovi, ameriška nanizanka ponovitev ^fPčevalka Tanka ameriška nanizanka S stzlišč^netnška oant- in '9 ’0.0S 's ^lonatni program Ta življefije *foeošpon onlijskj vozel mamil, ameriški doko- "OKa rocka I^Poroča slDletja - druga Evropa, ari-y ®ška dokumentarna serija Jjl*.. - 16.20 Santa Barbara - 17.05 - 18.40 Santa Barbara - 19.30 ' Tfr.fK) To je ljubezen, nanizanka -'kldaia^'’® Aerodrom ®®''’°^fošportu - 21,35Najnevar-Vid/fi^®*®’ ''^1*1^ fllni - 23,1OTvi)rodaia tv K, Deutsche VVelle TJobro jutro - 10,00 Poročila-1?’ ■ 1J ou r P^ooram - 11,30 Otroški pro-H ®'^"' ■ li-ISUubezer, serija -■''iriiu Sl serija - 13.35 Zarota I'" - 15.2S Izobraževalni program - ^f^rani - i .oo Deutsche Welle TVnRVASKA2 16.45 Sstiko na stiko - 17.30 Dalaitema, dokumentarni film - 18.25 Joseph Conrad, serija - 19,15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.20 Šaljivi hišni video -20.45 Angel Falls. serija - 21.35 Velika piramida, dokumentarni film - 22.05 Ctvike. serija TVAVSIRUAI 6.00 Fantastične zgodbe - 6.35 Peter Pan in morski razbojniki, fim - 7,10 Knjigao džungli - 7,35 Otroški spored - 8.35 Kremenčkovi - 9.10 Ktteiinaiko je rra-pisaia - 9.55 Baywatch - 10.35Vesoijska ladje Enterprise - 11.25 Pozabljeni svet, tilm - 13.00 Otroški spored - 14.30 Knjiga o džungli - 15.05 Kremenčkovi - 1 5.30 Mini Čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - 16,25 Bavvvatch - 17.10 Prijazna družina- 17.35 Zlata dekleta - 18.05 Neosiabih starših - 19,00 Pri Huktabtovih - 19,30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Unhrerzum: Mir prisdjencev, reportaža - 21,10 Prvi dan, razvedrilna nanizanka -22,40 UmorvNevv Vorku - 0,10 Čas vstiki - 0,15 Nori časi, komedija - 1.45 Prijazna družina - 2.10 Schiejokvsakdan - 3.10 Dobrodošli v Avstriji - 5,10 Blagoslovljena dvojica, film TVAVSLRIJA2 9.00 Čas v stiki - 9.05 Schiejokvsakdan - 10.05 Nič kot jeza (Stan in Oliver), komedija - 11.15 Avstrija; Obdobje Kreiskega, reporataža -13,00 Čas v sliki - 13.10 Tema - 14.00 Avstrija v sliki - 14,25 Blagoslovljena dvojica -15.10 Kriminalko Je napisala - 16.00 Schiejokvsakdan- 17.00 Časv sliki-17,05 Dobrodošli vAvstriji - 19.00 Lokalne novice -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBI-a - 21.10 Reporter, magazin - 22.00Časvsllkt-22,30 Bratomorna vojna: BojzaTrtovodediščIno, reportaža - 23.20 Anna, ode. do 18. leta, film-1,00 Mednarodna nagrada za videoumetnost -1,30 Reklamni filmi Iz nekdanje Sovjetske zveze - 2,15 Labodje jezero, film - 3,45 Pogledi s strani - 3.59 Videonoč IV MADŽARSKA 1 5,30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročite - 9.05 Družina Failer, serija - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes ser^sklfrlm - 12.00 Poročite- 12.05Tele-pakk- 14.25 Evropski poslovni asistent - 14.50 Sotrpini - 15,05 Pomoč v duševni stiski -15.20 Fizika za šolane - 16.00 Poto^ - 16,05 SposojeraZem-Ija - 16.25 Top model, serija -16.55 Televideo -17,00 Koledar 1995 - 17.50 Iščemo izginule odrasle - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18,30 Družabna igra - 19,00 Za otroke - 19.13 Muza -19.30 Dnevnik, šport - 20.15 Jalna, ser^ - 21.10 Kultani tednik - 22.00 Mati, sovjetski nemi liter (čb) IVMADZARSKA2 9.00 Zasedanje partamenta - 16 J5 Ottoškr program - 17,05 Klinika za žNali, serija - 16,00 Regionaint program - 16.45 Svet Srednje Evrope - 19,20 Ma-gnum, kriminalka - 20.15 Aktuainopotitičnt debatni program - 21.10 Vse aii nič, kviz-21.45 Dnevnlk-22,00 Objektiv - 22.35 Čar športa, športni magazin RLL 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami - 8.05 Springfieidova zgodba - 9.05 Kalifornijski klan -10,00 Bogati in iepi - 10.30 čas hrepenenja -11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj -12,00 Opoidanskl magazin -12,30 Zlata dekleta -13,00 Umori so njen konjiček -14.00 Barbel Scha-(er - 15.00 llona Cbristen - 16,00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17,30 Med nami -16.00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20,15 pomotska raziskava DSV, znanstvenofantastični fiim -22,00 T-Force, akcijski film - 23,45 Dnevnik - 0.15 Razred iz 1999- leta, akcijski film -1.45 V vesolju, fantastični fiim SREDA 25. OKTOBRA TVSLOVCNUAI 9,15 9.45 10.15 11,15 12.05 12.30 13.00 15,20 15,50 17.00 17,10 18,00 18,30 18.45 19,10 19.30 20.05 20.25 22,20 22.40 Gobi in prijatelji, risana serija Erazem in potepuh, igrana serija Bito nas je peU češka nadaljevanka, 3. del Azijska magistrata, japonska senja |zžMieniazaziv(ienje Stovenstd magazin Poročila Biblija: Pisma Efežanom, Filipljanom in Kološanom Opus Dnevnik Otroški program Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Forum . Film tedna; Strašilo, ameriški film Dnevnik Sova . Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka TV SLOVENIJA 2 14,55 Zgodbe iz školjke 15,25 Karel Veliki, francoska nadaljevanka, 4. del 17,10 18,00 18.45 19,15 20.05 22.20 23.10 Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Regionalni program Ljubljana Odkrivanje Zemlje, ameriška serija V vrtincu Športrta sreda Nogomet: Evropski pokali PEP Svet na zaslonu Maveriitrg, balet TTLESeNHlV 7.00 Videostrani - 15.20 Santa Barbara, ponovitev -16.0S Najnevarnejši človek na svetu, akcijski tilm -17.40 Kamera na pcrtepu, dokumentarni film -16.10 Kuhajmo skupaj - 16.40 Santa Barbara - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive scene -21.05 Čas (xlločttve, drama - 22,30 Živa scena, ponovitev- 0,15 Videosirani- 1,00 Deutsche Welle TV HRVAŠKA! 7,55 Poročita - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -11.30 Otroški program - 12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, serija -12.45 Siromaki, ameriški film - 15.05 Izobraževalni program - 16.00 Dan mrtvrli, prenos maše - 17.30 Hrvaška danes - 18.20 Folklorna oddaja - 18.50 Dokumentarna oddaja - 19,30 Dnevnik - 20,15 Ctaudto Monteverdi, dokumentarni film - 21,20 Glasbena oddaja - 22,05 Poslovni klub - 22,50 Dnevnih - 23.10 S sliko na sliko - 23.40 Melodrama za recitatorja in hiavir TV HRVAŠKA 2 16,35 3 sliko na sliko - 17,20 Velika piramida, dokumentarni film - 17,50 Kolo sreče - 18,25 Joseph Conrad, serija -19,30 Dnevnik - 20.10 Evropska nogometna liga - 22.25 Angel Falls, serija - 23.20 Evrojjska nogometna liga TVAVSTRMA1 6,00 Deldlca iz prihodnosti - 6,25 Otroški spored -8.35 Kremenčkovi - 9,00 Snežna kraljica, pravljična risanka - 9,25 Super medved Sebastian - 11.30 Iskanje zlatega neba, film - 13,00 Kralj na begu, avanturistični film - 14.30 Vrnitev muškattrjev, avanturistični film - 16.05 Tarzan, avantu^čni fim -17.55 Vrnitev v pozab^ni svet - 19,30 Čas v stiki - 20,15 šport - 22 JO Faust; Smrtonosni strah - 23.30 čas v sfiki - 23,35 Šport - 1.35 Frances, film - 3.45 Farma v Montani, flm - 5,40 Raj za živali TVAVSLRUA2 9.00 čas v sliki - 9.05 Mlada Katarina, »m ; 12.00 A. E.I,O,U,-AlenEm£lesvAwstrii- 13,00ČasvsU(i-13.05 Unhrerzum: Mir priseljencev, repodaža- 13.55 Geienvallvjevi, film 15-20 Vse bo spet dobro, film -17.00 Čas v sliki - 17.05 Oob|pdošli vAvstriji - 19.00 Lokaineatovice - 19.30 čas v sliki - 20.00 Pogledi s Strani - 20.15 Zdravnica v Somraku, film - 21.45 Čas v sliki - 21.50 Ljubim hčerkinega moža, film - 23.30 Mor8ec v 13. nadstropju - 0.55 Pogledt s strani TVMADZARSKA1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.05 Družina Failer - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes serijski film - 12,00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda - 12,15 VVelcome to Hungary -12.45 Tetepakk - 15.20 Zgodovina za šolarje In za vsakogar - 16.00 Poročila - 16.05 Folktestival Ka-laka - 16.25 Top model, serija - 17,00 Za otroke -17.45 Smrt in vstajenje v krščanski religiji - 18.15 Posel - 18,30 Družabna Igra - 19.00 ^otroke -19.13 Muza - 19.30 Dnevnik, šport - 20,15 Nenavadna želja Monsieura Barda, francoski film (čb) -22.10 Indijanec, dokumentarna drama TVMADZARSKA2 16.00 Ženski magazin - 16.30 Medvedkov klub -16.50 Risanka- 17,00 Dandanes- 17.25 Veliki nogometni klubi: Real Madrid -17,50 Pratika -18,00 Regionalni program - 16.55 Don Ouijote, serija -19.55 Vse ali nič, kviz - 20.25 Nogomet, Ferencvaros : Real Madrid, v odmoru Ortevnik - 22.00 Objektiv -23,05 Policijska poročita - 23.10 Okrogla miza RIL 5.30 Različne nadaljevanke in risanke - 11,35 Meta-luna se ne oglaša, fantastičnmi film - 14.55 Buck Rogers. fantastični film - 16.25 Robosaunjs, fantastični lam - 16,00 RTL-ov klnonasvet: Snemarve Sma Apolo 13 -16,30 Zvezde -18,45 Poročila - 19,10 Highiander - 20,30 Liga šampionov - NK Bukarešta: Dortmund - 22,20 Highlghls - 23,15 - 0,30 Cheers - 1.20 Priazna dnižina - 1.45 Barbel Srbafer ‘. ČETRTEK 26. OKTOBRA TVSLOVBMUA1 8.45 9.10 9.45 10,45 11.15 13.00 17.00 17.10 18.00 18.30 18.45 19.10 19.30 20.05 Batman, ameriška nanizanka Erazem in potepuh, igrana serija Bilo nas je pet, češka nadaljevanka, 4. del Odkrivanje Zemlje, ameriška serija Po domače Poročila Dnevnik Živžav Sorodne duše, angleška nanizanka Umetniki za svet Kolo sreče Risanka Dnevnik Primer za dva, nemška nanizanka 21,10 22.05 22.25 22,55 Tednik Dnevnik Žarišče Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka TVSLOVEMJAZ 15,15 16,15 16,45 17,10 18.00 18.45 19.15 20,05 21.05 22.05 Evrogol Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka Sova, ponovitev Noro zaljubljena, ameriška nanizanka Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka Regionalni program Znanje za znanje. Učite se z nami Tok, tok, kontaktna odd^ za mladostnike Večerni gost Oči kritike Kinoteka - ciklus filmov Johna Forda: Noč po izdaji, ameriški film (čbj rar5»-MMTv 7.00 Videostrani - 16.00 Santa Barbara - 16.45 Kamera na potepu, ponovitev- 17,15Časodlooitve, drama- 16.40 Santa Barbara-19,30 Glasbeni spoti - 20,00 Triperesna deteljica, nanizanka - 20,30 Spot tedna Žive scene - 20,35 Preprosti ljudje, kriminalka - 22,20 To je ljubezen, nanizanka - 22.50 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja - 23.30 Tv-prodaja - 23.50 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle TVnRVASKAl 7,55 Poročila - 8,00 Dobro jutro -10,00 Poročila -10,05 Izobraževalni prcgram - 11.30 Otroški program -12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, serija -12,45 Sledge Hammer, ameriška nanizanka - 13.10 Odkritja, dokumentarna serija - 14.00 Prihodnost, ameriški film - 15,35 Izobraževalni program - 16.30 Hrvaška danes - 17.30 Santa Barbara- 18.15Kolo sreče - 18,50 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnogiasbena oddaja - 21.10 Kultura - 22.30 Dnevnik - 22.50 S sliko na sliko TVriRVASKAZ 16.40 S sliko na sliko - 17.25Evropskanogometna liga- ie.25JosephČonrad,setija- 19.1SRisanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Družina ChurchBI, doku-meriamaserija- 21.10Coltranevcadilteco,bumoti-strčna serija - 21.35 Angel Falls, serija - 22.25 Reševalna 911. serija - 23.10 Fluid expo TVAVSTIMJAI 6,10 Fantastične zgodbe - 6.35 Snežna kraljica -7.00 Super medved Sebastian - 9.00 Krtminatko je napisala - 9.45 Baywatch - 10.30 Vesoljska ladja Enterprise -11.15 Lov na vetki diamant, avanturtetič- ni tlim - 13.00 Otroški spored - 15,05 Kremenčkovi - 15,30 Mini čas v sliki - 15.40 Vesoljska ladja Enterprise- 16.25 Ba/ttatcti -17.10 Prijaznadruzina-17,35 Zlata dekleta - 13,00 Ne o slabih starših -19,00 Pri Huktablovib - 19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Komisar Rex, film - 21.05 Prav Chicago, kriminalna nanizanka - 21.55 Čebra -22.35 Halloween, srhljivka - 0.00 Čas vsiiki - 0.05 Staatraison, srhljivka - 1,35 Prijazna dniiina - 2.00 Schiejok vsak dan - 3,05 Dobrodošli v Avstriji - 5,10 Ravno Chicago, nanizanka TVAVsneuAZ 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsakdan -10.05 Geierwaltyjevi, film - 11.35 Čudovite podobe iz živalskega sveta -12.05 Šport -13.00 Čas v sliki -13.10 Reporter, ponovitev -14.00 Dežeteinljudje-14.15 Blagoslovljena dvojica -15.10 Kriminalko je napisala -16.00 Schiejok vsak dan ■ 17XX) Čas v - 17.O5Dobrodošli vAvstriji-19.00 Lokalne novice - 19,30 Čas veliki - 20.15 Dežela 9O(a-21.05 Doneča Avstrija - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Šiling -23.00 Otroci v šov biznisu • 0.35 Medrtarodrta nagrada za video umetnost -1.05 Videonoč TV MADŽARSKA 1 5,30 Vaška Tv - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročite - 9.05 Družina Failer - 9.35 Dopoldne, magazin, vmes serijski fiim - 12.00 Poročita - 12.05 Go^ darskaabeceda - 14.55Evropshjpcsk>vniaststertt -15.20 Književnost za šolarje - 16.00 Poročita -16.05 Ameba_ - 16.30 Top model - 17.05 Dandanes - 17.30 Šestilo, posebna oddaja - 16.15 Posel - 18.30 Družabna igra - 19,00 Za otroke -19.13 Muza -19.30 Drtevnlk. šport - 20.15 Malo mesto, serija - 20,55 Bodite eno uro z menoj, T. Vitray -22.00 Pešec, nemški film - 23.30 Mednarodni nogometni pokali, reportaže TV MADŽARSKA 2 16.00 Koliko je vreden podeželan? - 16.15 Književnost in obvezno čtivo: Csohoral -17.30 Čakajoč ra vlado - 18.00 RegiOTtalnl program - 18.50 Kriminalistični magazin - 19.25 Narodopisna zakladnica -19.30 Koncert, večer oratorijev - 21.45 Dnevnik -22.00 Objektiv - 22,30 Vreme, okolje - 22.40 Mostovi, svetovnogospodarski magazin RIL 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročite - 6.05 Sprrrtgfieldova zgodba -9.00 Poročite - 9.05 Kateotrijski klan - 10.00 Bogati telepi- 10.30 Čas hrepenenja- 11.00 Vroča nagrada - 11 .30 Onižinski dvoboj - 12.00 Opcidarrski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček- 14.00BarbelSchafer- 15X» llona Chri-sten - 16,00 Hans Metser- 1700 Tvegano - 17.30 Med nami - 16,00 Prijazna dnizina - IS.SOZvezde-18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20,15 Apni, apni, vodi Frank Q^ner - 21.15 Mestna klinrka - 22.15 Piegargana ženska -23.15 Nočni šov - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers -1.00 Prijazna družina - 1.30 Zlata dekleta - 2.00 Barbel Scbafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 liana Christerr - 4.10 Hans Merser - 5.05 Eksplozivno RADIO MURSKI VAL LKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KTID PCItlfc 5,45 Prebujajle sez nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestite - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - b,- o Prebiraa« dnevne časopise - 7.00 Droga jutranja kronika - 7.30 Informacije vtreti jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne rta MV - 8.00 Poročite - 8.05 Obvestite - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank- 9.15 Zamurjenci -10.00 Poročite -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Kinoventilator-11.15 Od p^dopetka-12,00 PoročilaBBCia- 12,O5Obvestila-12 15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv l.osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13,30 Poročite -13.35 Obvestite -14.30 Romskih 60 minut -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur -19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV- t9.30Slplimi - 22. Lipovcih. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah in začne veljati z dneif objave. Št, 019-10/95 Beltinci, 17. oktobra 1995 Predsednik Občinskega sye® Občine Belili^ ■ Marjan Maučec. I. r. i Na osnovi Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja podjetništva v Občini Rogašovci OBČINSKI SVET OBČINE ROGAŠOVCI OBJAVLJA SKLEP O RAZPISU POSOJIL ZA LETO 1995 iz sredstev Ljubljanske banke Pomurske banke, d. d., M. Sobo^ in sredstev pororačuna občine (regres za obresti) 5. člen iz sklepa o razpisu posojila, oblikovanega v skladu s tem pravilnikom in pogoji bank, mora biti razvidna višina razpisanega posojila in natančni razpisni pogoji. Okvirno višino posojila in pogoje kreditiranja za posamezne udeležence natečaja določi Občinski svet Občine Rogašovci ob sprejemu sklepa o razpisu posojil. 6. člen Prijava na razpis mora vsebovati: - splošne podatke o prosilcu (ime in priimek oz. ime firme, obratovalnice, podjetja in točen naslov). 9. člen Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni posojilojemalec z banko pogodbo, v kateri so določene vse medsebojne pravice in odgovornosti pogodbenih strank. Posojilojemalec prične koristiti posojilo na podlagi ustrezne dokumentacije takoj po sklenitvi posojilne pogodbe in ga mora izkoristiti praviloma v treh mesecih. 10. člen Nadzor nad namensko porabo posojila po tem pravilniku opravljata Občinski svet Občine Rogašovci oziroma drug pristojen organ po sklepu občinskega sveta in banka. 11. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po sprejemu, objavi pa se v Uradnih objavah Vestnika. Številka: 108/95 Datum; 21. 10. 1995 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE ROGAŠOVCI Franc KNAUS, oec. I, r. 1. Višina sredstev LB Pomurska, d. d., M.Sobota 20.000.000,00 sit (glavnica) Proračun Občine Rogašovci 2.000.000,00 sit (subvencija obresti) 2. Kreditni pogoji Najnižji znesek posojila 1.000.000,00 sit Najvišji znesek posojila 5.000.000,00 sH Obrestna mera: TOM + 10% (letno) Subvencija občine; 5 % (50 % r) Dodatna subvencija: Po eno osnovno točko za vsako novo zaposlitev za nedoločen čas Doba vračanja: 3 leta - glavnica - trimesečno - obresti - tekoče mesečno Lastna udeležba glede na predračunsko vrednost naložbe: 10-20%. 3. Drugi pogoji Kreditni upravičenci: - podjetja v zasebni in mešani lasti, - samostojni obrtniki in - občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. pri pristojnem sodišču vic žili priglasitev za vpis v sodni register tn priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju Občine Rogašovci, Namen kreditiranja: Posojila so predvsem namenjena za dejavnosti, ki: - imajo večji vpliv na razvoj občine kot demografsko ogroženega območja, - uvajajo ekološko čiste tehnologije, - poudarjajo gospodarske značilnosti posameznega kraja in občine kot celote, - razširjajo obseg poslovanja in odpirajo nova delovna mesta v proizvodnji in storitvenih dejamostih in - dejavnosti, ki bodo vplivale na boljšo oskrbo občanov ter za: - realizacijo novih investicijskih programov, - nakup, graditev razširitev in adaptacijo obstoječe proizvodno- tehnične opreme. 4, Priloge k vlogi na razpis Prijava na razpis mora vsebovati: - splošne podatke o prosilcu (ime in P®' oz. ime firme, obratovalnice, podie l- točen naslovi, 1(13'^ - predstavitev in utemeljitev programa dračunsko vrednost investicije ter wisir*+ prošenega posojila. regis^ - dokazilo o vpisu obratovalnice y obratovalnic oz. sklep o vpisu - „„rj«yliaai^ stopku pridobivanja dovoljenja za opr^* dejav-nosti, , če - gradbeno dovoljenje ali priglasitev u * .. gre za gradnjo ati adaptacijo poslovn dni register ali dokazila o za- lihpfC' štorov, I - zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu P ženja za potrebe zavarovanja posoj’*^, - potrdilo o plačanih davčnih - druga dokazila in podatke, ki jih z banka. 5. OdJSja prijav zahte>^' _ LunTI Vloge za dodelitev posojila z vsemi prilogami prosilci vlagajo v 15 dneh w . razpisa na naslov: LB Pomurska Murska Sobota, Sektor za drobno stvo, 69000 Murska Sobota, št, 12, s pripisom: Natečaj - Občina vci (informacije po telefonu: /069/ ^itO Kopijo prijave na natečaj (brez prilog. ________________________________MjotlJ posredujejo tudi Občinskemu svetu 'otJlP*^ d.t' Rogašovci, Rogašovci 14b. o^' Na predlog kreditnega odbora banke borza gospodarstvo pripravil tev vlog za občinski svet, ki bo P'"®®' stil o izidu natečaja v 15 dneh po sP* (ZC' sklepa. Po odobritvi posojila sklene vsak upravičenec z LB Pomursko banko P"® kreditno pogodbo. PREDSEDNIK občinskega?^ OBČINE Franc KNAUS, I. f' iSglnik, 26. oktobra 1995 27 1 vestnik 1 1 I I Murski val - Naj... radio ’95 Murski val je med približno 40 lokalnimi radijskimi postajami v Slo-'Ui še vedno najboljši. Na ti. festivalu lokalnih radijskih postaj od 18. ”• »ktobra v Kranjski Gori, na katerem je sodelovalo 15 lokalnih Rilskih postaj, je Murski val že petič osvojil naziv naj... radijska po-Mareki pa so dobili tudi šest posamičnih zmag. KATERE OD-»AIE? Dejan Fujs - dnevnoin-ftnativna oddaja, Bojan Peček navijaški skupini r ^1^ Marjan Dora -Šoferskih izsiljevanj- Smilja Baranja - glasbena tisja Romeo in Julija v Mur-SmT’ ^itttona Špindler in H,- ? ^“tanja - kontaktna od-Prekmurci “'^rtPerš in Prleki ter Ro- Ml, 1?^^ ■ samoreklamni spot Kmetijsko-živil-Humoristična od- tpJ? Radiča je zasedla mesto. dii Informativna od- naih P° mnenju žirije 1 J 1° I •'adiofonska in najbolj le vbv? 'Obarvana. Odlikovalo jo tualn'k iti lokalnih ak-oov 1 hkrati pa je vse- .. Jis vse bistvene dogodke iz ^Mje in tujine. Komentar po mnenju žirije šolski primer zelo kakovostne reportaže. Glasbena oddaja Je izstopala zaradi svoje večplastnosti. Združevala je jedrnat informativni pristop, premišljen scenarij, dramartur-gijo zvočne obdelave, odlično izvedbo ter brezhibno tehnično izpeljavo našega tonskega tehnika Ferija Horvata. Torej - skupni zmagovalec MURSKI VAL pred radiom tako prepričljive zmage. Potrdila seje naša opredelitev, I da pri novinarskem delu vse- j lej uporabljamo vse novinar- j ske zvrsti, in ravno zato, ker I se za festival nismo posebej I pripravljali, ampak nanj po- I slali praktično svojo dnevno I produkcijo, smo bili toliko I bolj verodostojni. I Moram pa posebej pou- I dariti, da je v letošnje nagra- I de Murskega vala vtkano de- I lo prav vseh sodelavcev ra- j dia: tonskih tehnikov, glasbenih redaktorjev, voditeljev in novinarjev. Zato čestitam prav Jblr-/ 'f skem jlovi izstopal nit Je izstopal, ured-ludiP** j® komentatorsko ^jttitanji kon- to ® briljantni Šalej -l^ontaktiralt s poslu- Wiii dd sproScen in nevsiljiv '- Mimogrede - žiriji se niti sanut ■"""srcae - zinji se niti IcL ,'7"’’ Prekmurci in Pr-““tako- ... - Portaža,, fomenu * zgodaj vstajamo. Re-Posvečena novemu fe-Pavijaških skupin, je Žalna floristika Grob je prostor, kjer postojimo, se spomnimo preminulih, je prostor, kjer v spomin na preminule prižigamo sveče in polagamo cvetje. Ni potrebno, da prinašamo veliko sveč in cvetja, kajti sleherna malenkost je učinkovita. Če je cvetja preveč, sc cvetovi izgubijo v množici. Žalna floristika se iz leta v leto spreminja in prav je tako. Zakaj bi se mučili in zapravljali potreben denar, si kupovali razne pripomočke za izdelavo aranžmaja ali drugo dekoracijo za grob? Prepustimo to spretnim Aoristom, ki so za to usposobljeni. Predstavljamo vam nekaj novosti. ki cenovno prav nič ne presegajo klasike. Nekateri se ne morejo ločiti od klasičnega venčka. Zato je venček vpleten v aranžma (na sliki). Veliko raznobarvnega zelenja iglavcev je v aranžmaju, ki se barvno ujema. Naravna lastnost cvetja je upoštevana. Cim bolj je cvetlični aranžma slc^ovno čist, tem bolj je učinkovit. Poudarjena naj bo ena barva, druga jo dopolnjuje. Olga Varga Triglav z Jesenic in RGL-om iz Ljubljane. Urednik Marjan Dora je ob tem povedal: »Verjel sem v svojo ekipo, nisem pa pričakoval vsem. Hkrati pa gre velik del zmage pripisati tudi poslušalcem našega radia: program vseskozi nastaja zanje in v sodelovanju 2 njimi in prav zmagovita kontaktna oddaja je dokazala, da nas sprejemajo za svoje in se odzivajo natanko tako, kot si naši sodelavci zamislijo. Končno pa s peto zmago dvigamo samozavest tudi našim poslovnim partnerjem, ki že od prej vedo, da je reklama v naših programih relativno najcenejša in naj-učinkovitejSa.« Torej, ponovna zmaga je dokaz, da naš in vaš radio ostaja zvest vsem zvrstem in ne le komercialnim kot mnoge druge lokalne postaje. Mureki pa ne bomo živeli na lovorikah, ampak bomo delo nadaljevali v že znanem slogu - Nič se ne zgodi brez nas. Očitno tudi ne razglasitev najboljše lokalne radijske postaje. Nataša Brulc I I f 5^ r ** rpjjih 4. V ’ -" ? .-/'J A «J* ;p- "»j: LBJ a "r Aranžma z vpletenim venčkom iz islandskega maha, vključene so tudi rumene marjetke, kajti barva se ujema z barvo islandskega maha. Vrbova veja končuje aranžma, vanjo je vpleten le Irak z vrvico, goba pa je popolnoma nevidna In obdelana z mahom.* P^^ihski svet Občine Kuzma objavlja na podlagi Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih Ptidobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kuzma £1 RAZPIS za pridobivanje posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kuzma za leto 1995, in sicer iz: - sredstev LB Pomurske banke, d. d., M, Sobota, v višini 8.000.000,00 SIT (glavnica), - sredstev občinskega proračuna v višini 1,000.000,00 SIT (subvencioniranje obrestne mere). . za dodelitev posojila; °Dtestna mera: R * 9 % letno, , ®^bvencija občine (r); 5 % letno, . ^^ratorij: 6 mesecev, vračanja posojila je 4 leta vključno s ' rnoratorijem, gg vfapg y trimesečnih obrokih. he,. se dodeljujejo za nasednje name- - poslovanja, ''Pitanje novih delovnih mest, povezano z ' '^navijanjem novih enot malega gospodar- ' lahko pridobijo: ' Pot^ialniPi posamezniki, - zasebni lasti, sn osebe, ki se uvrščajo med malo go- 2a iti so v zasebni lasti. So ?°®oiilo lahko zaprosijo tudi prosilci, ki ^aht i^tistojnetn upravnem organu vložili dr-ia^o £3 izdajo dovoljenja za opravljanje Slasit ha pristojnem sodišču pri- register. ob^ . .'*’'‘'^he in kraj naložbe morata biti na i'! oS/’ prednostno dodelijo prosilcem, ®lra h zahtevata LB Pomur- Soiu'’®’'’'® I®t- pravilnik o dodeljevanju po-dtiL’ ** hajvečji meri izpolnjujejo še nase- bodo opravljali dejavnost, ki v - hi hsad razvitimi, ^Snavljajo nove proizvodne in storitvene ustvarjajo možnost za nove za- ®]^jajo oz, bodo opravljali dejavnost, ki bo sodoben tehnološki in ekološki J^Porečen **herjen. Prijava na razpis mora poleg osnovnih podatkov ( navedba prosilca, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev) vsebovati: - dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, - dokazilo glede namena pridobitev sredstev pri razširitvi poslovanja, - kupoprodajno pogodbo, predračun ali račun, če gre za nakup poslovnih prostorov ali opreme, - gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov. - - pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo razširitev poslovanja, - obrtniki in samostojni podjetniki predložijo davčno napoved za preteklo leto in polletno poročilo o poslovanju ter potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, - podjetniki (gospodarske družbe) predložijo izkaz uspeha in premoženjsko bilanco za preteklo leto, polletno poročilo o poslovanju ter BON 2, - zemljiškoknjižnji izpisek o lastništvu premoženja za potrebe zavarovanja posojil. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na upravi občine Kuzma, Kuzma 24, v 15 dneh od objave razpisa. Komisija za delitev posojil bo prošnje rešila najpozneje v 30 dneh od poteka razpisnega roka in posredovala sklepe prosilcem najkasneje v osmih dneh po sprejetju. Omenjeni sklep je dokončen. ■ delovni sistem in ki bo izvozno Po pridobitvi sredstev sklene posojilojemalec posojilno pogodbo z LB Pomursko banko, v kateri so določene vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. E biarles d.0.0. £ ssioe uAHieon IDUl TEI EEl h/ TRflDiaonnmo mnRTinouniuE u soboto, 11. nouembrn, od 13. ure pred hotelom UPR u Lendavi. sejemsko poRudbo vinogradništva nastop folklornih skupin iz Slovenije in madžarske ter glasbene skupine iz madžarske Vljudno vabljeni! ft I fl Teh: 7S 720 in 75010 KUHINJE m * KUHINJE NOVE GENERACIJE NOVE, NIŽJI C£N£ ZA KUHINJSKI PR0C8AM V TRGOVINAH S POHIŠTVENIM PROGRAMOM! TELEFAKHOea) 101-M1 Skupaj nazdravimo vinskemu letniku , 1995! e 1 m r 21 3' X^ZA7O 'L*’ vestnik Prepustimo se prijetnemu občutku toplote in si naberimo moči za zimo! Za vaše zdravje in oddih smo pripravili osnovne hotelske programe, ki vsebujejo: - polni penzion za eno osebo v dvoposteljni sobi, - jutranjo telovadbo pod strokovnim vodstvom, - kopanje v termalni vodi v bazenih ali kabinah, - vsak petek in soboto nočno kopanje do 22, ure, - vodene sprehode v okolico Dobrne, - družabni in kulturni program, - v pet- in večdnevne programe je vključen tudi posvet z zdravnikom, CENIK od oktobra 1995 objekt ' HOTEL DOBRNA"" HOTEL DOBRNA""" manjša dvoposteljna soba VILA HICIEA"" HOTEL ŠVICARIIA’" HOTEL ŠVICARIjA*" ZDRAVILIŠKI DOM" i vikend 14,300 13,000 1 dni 47,460 42,714 10 dni 66.360 59.720 14 dni 90,930 81.830 I NAFTA Lendava, dTo o- Rudarska c. 1, Lendava odda v najem I prostore v Kranjčevi 61 v Lendavi (»Suha Terma"), in sicer BIFE S PIVNICO IN POMOŽNIMI PROSTORI, površina 270 m2; ,, poslovno stavbo ob Rudarski c, 1 v Lendavi, površina 300 m2 (10 prostorov s skupnimi sanitarijami), del poslovne stavbe ob Rudarski c. 1, površina 200 m2 (11 prostorov s skupnimi sanitarijami). Vse informacije po tel.: (069) 75 201 ali (069) 75 301, int, 374, ali osebno na sedežu podjetja. 15.800 12.700 12.700 8,300 52.640 42,210 42.210 27,601 73,620 58,900 58.900 100,856 80,668 80,668 38-660 52.976 Turistična pristojbina: 130 SiT dnevno za osebo. Popusti za otroke. UPOKOJENCEM, ki bivajo v hotelu Svicarija in Zdraviliškem domu, podarjamo še dodatni 10 % popust. Možnost plačila z odlogom (čeki). TOPLICE DOBRNA, 63 204 DOBRNA Tel.; 063 778 I 10, 778 023, faks: 063 778 034 OKREPČEVALNICA PRI MARJANI ZEINKOVCI vabi na »OMAČE KOLESJE Z, BUJTO REPO v soboto, Z8.. in nedeljo, 29, oktobra, VARUBNir ČISTILA JAN D L, s. p., Aškerčeva 21 69240 LJUTOMER, tel.: (069} 82 598 PRODAJA 1. MEHČ. ZA PERILO MEHKO 4/1 2. MEHČ. ZA PERILO MEHKO 1 /1 TRGOVINE NADAUNA PRODAJA 350.00 149,00 3. MEHČ. ZA PERILO MEHKO PLUS 4/1 480,00 4. MEHČ. ZA PERILO MEHKO PLUS 1/1179,00 5, DETERG, ZA POSODO NAŠ 1/1 6, DETERG, ZA POSODO NAŠ 1/1 7, TEKOČE MILO 1/1 8. PENEČA SE KOPEL 1/1 9. KOCKE JAN ZA PODŽIG 1/32 179,00 560.00 310,00 220,00 290,00 ZA SINDIKATE, DBČANE 395,00 163,90 550,00 200,00 200,00 630,00 350,00 250,00 350,00 MEHČALEC VAM NALIJEMO TUDI V VAŠO POSODO. MEHKO PO 80 SIT/KG. Vsak četrtek oglašujte v Vestniku! -<1 1^; ii ■ T7' ,1 |l I I I UtHOtI DENAR - KJE...? - KAKO...? - KAM - KOME...? SKRBI Z nepremičninami? VIMO/l Podjetje za posredovanje in trgovino, d. o. o. Slomškova 11 69000 MURSKA SOBOTA FOTOGRAFIRANJE ■n VIDEOSNEMANJE POROK rezervirajte termin FOTO-VIDEOSTUDIO BORIS ČERNI, s. p., MOŠČANCI, tel.: 51 030 4 P 1 I I I Vsflk korak, ki krepi našo prisotnost na slovenskem trgu in nas približuje slovenskim kupcem, je za nas izjemno pomemben. Prav zato sm zadovoljni in ponosni, da lahko v družini Volvo pozdravimo novega člana; 27. oktobra 1995 odpira Avtocenter Lepoša, d.o.o. V Murski Soboti, Ivanocijevo naselje 2, nov prodajno-servisni center Volvo. Ob tej priložnosti iskreno čestitamo našim novim partnerjem in pnj^ tetjem, vas pa vljudno vabimo k obisku salona in ogledu vozil Vol * vouvo «TAU <0H«UMUU: A^TDUttC^ <0.0^ T-idu 135. Ljubljana, tel: 061/266 476. faka oai/aea sas: 83. lUlROCBDMlU: AriTUI^ ■.OvD^ T''UaU rds. LJUD)|ana, tei.l 4/0, TQKS. UQ rtil 041 Dom tale jeL; »17^1 271-, M*: H1/791 9^1; ALPETOUR REMONT« d.o.o,« Ljubljanškd 22, Kranj, tel.; 064/212 take: 064/223 V, V«#opivca 2, Nova Gorica, lef,; 065/27 0i2, teka: 065/27 693 STAJE RS W * ^52 057- Trlaška 36, Maribor, lel.; 062/33 741, faks 062/33 685; R8L« d,o,o«« Levec 54, Peirovče. leč: 063/452 515, fa« AVTO CEKTBn LUZAR, a.p«, Ivana Roba 27, Novo mesto, lel.: (»6/341 543, laka: 066/341 543; 0 I 26. oktnhra 1 995 29 I I, I I F vestnik OBČINA RADENCI. Radgonska c. 9, 69252 RADENCI 100. in 101. čl. Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91,21/ ^4)i 6. čl. Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice za najem socialnega stanovanja (Ur, list RS, št. 18/92) in 19. čl. Statuta Občine Radenci (Ur. list RS, št. 52/95) Občinski svet Občine Radenci objavlja RAZPIS OBČINE RADENCI ZA DODELITEV SOCIALNIH STANOVANJ ZA LETO 1995-1996 L t^"^®.Radenci razpisuje pogoje za dodelT stanovanj, ki bodo med veljav-astjo občinske liste za dodelitev socialnih lanovapj na območju Občine Radenci iz-P^aznjena ali na novo pridobljena, stanovanja bodo upravičencem do-®^?®® po prednostni tisti, ki bo izdelana na PPsIagi tega razpisa. Un • Pravičenci do pridobitve stanovanja: . dodelitve socialnega stanovanja so upra-eni občani - državljani Republike Slove-pbV bivališčem na območju Obči-žin k dohodek na dru- 2 ®kega člana ne doseže višine, ki znaša; ® otroke do dopolnjenega 6, leta starosti povprečne plače v otroke od 7. leta starosti do dopol-J^nega 14. jeta 34 % od vsakokratne poPrečne plače v državi ^dhoke od 15. leta starosti do konca re-PPga šolanja 42 % od vsakokratne povprečne plače v državi odrasle osebe 52 % od vsakokratne inP|^.P’^®čne plače v državi splošne po- ^državljan ali kdo od njegovih ožjih dru-‘ skih članov, ki z njim stalno prebivajo, hajemnik oz. lastnik stanovanja oz. je ' Cia neprimernega stanovanja . državljan stalno prebivališče v občF Radenci ^državljan ali kdo od njegovih ožjih dru-qi članov, ki z njim stalno prebivajo, Ustnik počitniške hišice ali počitniškega 'da druge nepremičnine iin kdo od njegovih ožjih dru- skih članov ni lastnik nepremičnine, ki py5®®9a 25 % vrednosti primernega sta- III. Merila za sestavo prednostne liste: Pri merilih za sestavo prednostne občinske liste za dodelitev socialnih stanovanj v najem se bodo upoštevala določila Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj (Ur, list RS, št, 18/92), IV. Vlaganje zahtevka in dokazila: Vlogo za pridobitev socialnega stanovanja dobijo upravičenci na sedežu Občine Radenci. Podatke o denarnih prejemkih - dohodkih potrdi izplačevalec le-teh. Podatke o stalnem bivališču in številu družinskih članov potrdi Upravna enota Gornja Radgona, Oddelek za notranje zadeve Občine Gornja Radgona, soba št. 3/P, Podatke o premoženjskem stanju in o opravljanju dejavnosti potrdi Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Gornja Radgona, soba št. J0/iII. Vlogi je treba priložiti: - potrdilo o državljanstvu -najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oz. kupoprodajno ali darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva vlagatelj - potrdilo pristojne zdravniške komisije o morebitni težji ali težki duševni ali težki telesni motnji - izvid in mnenje pristojne zdravniške komisije o nesposobnosti prosilca ali odraslega družinskega člana za samostojno življenje in delo - potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaposlenosti prosilca ali odraslega družinskega člana se štejejo vsi dohodki in pre- član' vlagatelj in njegovi družinski ^'''dobili v zadnjih treh mesecih pred /♦itvijo vloge. Vlogo s prilogami je treba vložiti ali poslati po pošti na naslov: OBČINA RADENCI, Radgonska c. 9, 69252 RADENCI, Javni razpis za socialna stanovanja, v 15 dneh po objavi razpisa. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Jože FLEGAR, dipl- oec. za družino. .T,.. ... 31. oktober - svetovni dan varčevanja O varni prihodnosti je potrebno razmišljati in zanjo varčevati že danes! Storimo to skupaj! Moja domača banka ------- /O Pomurska banka d.d. Murska Sobota w I ** I I I dodatek b krmi zdprspfečevanjsclrislt pri živalih Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah in veterinarskih postajah OCHRVSLER VEDNO S POGLEDOM NAPREJ Udoben za službo. n-!Wj Mi M? 7» Stratus: ameriška Prihodnost pri Nas. . ^fJJ^Bransberger, Dolga ulica 79, Murska Sobota, tek (069)21238 tADA CENTER • aVTOTRGOVINA 2231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062/640 540 od ponodetika do potka od 8. do 16. uro, v soboto od 8. do 12. ure. SMrtCJI SALON vozi. LADA V aOVENUl ■ v ZALOGI * OBRESTNA MERA ŽE OD R + iR% POSOJILA, BREZ * VOZILA DO 5 LET ‘--<^*TW|KE In KMETOVALCE LIZINO - tudi za J O| '* SAMARA 13OO/3V ••<*»<> »se.oao SIT. Ohr^ki* iwu obrok samo »6.000SIT. . r«Karnl dali • avtomehanika . avtokleparatvo • vuNtanlzaratvo "^UPU PODARIMO r*’''*koln preproo* opravimo tehnični pragisd. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ll-LETNA TRADICIJA Borut Jagodic VESTNIK jaiio Httnii rti Si, S USt ERA POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV d.d. 69000 MURSKA SOBOTA KOCLJEVA MA TEL. 069 32 697 FAK 069 32 m Vedno več nas je - že 28.000 ki smo se odločili za domačo družbo. Informacije in osebni stik ob vsakem trenutku. Ne dovolite, da ostane vaš certifikat neizkoriščen ali samo delno izkoriščen! Varna naložba POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 3, d. d. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke, d. d.. M, Sobota. 30 vestnik, 26. oktobraJggS motorna vozila MERCEDES 30« D, letnik 1979, ugodno prodam. Tet: 062 721 819 ali 062 723 462. m4592 GOLF, letnik 1979, in JETTO, letnik 1981, prodam. Tet: 48 687. m4612 MERCEDES 30« D, letnik 1988. avtomatic, usnje, ugodno prodam. Tet; 32 373, «14401 CITROEN AX l.li First, bele barve, letnik 1993, registriran do aprila 1996. prodam. Tet: 31 988, dopoldan, in 0609 621 297, popoldan, mtu ALFA 33 1.5, letnik 1993, kovinsko sive barve, prodam. Tel.: 23 191. «14633 OPEL ASTRA, letnik 1992, FORD FIESTA, letnik 1990, OPEL KA-DETT, letnik 1989, solza, FORD (HlION, letnik 199). naprodaj, možna zamenjava. Tet: 61 623. m463^ R 4 GTL. letnik 1985, reg. do S. 1996, prodam za 2,100 DEM, Tet: 22 805. m4643 ŠKODO FAVORIT, 136 L, letnik 1991, rdeče barve, prodam, Žiški lOa. m4648 ZASTAVO 75«. letnik 1982, reestri-rano do aprila 1996. prodam. Filovci 15a. popoldan. m4657 AVTO M, Babinci 56, Ljutomer: v . zalogi vozila Tipo, Tempra, Uno, Nexia, Punto - ^nto že od 16.400 DEM. Tet: 81 507. Kredit' Lizing! Staro za novo! m4661 ŠKODO FAVORIT LX, letnik 61 1993, rdeče barve, ugodno prodamo. Stanko Srša, Banovci 1, pri železniški postaji v Veržeju. m4663 GOLF, letnik 1982, 1300, nemški, ohranjen, ugodno prodam. Tet: 87 562. m4665 WARTBURG 1.3. letnik 1990. prevoženih 65.000 km, prodam. Tet: 75 984, m4673 RENAULT 19 GTR, letnik 1991, prevoženih 66.000 km, prodam. Tet: 31 437, g. ŠkaliČ, do 17. ure, ali 23 821, zvečer. letonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica, tel-: 11 180. in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. 01396 naste brane prodani. Tel.: 80 108. m4662 TRAKTOR STEVR, 18 KM, z varnostnim lokom, ohranjen, prodam. Bratonci 40. m466S živali PUJSKE prodam. Vaneča 12. tet; 45 429, m4615 PUJSKE prodam, Vanča vas 7, p. Tišina. tet: 46 566, popoldan. m4627 PUJSKE prodam. Tet: 23 421, m4628 PUJSKE prodam. Partizanska 30, Bakovci. m4631 ROTWEILERJA, starega 2 meseca, brez rodovnika, prodam. Tet: 23 293. m4640 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Križevci 38 v Premurju, m4641 NESNICE, Bavi tusCK, lahko naroči-ne na naslov: Ivo Tibaut, Babinci 49, Ljutomer ali na tet: 82 401. Dostava na dom, m34243 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisez novi in golden komet super braun (rjave), lik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d. o. o,, po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic KKodstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in daj^ vse informacUe: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393. Gostilna Benčec, Bakovci. tet; 43 070, Gostilna Železen, Beztiovci. tet: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda. Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.; 68 044 in Bistro Huber. Grad, tet: 53 168. MLADE NE^CE, pasme hisex, tik pred neSDOStjo, lahko naročite po te- ZDEHEtf CMPORT-IMPORT Finančni inganiring ODSLEJ TUDI Mt U POMORJU. Oplenienite svoj denar po žela ugodm obeestrii meh in kratkoročna premostitvena posojila. P, E, MORSKA SOBOTA Arhitekta Kovaka 4 Tet-telefaks: (069) 32 84S Satelitski sistemi PARAT iraaaBC § ERVIS MABJAM KUFiraCI (7; ieL: 0«9/31'2«e RTV, AVDIO-VIDEO posesti razno LOKA^ 120 (lahko so tudi trije manjši) dajemo v najem v centru Ljutomera. Tel.; 81 560, m4469 HIŠO «3 večji parceli v Murski Soboti ptočamo. Tel.; 24 266, vsak dan od 17, do 18. ure, tn4539 GRADBENO PARCELO, 11,5 ara, v Bakovcih prodam. Tel.: 24 985, popoldan, ali Kupšinci 7 la. m4573 VEČJO HIŠO, 400 m2, gospodarsko poslopje, 250 in 77 arov zemlje pri Murski Solroii, primemo za gostilno, trgovino, diskoteko, proizvodnjo ali rejo konj prodam za 180.000 DEM. Tel.: 062 36 527 ali mobitel 0609 618 184. m4576 DOMAČIJO v Kuzmi 108 (poleg tudi nova hiša v III. gradbeni fazi) prodamo. Tel.; 064 715 090, m4591 STANOVANJE, 44 m^ v Radencih, prodam. Marijana Lah, Kidričevo naselje 4, Radenci m4599 PARCELO, lokacijsko urejeno, 10 arov, njivo. 40 arov, in hramoniko Caruso, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 43 150, popoldan. m4600 STANOVANJSKO HIŠO na zelo dobri lokaciji z gostinskimi prostori, garažami, velikim dvoriščem, primerno za vse druge dejavnosti, prodam, po dogovoru tudi na več obrokov, tel.: 43 087. m4603 HIŠO št. 29 v Bodoncih ob asfaltni cesti in 1,20 ha zemlje prodam. Tel,; 24 950. m4606 * NEDOGRAJENO DRUŽINSKO HIŠO, tloris 90 m’, ter parcelo, velikosti 1,229 m’, lokacija TUBLJE pri Kozini, okrog 150 m od ceste Kozine-Reka, ugodno prodam. Podrobnejše informacije dobite vsak dan od 8. do 18. ure po tel.: 067 31 525. m4621 GARSONJERO v Murski Soboti prodam. Tel.: 32 945. m4624 TRISOBNO STANOVANJE v centru Murske Sobote prodamo ali zamenjamo za hišo. Tel.: 24 634. m4626 1 HA MEŠANEGA GOZDA v Mač-kovcih - Otovcih prodam. Tel.; 26 794 ali Sebeborci 4. m4630 NA ROŽIČKEM VRHU prodajo zelo lepo hišo z gospodarskim poslopjem in 2,5 ha zemljišča ter dvosobno stanovanje v Murski Soboti. Cena zelo ugodna. Tel.: 65 474. m4632 BREZPLAČNO DAM V KORIŠČENJE ZEMLJIŠČE, PRIMERNO ZA VRT. Informacije po tel.; 31 678 oz. 21 198, zvečer. m4636 HIŠO z gospodarskim poslopjem v Tešanovcih damo v najem za krajši čas. Tet.: 45 364, popoldne. ni4645 HIŠO z gospodarskim poslopjem, sodobnim hlevom, silos in razne stroje, prodam. Deneš Pocak, Do-manjševci 125, p. Križevci v Prekmurju, tel.; 54 059. «14647 HIŠO z gospodarskim poslopjem, obdano s 74 ari njiv, sadovnjakom in gozdom, naprodaj v Mali Polani 120. Velika Polana 141, tel.: 70 596. m4651 STANOVANJE v Murski Soboti najamem. Tel.: 57 349. m4654 DRAŽBA STANOVANJSKE HIŠE, sadovnjaka in 11 arov njive v Čren-šovcih. Otroška 27, bo 15. novembra ob 9.45 na sodiču v Lendavi. Najnižja cena 70.000 DEM. Vse informacije pred ogledom po tel.: 71 304, «14672 VARAŽDINSKO zelje prodajamo za ozimnico. Verban, Tropovci, teL. 46 015 ali 46 280, po 17. uri, m4367 Prekliciuein veliavii«$t salega za rpis v hrasiliM knjižic« št. 25965-5, izdanega na ine Stefan Jaklin, Kol 19, Lendava. in45«l NOVO KUHINJO iz masivnega lesa, kompletno, 3,20 x J 30, prodam 40 % ceneje. Murski Črnci 44, tel.: 46 281.ni4587 PiekKcujem veljavnost maturitetnega spričevala, izdanega leta 1981 na CPŠ M. Sobota, na ime Zdravko Bi-strovič, Vrhovlje 15, Sv. Martin na Muri. m4589 Prekucnjeni veljavnost hranilne knjižice št, 1703. izdane pri HKS Križevci na ime Branico Seršen, Banovci 15. m490I FRANCOSKO POSTELJO prodam, kupcu pa podarim mizico za dnevno sobo. Alenka Ilič, Lendavska 6, M. Sobota, po 15. uri. m4S90 ELEKTRONSKE BOBNE ROLAND ugodno prodam. Tel,: 22 528. m4593 LADIJSKI POD, smrekov, suh, I. kak. razred, 610 SIT, piodajo. Dostava. Tel.: 063 451 082. m4596 Izjavljam, da nisem phčnik nobenih dolgov, k) Jih v mojem ali svojem imenu stori moj sin Miran Vnčho, Trstenjakova 4, M. Sobota. Antonija Vučko, Trstenjakova 4, M. Sobota. m46«l I s ®B 2^0,0.0.1 LJUBLJANA ! I MARIBOR I msm RAČUNALNIŠKI TEČAJI OD SEDAJ TUDI V MURSKI SOBOTI I I S 069/22-539 pokličite za brezplamn katalog GARAŽNA, DELAVNIŠKAIN DVORIŠČNA VRATA z avtomatiko in daljinskim upravljanjem FERINA MARIBOR, Limbuška c, 38a, tel. (062) 101 611 kmetijska mehanizacija KARLO PESCHI RC 60 S TRAKTORJEM IMT 558 in tremi žlicami v zelo dobrem stanju naprodaj. Cena 7,500 DEM, Dom upokojencev Ptuj, Ferdinand Benko, tel.: 062 771 771, int. 263. m4585 TRAKTOR IMT 565 prodamo. Polana 37, p, Puconci, tel.; 23 297, m4616 CISTERNO CREBMO, 2200. in mlin za zrnje Klepec 80 prodam. Tel.: 68 778. 014634 TRAKTOR ECHER, 3-cilindrski, lahko tudi nevozen, kupijo. Tel.: 062 224 352. m4637 TRAKTOR STEVR, 15 KS, fffodam. Šavel, KoŠarovci 2, p. Križevci v Prekmurju. m4644 PLUG, dvobrazdni. obračalni, in mulčar za travo prodam. Tešanovci 54, m4656 PLUGE IMT, 10-coine, visok kli-ners. predsetvenik. širine 2 m, in kli- MOŠT grozdja z brajd prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 62 020. m4607 SORTNA JABOLKA za ozimnico, 40 SIT/kg, prodam, Alojz (2igan, Ribiška 8, Odranci, tel.; 70 173. m4613 POHIŠTVO ZA KUHINJO, okrog 6 m, kompletno, dobro ohranjeno, prodam. Anton Mesarič, Melinci 165, p. Beltinci. m4642 PRIKOLICO za avto s cerado. trojno balskonsko okno z vrati in 30 m2 itisona prodamo. Tel.: 21 964. m4646 MIZARSKO MIZO, novo, prodam. Vidonci 63, tel,: 53 226. m4659 STAREJŠO SPALNICO, orehov les, prodam. Šercerjevo naselje 20, M. Sobota. m4660 RABLJENA okna, vrata in peč na trdo gorivo prodam. Tel.: 61 938. m4664 storitve ROLETE, ŽALUZUE, LAMELNE ZAVESE, izdelava, montaža in servis. Tel,: 0609616 170. IZDELUJEMO in montiramo lamelne in ptise zavese, žaluzije in rolete. V zalogi tudi vsi sestavni deti za senčila. Tel.; 061 651 247. delo TRGOVCA v trgovini z živili v bližini Lendave iščem. Tel.; 76 920. m4570 AVTOBUSNO PODJETJE iz Avstrije išče delavca z vizo. Tet; 49 069. m4598 PRIPRAVNIKA gostinske stroke zaposlimo. Oglasite se osebno: Agria, Moravske Toplice, Levstikova 16. m465O KERAMIKO polagamo kakovostno in po konkurenčni ceni. Vse informacije po telefonu 77 107, dopoldan, ali 32 829, popoldan. m4666 IŠČEMO ŠIVIUO. Tet: 76 481. ni4671 BORIA AVTOMOBILOV! Pokličite! Ponujamo vam vse informacije o nakupu in prodaji avtomobila! Tel, št.: 090 42 40 78,00 SIT/min. Gostilna if .(. ZELKO Pečarovci^ —— VABI NA DOMAČE KOLINE z BOJTO REPO V SOBOTO, 28., NEDELJO, 29., TOREK, 31., IN V SREDO, 1. NOVEMBRA. Za OBfSK st TOPIO BKirOKOČAMOt in4629 i Nemčavci d. o. o, vrtnarstvo, proizvodnja, trgovina in storitve, NEMČAVCI lOa, 69CMX) MurskaSobola PREKMURSKI ROJAKI Da ne bi vozili cvetja in sveč na grobove svojcev iz sedanjega bivališča v vaš rojstni kraj, vam ponujamo možnost nakupa pri nas. Ponujamo vam sveče ter vse vrste aranžmajev in sveže rezano cvetje. Če ne morete, namesto vas položimo na grobove cvetje tn sveče. CV£TUČAftNA BO ODPRTA TUDI 1. NOVEMBRA. Pokličite nas po telefonu ali sporočite po telefaksu. številka je (069)24 718. Pripofočamo se! ' Oh. kako je hiša prazna. f g odkar te več med nami ni, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA v 82. letu starosti nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in piadek HH Štefan Bo^ak $ Krajne Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. kaplanu, pevcem ter govorniku Branku Bučku za lepe besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ________________ Vsi njegovi f^e si, ljuba mamica, žena, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas. Tiho sedaj si odšla kot lepa misel, ki mine, in nam pusti te spomine. ZAHVALA , Tiho, mimo in brez slovesa nas je v 40. letu za vedno zapustila draga mamica, žena, sestra, teta in svakiiua Antonija Jančar iz Ljubljane, roj. Kikec v Rogašovcih Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pryateljein in znancem, ki ste jo pospremili na njeni mnogo ptcf*«’ zadnji poti, poklonili cvetje, vence in sveče, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za zadn)® slovo, govorniku za poslovilni govor in godbi za odigrano Tišino. LjubUana, 17. 10 1995 Žalujoči vsi, ki smo jo imeli neizmerno rudt V življenju le skrb in delo si poznalA sedaj od vsega trudna si zaspala. Odšla si tja, kjer ni več trpljenja, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je zapusf I® naša draga žena, mama, tasta, babica, sestra in teta Alojzija Jančar roj. Celec iz Murskih Črnec 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijatelje^, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izreki* sožalje, darovali vence, sveče ter za svete maše in J® pospremili na njeni zadnji poti. _ Iskrena hvala internemu oddelku bolnišnice v Rakičan > g. patru za pogrebni obred, pevcem za odpete žalost«)ke, govornici KS Aniti za izrečene besede slovesa, kolektivu Mure - 224. brigadi, pogrebništ'’® Banfi in g. Marušiču za digrano Tišino. Vsem še enkrat hvala! žalujoči i^i »jeni S' Niti zborom nisi rekel niti roke nam podat, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA . Po težki bolezni nas je zap«^' komaj 53-letni dragi mož, sin. svak in stric Štefan Barat iz Kapce Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo VMif sorodnikom, sosedom, botrini, delavcem podjetja N®" Lendava ter vsem prijateljem in znancem, ki ,i|| pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani, i^*^. sožalje, darovali cvetje, vence, sveče, za svete maše i« v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnj počitku. Še posebej hvala gospodoma župnikoma J<^. Bernardu in Viliju Kovaču za sveto mašo in pogreb’’ obred ter pevcem iz Kapce in Hotize za odpet® žalostinke. .. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali med bolezniP’ vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Kapca. 8. 10. 1995 Žalujoči vsi tvoji najdntui id I Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA - Tiho in mirno nas Je 73 I®* ® .p| zapustil naš dragi mož, pradedek in brat Štefan Kreitd^ iz Puževec 38a Imel si močno voljo do življenja in ljubezen do svbJ^y doma, toda neusmiljena usoda in zahrbtna bolezen kratkem času pretrgali nit tvojega življenja-Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom, posebej - “ irH in Frae Hvala kolektiVU ž 7., družinam Temlin, Turki in Fras, Hvala kolektivu M, Sobota, bolnišnici - internemu oddelku, pevcem in Gasilskemu društvu Puževci. Hvala tudi darovalcem vencev, sveč in cvetja. Vsem še enkrat - iskrena hvala! I^si njegovi t ^riik, 26. oktobra 1995 31 1 i Deset let te zemlja krije, k v črnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, ti se več ne prebudiš. I Minilo je deset dolgih let, odkar ni več med nami dragega moža, očeta, strica, dedka tn pradedka Ni več trpljenja, ne bolečine, I ostali so le sledovi in spomini, ki ne minejo. v SPOMIN 31. oktobra mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek B Že teto dni te zemlja krije, v grobu tihem mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v naših srcih še živiš. 1 V SPOMIN y 28. oktobra bo minilo leto žalosti, f odkar nas je zapustil naš dragi sin Janeza Kolera iz Slamnjaka Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter prinašate cvetje in sveče. Štefan Utišaj iz Gradišča Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in se s spominom nanj ustavite ob njegovem grobu. Stanko Horvat iz Beltinec Tiho in žalostno ob tvojem grobu stojimo, s polno lepih spominov nate. Iji tvoji žalujoči Tvoji najdra^i Žalujoča mama in oče J L "lil Velika je praznina v našem domu, bolečina v naših srcih neprenehoma skeli, spomin nate pa venomer živi. M 1. V SPOMIN i 28. oktobra bo minilo leto žalosti I in bolečine, odkar nas je za vedno gg zapustil naš predragi mož in očka Cvetje tam na gomili in svečke, ki venomer gore tebi, ljubi sin premili, tjakaj rosno se oko zazre. V SPOMIN Stanislav Horvat iz Beltinec V SPOMIN Te dni mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je 26. oktobra tragično zapustil naš ljubi sin Danijel Donko iz Gaberja 28, oktobra minevata žalostni dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča in stara mama Marija Dervarič iz Kruplivnika 85 \ naših srcih je vedno z nami. Vsi njeni Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče. Tvoji najdražji J Hvala vsem, ki se ga spominjate. Neutolažljivi oče, sestra Tanja, stara mama in drugo sorodstvo 7..4HVALA I L Predragi, saj vas nisem zapustila, na pot le k Bogu sem šla od vas, tam mater sveto bom prosila, da zrli kdaj bi njen obraz. Hvala vsem, ki ste 1 I I V SPOMIN Boleč je spomin na 26. oktober 1994, ko je prenehalo biti srce naše drage žene, mame in tašče Evgena Sipliča 1 Matjane Rajnar toj. Štertak iz Prešernove 74, M. Sobota Cas beži, vendar spomin nate v naših srcih še živi, ki seje spominjate, prižigate sveče, prinašate ter postojite ob pjenem preranem grobu - iskrena hvala! Stejdn ter sinova Bojan z družino in Janko s Petro pospremili na njegovi zadnji poti. Sinova Marjan z družino in Stanko V 86. letu starosti nas je tiho zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Rudolf Rac od Grada 182 Ob njegovi smrti smo dolžni izreči javno zahvalo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani Hvala sorodnikom, sosedom in vsem za darovane vence, šopke, sv. maše ter vsem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala Gasilskemu društvu Grad in govorniku Jožetu Steslu. Lepa hvala g, župniku za njegov pogrebni obred jn cerkvenim pevcem za čutno odpete žalostinke. Še enkrat se posebej zahvaljujejmo cerkvenim pevcem za pesem Marija Nebeška Kraljica, ki jo je pokojni sam večkrat prepeval. Vsem še enkrat - iskrena hvala. žalujoči-. Ženu Roza, sinovi Emi, Tanči in Rudi z družinami ter vsi, ki smo ga imeli radi Čas gre mirno svojo pot, naginore ublažiti bolečine, ne izbrisati .spomina nate, v naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. V SPOMIN 31. oktobra minevajo tri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustila naša draga kozina Hari ■ Zinka iz Lukačeve« ^vala ^šem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji Ko živela sem. ljubila sem vas vse. «2* j zdaj, ko me veČ med vami ni, j ljubite me v spominu vil V SPOMIN 19, oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša nadvse I draga mama, tašča, stara mama, babica in sestra Terezija Lepoša iz Ratkovec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji najdra^i ' Že deset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, tvoj večni dom le rože zdaj krasijo I in svečke ti v pozdrav gorijo. v SPOMIN 27. oktobra bo minilo deset let žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama Irena Smodiš iz Radovec Hvala vsem, ki se ju še spominjate. Vsi tvoji I I ZAH VAM težki bolezni Pom, nas je v 90. letu starosti zapustila teta Irma Kuzmiž roj. Bagari iz Strukovec * boleči izgubi sc zahvaljujemo vsem, ki soji jo pospremili na zadnji poti ter darovali vence in šopke. duj, ^®’^valjujemo se družini Bukvič iz Strukovec, ''hiku, pevcem in celotnemu osebju Doma starejših v Rakičanu. žalujoči vsi njeni t-‘*j j Darov jeseni več ne bomo skupaj brali, . na vrhu nikdar več kramlja h 1 Usoda kruta hoteiaje tako, da, dragi, med nas te več ne bo. ZAHVALA V 51. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, tast in brat Franc Pišek Pie bolečine in težave si prestal, daj Bog, da boš v grobu mirno spal. s Petanjec 63 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, za sv. maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, govornikoma G D Petanjci in podjetja Ekos za besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Vsem skupaj in vsakomur posebej Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Erika z možem Francem in ” Lidija, sinova Danilo z Ženo Jožico in Drage, mama Ana, brat Stavko z družino, tast Viktor ter neutolailjivi vnuki Nina, Petra, Damijan, Simona in Davor ZAHVALA V 91, letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Štefan Magdič iz Kamovec 37 Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala g. župnikom za pogrebni obred, pevcem pa za L odpete žalostinke, Hvala dr. Vassu in patronažni službi. Ksi njegovi ------1 ( KH NI I 2E«tlh f l l V teh dneh se bodo sestali poslanca Feri Horvat - Mineral, Geza Džuban ■ Termal in zbornični predsednik Kolo-man Cigiit - Slon, Kot je pre-zidiju uspelo izvedeti, naj bi si razdelili poslovodne funkcije v rajnki Pomurki, Tako naj bi Mineral postal direktor. Slon tehnični direktor in Termal prekupčevalec z živino. Na sestanku se bodo tudi odločili, ali bodo k svojim trem peresom dodali še četrto, in sicer Ivana Obala - Idžija kot finančnika Omenjeni sestanek je močno dvignil tlak .Milanu Bratkoviču - Letečemu, ki ga niso povabili k sodelovanju. Zato upa, da mu bodo poslali vsaj vabilo za tiskovno konferenco. ko bodo predstavili svoje načrte. Mimogrede smo tudi izvedeli, da je si je Geza Džuban - Termal v svoji stranki in pri vladi ustvarit položaj pri trgovanju z živino kol 13 M. to pomeni, da mu za uvoženo živino ne bo potrebno plačevati prelevmanov. - *** Med žalujočimi ostalimi na Pomurkinem pogrebu sta bila tudi direktor Pomurke International a Darko Pejnovič -Top maneger in direktor dunajske izpostave Boris Marič - Bojs. Razžalostilo ju je, da jima je zaradi podhranjenosti in odvzemanja beljakovin v tako kratkem času crknila že druga molzna krava - za ija-vo lisasto Panonko je zdaj šla še podobno selekcionirana Pomurka. t** Noben pogreb pa ne mine brez ceremoniala, tako so v ponedeljek v hiši resnice in samo resnice pripravili slovesno žalno sejo, na kateri je z vso patetiko do rajnke pokojnice spregovoril govorec in pogrebec Milan Koren - evme-nedzer Na žalni seji so tudi sklenili, da cvetje hvaležno odklanjajo. Namesto za cvetje naj darovalci denar namenijo v dobrdelne namene in maše ladušnice. Kot je izjavil šef protokola Dezider Novak -Sekretar, bodo pogreb opravili v ožjem 600-članskem družinskem krogu I mašo žadu-šnico. Mašo zadušnico bo daroval podprior soboške škofije za zaposlovanje Albin Kerec - Bukovniški žitar Zeman je bil Poj boj, zaman vsi dnevi tvojega "trpljenja. bolezen je bila močnejša od življenja. Zahvala Po štiriletni zahrbtni bolezni je prenehalo utripati srce ponosa prekmurske zivilsko-predelovalne industrije Pomurke. Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem botrom in prijateljem, ki soji pomagali hirati in na koncu umreti. Še posebna zahvala velja vsem poslancem, Gospodarski zbornici, zadrugam, Skladu, bankam, zavarovalnicam in prizadevnim »zdravnikom«. Hvala tudi vsem, ki se v teh težkih trenutkih obračate na nas in nam izrekate sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste Ji ob njemi smrti odpeli toliko ganljivih žalostink. Hvala tudi vsem, ki vam bo Pomurka ostala v prijetnem spominu in se boste Še kdaj ustavili ob njenem grobu. Žalujoči ostali še posebej izigrani delavci in kmetje KEŠEM m KOKJ BODITE Z NAMI-■ NE BOSTE SAMI ■ nsniK A/dW KEMA p. 0., KREMEN IN SPECIALNI GRADBENI MATERIALI KEMA To, kar ste iskali! Največja izbira keramičnih ploščic v Pomurju I I I I I I r I I I I KUPON Nagradno vprašanje: Katera lokalna radijska postaja v Sloveniji je najboljša? I 26.10. 5 Kupon z odgovorom, polnim imenom in naslovom pošljite na dopisnici do naslednjega četrtka na naslov; Podjetje za , . informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69000 M, Sobota PRESENEČENJA ZA NOVE NAROČNIKE! ZA T.\ I I Radgonski mehurčki Hladna jutra so se začela, ljube moje! Upam, da bodo naši bloki dobtv ogrevani. Mene pa vsako jutro, čez dan in zvečer toplo greje glasba (in še I kaj) priljubljenega Murskega vala, ki je zopet ■ najboljši v Sloveniji. Čestitam v imenu mnogih Radgončank (tudipolitiki delajo v imenu!), pri na.sJe zelo poslušan. Upam, da urednik Janez ne bo hud, ker hvalim radio. Moj ljubi Vestnik sem tako že večkrat pohvalila. Radgončankam (in Radgončanom) priporočam, da ga temeljito preberejo od zadnje do prve strani. Ce ga nimate naročenega, ga kupite, ni pa lepo, če »mehurčke« kopirate. Ja. da ne bom hvalila preveč časopisa in radia, ki izhajata in delujeta v Murski Soboti. Tudi moja Radgona ima tri močne medije (no, če so vsi močni, je vprašanje). Pet let imamo interni kanat, eno leto časopis, ki izhaja vsakih 14 dni in nekaj dni (ali tednov, tega nihče ne ve) in tudi svoj radio, ki dela na frekvenci, ki si jo lahko vsak butec zapomni (tri enake številke). So pa te številke bolj podobne tisti zadevi, ki stalno »dol visi«. In takšen je naš radio. Skupaj so se zbrali »čudni tipi« in na tej radijski postaji škripajo, cvilijo, žagajo, vrtajo ... Fantje (je kakšna ženska zraven?), skupaj se poberite. Skup pa naj se pobere tudi naš župan. Nikjer ga ni! Sumim, da se je umaknil v ilegalo. Le zakaj? Mar ga Je »pirova« (ni v zvezi s pivom, župan pije vino) zmaga v dvoboju z najbolj »vsevednim« in najbolj »penečim« se svetnikom na zadnji seji tako iztirila tn izčrpala? Tudi predsednika sveta ni nikjer na spregled. Zakaj se skriva- te, stopite pred ljudstvo! Ce ne, pa pojdite raje »ribe lovit«! Joj, kako sem huda in besna na nekatere ljudi in stvari! Poglejte, Radgona postaja »Divji zahod«. Divji šoferji bezljajo v Jeklenih konjičkih skozi moje mesto, da se kar kadi, svoje konje privežejo I kjerkoli jim paše, lokalni šerifi so nemočni, na sejmišču Je bliskajoči se »Las Vegas«, pri hotelu so odprli »Mini casino« (mogoče ima prste vmes znani Radgončan, ki zastopa HIT), v preriji okoli Radgone (Las Fegasa) pa je polno diskotek, kjer se marsikaj dogaja in kar me najbolj moti, trgovine. in gostilne si nadevajo zveneča angleška imena. Kam to vodi? Žalostna sem! Sicer pa slišim, da gospod župnik že odpira svoj hram učenosti. Gospod so neverjetno podjetni, tako se dela. Izčrpajte ljudstvo do konca. Upam, da nam bo vsem bog pomagat! Ne vem, kako bo i* moji Radgoni, če bodo nekateri »kavboji« uspeli s predlogom o odvzemu državljanstva. Koliko nas bo manj? To, kar tl »kaboji« delajo, ne vodi nikamor (mogoče vodi nekam, samo na boljše ne). To ni pošteno, no, ni pa tudi pošteno, če si kakšen gospod spremeni (samovoljno) kakšno ime v bolj zveneče slovensko ime, hkrati pa iz mehkega samovoljno naredi trdi č. Ra še ena o Srečku! . Srečko je šel nekoč celo r kino pa ga prodajalec vstopnic vpraša: »Gospod, zakaj ste prišli že po tretjo vstopnico v treh minutah?« »Ttsii cepec pri vhodu mi vsako pretrga,« se hu- duje Srečko. Radgonska klepetulja MALUS, d. o. o., Veržej, Ribiška 18 SADNA DREVESNICA l M sadilni sezoni ima ob že uveljavljenih sortah vseh sadnih vrst veliko izbiro novejših sort MARELIC BRESKEV NEKTARIN ČEŠENJ - SAMOOPLODNin IN JAPONSKIH RINOLO SLIV LASTNE VZGOJE. Začetek prodaje bo v četrtek, 26. oktobra 1995. Prodaja vsak dan med 10. in 17. uro, razen nedelje. Dodatne informacije po tel,: 87 933. Ob nakupu Vam svetuje Iztok Keuschler, dipl. ing. agr. S KAKOVOSTNO SADIKO IN ZNANJEM DO ZDRAVEGA SADJA! Cene rabljenih avtomobilov Na sejmišču pri soboškem Agroservisu so v nedeljo, 22. oktobra, prodajali 46 rabljenih avtomobilov, prodali pa le štiri. Znamka Letnik Prev, km Cena Lendavski I Vselej, kadar grem ati se peljem mina lendavske »posebna* i šole, sem v si ra h n. Pa ne zaradi žoge, ki jo s tovarišem na | brcajo otroci, saj to počno znotraj ograje, zalo me ni strah, jv bi mi »iabda« priletela v glavo ali - bog ne daj - v kak iPM pomembnejši del telesa. Bojim se, da bodo name padle Ijene televizijske antene, ki so obtičale v žlebovih strehe, I j/vt? šole te nevarnosti očitno ne vidi, kar pa je sita neodgv vorno. Zamislite si, dragi moji, kako bi odmevalo, ko hi ne padle na glavo članom kake madžarske delegacije, večkrat m ude okrog poslopja »posebne« šole, saj na njen«^ pročelju nenehno odkrivajo nove in nove spominske oziroma reliefe bolj ali manj zaslužnih mož, kipa z. večinski prebivalstvom menda »nimajo veze«. Ce bi se torej zgodila ta nerodna zadeva, se bojim, da zanjo ne bi (zajkrtvili ampak bi obdolžili koga, kise spotika ob omenjenih stenšk »okraskih«. Trdno upam, da zaradi polomljene antene ne bo treba nf’^^ mur na oni svet in da jo bo ravnateljstvo samo odstranilo oia pa bo kosila še naprej: zaradi človekove usode in •tiliiv rosil. Te dni je umrl starejši Človek, ki je življenje posvei lovanju na duhovnem področju. Hvaležni mu morajo bili sti mnogi Lendavčani, sajJe med njimi prebil največ let svo} ? , življenja. Pokapam pa je želel biti v rojstni vasi, ki je vem v beltinski občini. Zgodila pa se je nerodnost: krsta m ni šla v izkopano jamo. Ne. noben čudež se ni zgodil, : Je bila premajhna ati krsta prevelika. To bo treba še ugo^ ti. Ker tudi sam razmišljam, da bi v oporoki zapisal, zakopljejo v rojstnem kraju, se zdaj bojim, da me tako ga grešnika, kot sem (tudi zaradi pisanja v tej rubriki), mača gntdica ne bo sprejela, pa se v zadnjem času nagi" da bi v testamentu dal črno na belo, naj me kar sktirtjd, p- pel pa potrosijo po njivi. Bo tako vsaj nekaj koristi. i !XPVdb , I I Vestnik vsak četrtek! Turnišče: cene pujskov ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je žc lep čas večja od povpraševanja. Tako je bilo tudi minuli četrtek, ko so prodajalci ponujali 58 živali, starih od 7 do lOtedtiovin težkih od 15 do 20 kiloeraraov. Za par pujskov so želeli iztržiti od 10.000 do 15,000 tolarjev, prodali pa jo jih le 36, j Cene sadja in zelenjave Tržnica 7tlei|iiia Gsmla Fgm. flifioni Ljutomer Ja, tako je naše življenje: danes smo »veliki«, jtdrs, f~-šnjem... pa od nas ostane le pepel. So ljudje, ki se zaraJi^"^ ne »sekirajo« preveč, ampak na veliko »uživajo«. užitek to, za druge drugo, se pa prej ali slej vsak srečt 2 slijo, koliko let je še pred njim. Sreča je, da smo, vsaj kO’’ deva »matiIdo«, vsi enaki. J Moja domača banka a? ' /O Pomurska banka dA Murska SoW* Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 24. oktobra 1995, Irz^A od 25. 10. 1995 od 00,00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja n 1995 od (10,00. Država Enota Banka Slovenije Nakup PrJil* ii it Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 UMI I 1.201 5196 2.390,9471 8.456,0464 7,2781 10,355,2744 j 117,3530 1.194,00 2,377.00 8.492,00 7,20 10.295,00 117,00 2.i^ Fiat Uno 45 Lada Samara 1300 Citroen GA Zastava 126 P Opel Kadeti 1.8i Mercedes 190 D Zastava 126 P Renault 5 Five Škoda Favorit 136 L Opel Vectra 1,6 i Alfa 33 Jugo 55 Koral Renault 4GTL Zastava 101 GTL 1994 1988 1981 1987 1989 1984 1989 1994 1994 1989 1993 1989 1987 1988 70.000 49.000 99.000 69.000 77,000 129.000 45.000 23.000 14.200 81.000 66.000 60.000 81.000 80.000 10,000 DEM 4.000 DEM 80.000 SIT 1,000 DEM 12,800 DEM 15,000 DEM 170,000 S)T 12,500 DEM 112.000 DEM 13.900 DEM 16,000 DEM 4,200 DEM 2.500 DEM 3.500 DEM Jabolka Nnšt« Limona Grozdje Pouaunč« MintariH BratkM Klil Paradižnik Paprika Hajk Cvetač* Čebula ČetH Korunje želj« Ja|M 60-80 160 ZlO 260 ion 260 360 700 150 700 730 SS 790 BO 75 IS 66 700 700 750 700 730 700 350 770 750 700 750 110 366 160 60 16 50 tŽO Ž40 700 700 300 7011 450 740 7041 700 700 BO 300 iro 60 1B Oktober - mesec varčevanj^ Danes, 26, oktobra dan odprtimi LB Pomurske banke v enotah v Murski Soboti na Trgu zmage 1 in Lendavski uli^' ter v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru, Radencih in Beltincih Med 10. in 1 i. uro ter med 14. in ’ ' uro bodo demonstratorji prikazovali storitve, ki jih omogoča BANKOM^ V enoti na Trgu zmage 7 vam bodo danes na vašo željo pO' prostore s sefi. ikaz^' URorništvo prihaja iz pokrajine ob Muri. Ali pa v njej najde zatočišče. Ko so drugod protestantske protestnike preganjali, so tukaj ostati doma in postali sosedje. Naj živi pokrajina reformacije! Strpnost je Oljena navada, potrpežljivost je njeno udobje in prevrat je njeno upanje! »n Pen je njen glasnik! >V;r r L »n kašo pŠen! ) Pc>n pse (tudi) naslednje teme: VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 26. oktobra, 1995. 7. številka f Poroča o županih, ki so zrli v konjske r... Napoveduje kastracijo ropark in ropaijev goričkih gozdov S fotografijami iz arhiva se spominja otroških smrti I i 5- f *h-' I jO j t h -I Itazkuiva Gold^o in njeno prekratko odejo t r 1 Razkrinkava pckSžužkdršaJj^ afero v tovarni Andi 7 r 1 I J I >4 ''i I, i 1 .1 "I E / v » b f Prosenjakovci, daleč od Sarajeva, Sarajevo blizu Prosenjakovcem - reportaža iz begunskega centra t «• X I r' v. Je čas za dretje zob, je Čas za vstavljanje oken, je Čas za sekanje božične smrečice, Je Čas za striženje las - o luninem koledarju Pen razgrinja in nadaljuje resnično zgodbo iz nekega znanega romana, po katerem je bil posnet film Tudi v tej številki so vse stalne rubrike V akciji Je trojka raziskovala inflacijsko stopnjo drobiža in odkrila bolečine v križu naše mladine J Naslednja številka Pena izide 30. novembra, na V ^prvi dan zadnjega krajca! 4 tute Pen tute oktober 95 2' Pa dečki, tou tak nejde! So se spomnili velmožje ljubljanski, da bt bilo za mlado državo Slovenijo koristno SO’ I- delovati tudi z nekdaj zapostavljeno, za železno zaveso živečo in trpečo Madžarsko. Pa so v Budimpešti (bolj Pesti kot Budimu) pripravili razstavo slovenskega gospodarstva. In seveda ob tem predstavili Še našo deželo. Fofotografija: jz UUBUANA, RAJ ZA LJUBITELJE TRAVE Ih— kzi: Tako je bilo na enem osrednjih panojev zapisano: FUvaros - Ljubljana. Za poznavalce madžarščine je napaka gromozanska: Ljubljana je po napisu sodeč mesto trave in ne glavno mesto. FU bi pač moral zamenjati FO. Tako so bili madžarski obiskovalci navdušeni nad slovenskimi posebnostmi. Kar takoj so želeli v zeleno Ljubljano, kjer je mogoče dobiti travo v vseh oblikah in na vse načine - ob Ljubljanici na primer pivo iz neškropljene detelje, pri Prešernovem spomeniku posušeno travo v paketu s papirčki za cigarete (za turiste, ki se jim ne ljubi v Amsterdam), na jedilniku v Figovcu garnirano otavo z mladim krompirjem, za sladki poobedek pa travo split s sezonskimi dodatki (v oktobru jesensko listje). Napako (ni bila edina) je odkril lendavski župan Jože Kocon, ki k sreči obvlada oba jezika. Tisti, ki so predstavitev Slovenije v Budimpešti pripravljali, so očitno bolj Slovenci kot Madžari.V tako malomarnem odnosu do jezika sosedov pa se zrcali tudi (k sreči minula) miselnost o gospodarski manjvrednosti in nepomembnosti Madžarske. JEZIČEK (TEHTNICE PA NI) B? mimiko mora) dokazovati svoj prav. Direktor soboškega Po tros-niJta seje nekdaj najbolj razburi), če si mu (ne osebno, pač pa njegovi firmi) očital, da je monopolist. To ga je zelo razjezilo in morda ga je tudi, ko so ga fotografirali. Gre namreč za naftalinsko fotografijo, ko je gospod Jože Kovač tudi z LEPE Fotografija: Lipe Lepo dekle pleše, pleše... Za občinstvo na prireditvi tako ... ... za mojstra Lipeta pa malce drugače! Zdaj so obrazne piruete odveč, saj so Člani slovenske vlade poskrbeli. da natolcevanj o monopolizmu ni več. Kupci pa si tako ali tako ne morejo privoščiti pretiranega pohaF kovanja po trgovinah - gredo pač tja. kjer je poceni, pa naj bo to pri Mercatorju, BTC-ju, Potrošniku ali kom četrtem. vanS iS’ I FARKAŠ Vej si čistar nour ■i NIC VEC NA MURSKEM VALV! Dolgo sc je šušljalo in Pen s fotografijo dokazuje, da ne zaman: prekm«^] »zabavljač« Geza Farkaš se je podal v manj humoristične vode, ki pa so oci^ donosnejše. Kaže namreč, da bo trener beltinskega nogometnega prvoliS^^ t * j;-_________l__i_____•*_ __t- —2_____— •1^*51- ____' o čemer so nekatere revije pisale, niso pa priložile fotografskega doka^' Morebitni novi trenerje na sredini, ob njem pa oba, ki vesta o zadevi najv«^ levo predsednik kluba Ketler in desno župan Kavaš. Ljubitelje nogometa zadeva morda veseli (g. Geza se je lotil poglobljeO«^-študija nogometne teorije), veliko manj pa vse, ki ob četrtkih zvečer poslus^ Geza se zeza na Murskem valu. Zaradi prezaposlenosti z nogometen’ . nezdružljivostjo žogobrca i. domačimi pesmimi in napevi bo prav na izida te številke Pena (26. oktobra) predvidoma zadnja oddaja. dodajajo, da se bo kmalu spet vrnil na radio, saj na trenerski klopi Beli* tako ali tako ne bo dolgo zdržal. Bomo videli! Lip« • rj ' ■•■*■ * R ;oi Vtoir*' ' A I •4ii ■i' v p««*** LIPE SLIKA LE OW('."t*Sb " 1 tv’ .v: •f L-.‘ KV H' >1 ■ -i/fe i -'T I 1 ANE POŠIUAJl? fi RAČUNOV! ■' -S® ■ ■ I ih; Kot mali otroci _ redakciji Pena * pošte, a bili ko smo pismo njem je bil nam^« ptaJ*’ uradni dopis ' menda, da fačun [j' . krat nam je nai’’’ 4' ko smo pismo OtJI uradni dopis , tinske stortive)- hJ no, da niso pl ________ pač pa resničn«’^ podu Penu, M ski Soboti in kt . j- i iiU' pis, ampak sa in krvi. Če s® jnjit« gospod Pen, »žuti kuči«, na 03I’*' V' ,a(t> 1^' J* darimo Penovo I da se oba Pena spoznata! tute p®" tute. oktober 95 I I I I I I I' t]i itMiifJ padajoča zvezda osvetlila pot. Mati je dala mtvemu otroku v otrplo pest kovanec. Potreboval ga bo za brod, če se bo na onem svetu peljat čez reko ... Čez ravnico je droben zven navčka oznanjal, da se je nekdo poslovil od tega sveta. V črno odete ženice so umile svoje ' otroke, jih vodile k beti krsti, da pokropijo tistega, ki mu je Bog dotočil mesto ob sebi, kajti otroška duša je brezmadežna. 5 JI*- e* t večna. Umrle mladenke, Kristusove zaročenke odhajajo na poslednjo pot v belem, fantje s klobuki, s simbolom možatosti. ■ r S-ff-®:'. : Nežni šopki cvetja na grobu, večni znaki ljubezni, pomniki, da ne pozabimo svoje mrtve, dokler živimo ... V smrti ni i skrivnosti. Smrt je zadnja Štacija, pred njo je rojstvo, vmes pa življenje. Daljše ali krajše, kot je pač usojeno - poreko * "'Ai ■' ;s I j B Prekmurci. ir kajti vsako bitje ima ~ pravico, četudi ni več živo, najti svoj par. t V sivi pradavnini so ob grobu mladca ali mladenke - vrstniki iz skupnosti zaplesali obredni svatovski ples, Za popotnico na oni svet klobuk, robčki in svatovski šopki. ■ Krščansko razglašanje mladenke za Kristusovo nevesto temelji na ■ I tem poganskem obi-, čaju. 1^ e Medtem ko bomo tukaj na materi Zemlji z martinovanjem, mikiavževanjem, praznovanjem božiča, »števanjega« in drugih upanj premagovali zimskli strah, bodo trije kozmonavti tam daleč v vesolju, ki nikogar ni povabilo k sebi, lebdeli in lebdeli. Pri nas bodo minili trije kralji in svečnica, oni bodo pa še vedno zgoraj. Ruskemu vesoljskemu koncernu je zmanjkalo denarja, zato nadomestne posadke, ki bo na vesoljski postaji Mir zamenjala ruska kozmonavta Sergeja Avdejeva in Jurija Gidzenka ter Nemca Thomasa Reiterja, ne bodo poslali sredi januarja, temveč šele konec februarja naslednje leto. Dotlej naj bi bila transportna raketa Sojuz-U2 nared. Sodelavec nemškega časopisa Spiegel se Je iz ruskega letalskega centra v Kaliningradu pogovarjal z nemškim kozmonavtom Reiterjem o njegovem počutju po nepričakovanem podaljšanju kroženja v vesolju. Reiter je izjavil, da podaljšanje ni čisto nepričakovano. «Da bi se izognili nočnemu pristajanju, ni bilo izključeno, da se trenutek vrnitve za nekaj dni ali tednov zavleče.« Pravi pa, da zdaj tam zgoraj sedijo »dobesedno venem čolnu, ’ to bomo že prestali. Po drugi stranipa jejasno, enkrat bo prišlo do meje. En mesec, dva meseca dlje - s tem nimamo težav.« ELLA PIVAR f ti ■v iSK ■'.s! ■J ■tl »tr vesta, prej ’■ te ifl ' roka na naj sB, I^er $e za koristnega prav ...J smrt ženska zadeva. Otroka pa n . f na primeru mrtvega tovarf^ V mrzli višavi Reiter: 'Zdaj imamo živeža za štiri mesece. KfeMZ* nrcfclcrf-u-ir/ti/niR namrečpristala Progresova preskrbovalna kapsula-naslednja kapsula prišla pozneje, bi to brez težav 1 Kaj pa bi se zgodilo. Če bi kozmonavti zapusti*' j . Ki________11 ~ _____MA.in-nitl ' postajo in bi se morali s Sojuzovo kapsulo vrniti preden bo prišla zamenjava, kako dolgo lahko Mirbn- ■ '.r .t} ^1' 1 • ME s.ri M > f| ■ r jf ll.l I I i 'tti; J.sC i o 10- ' ■ Hrane imajo dovolj, »več kot dovolj. Čeprav je potrebna tudi dieta, ki spada k znanstvenemu programu; je nekaj medicinskih ' |. 'j poizkusov, ki to predvidevajo. To pa ne pomeni, da dobimo j Xf f // manj brane, paČ pa samo določeno.« H Kaj pa se bo zgodilo, če ne pride vesoljska ladja, zaloge pa poidejo? Nemški astronavt Reiter, na desni, fotografiran v ruskem vadbenem centra ostane v krožnici? »Če biprišlo do tega, bo zadnja posadka postaje To pomeni, da bo mogoče vse bistvene daljinsko iz kontrolnega centra v Kaliningradu- b posadka postajo zapusti. Tega, kako dolgo bi l^ut''’ potem avtonomno obstajala, ne morem povedak- Reiter je povedal, da je postaja Mir v pogonu 5*“^^ let, vendar je v naravnost osupljivo dobrem stanju ' tudi brezdelja in dolgočasja, ker so vsi tehnični cks" raj sama. Zdaj ga čaka za nazrjilii re šesti asioniohil. Iz Vestnika, 11. m8tia 1989 1991 -p lo.350 mark.« , , brrs° P° njegovem ni bilo realno, saj so to iznajdbo lahko uporabljali na vec K hodnih mestih, 28, 1. 1992 seje pritožil vodji za inovacijske predloge H S, dokaže, da mu po ponovnem preračunu pripadata še dve veliki rjfPlji (čez 50,000 mark in vsekakor avto), mu je tudi, da je bila v njegovem oddelku storjena napaka. Rekel je Mrli (4- 1 . • I 1.1 »I ______:t Ha t« 'komisiji s, ’ ■ P’sarno in mu ---------------------— - odstopi dve tretjini zneska. Čep pj •hu je verjel, da bo vse prav. < lunu=_________________ To bro. u ne more predlagati dveh velikih premij, zato naj podpiše da se | da mu bo to nekoč še koristilo. Brez zadržkov je v začetku tega leta poklical v ^odja agencije za inovancije H. R. pa ga je povedal, da lahko dobi denarno nagrado, torej svojo premijo, irav mu je naročil, naj ne poizveduje, zakaj J’' ua uv voss jjitiv- bovpj I so ga suspendirali. Takrat ga je zaslišal g. H, L. in mu med drugim DH i® Tl, R. tako delal tudi z drugimi posamezniki, da je namreč zahteva! '?tpi,[^ i® zadeva na delovnem sodišču in Ivan upa, da se bo zanj vse skupaj dobro vsekakor želimo tudi mi, Kaj pa, če se je ujel v past, ki so mu jo '®’’no nastavili? JOŽE GRAJ Pen Pen ie kratko rečeno, Vesinikova meseiria priloga In ima ludi sicer lueio i naravnirn I >i.i«jclkn H HI lU dl. v lUaJu r imenom m asociaci)aml, pemkoual ni4M(nlm oMucm LSJsioA^kn « m '•* Iti- * 'J' 1—(prodlralec) ter bil poln fotografij, kakor se tabloid spodobi Izdaja ga Podjetje za informiranje, katerega direktorica je Irma Benko, odgo^-orni urednik frniiL-ni Ui 1- it ' Vn.^ a, uredniki Pena so Bojan Peček, Joie EKuper in šbbn Smej. Oblikuje ga Endre Gontčr, za fologralije skrbita Nataša Juhneu in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri, Radunainlško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninet To je bržčas najpogostejše vprašanje med krajani Radencev, prebivalci levega in desnega brega Mure in kot vse kaže med mnogimi tistimi (točno število še ni znano), ki so MARKEPOŽRLA RULETA? sledili ponudbi pod- ____ jetja Goldeja, d. o. o., objavljeni v Časnikih, mu velikodušno ponudili denar in po treh mesecih zaman pričakovali sposojeni znesek, oplemeniten s stoodstotnimi obrestmi. Lastniki Goldeje, d, o. o. -družinskega podjetja, registriranega za finančni inženiring, trgovino in videoteko, ki ga vodi Dejan Prelog s pomočjo očeta Janeza in mame Anice, naj bi posojilodajalce oškodovalo za več sto tisoč mark, govori se o višini 422.210 mark, kolikor je vredna tudi hipoteka na družinsko hišo v Radencih, ki je namenjena zavarovanju prejetih posojil. Soboška UNZ je na podlagi prijav oškodovancev ter suma, da si je Goldeja pridobila protipravno premoženjsko korist, že sprožila preiskovalni postopek. Po sledeh suma in številnih govoric, ki tople oktobrske dni še dodatno ogrevajo, smo šli tudi p e novci. goldeja FINANČNHhEŽSNfkiNG videoteka Trgovina i d' 3 ■ ' .■ »B J Hi T" '4. S>' .■fi .rt If. II •p* t A' ’ i I« RULETA PA SE ŠE VEDNO j VRTI! P k Pozvonili smo pri hiši v Trubarjevi 3. Zvonec je zvonil v prazno, številna pošta in časopisi, razmetani po tleh, pa so nemo pričali, da lepa hiša že dalj časa nima stanovalcev. Pred kom bežijo Prelogovi? Pred organi pregona prav gotovo ne, saj ti vedo, kje so. Skrivajo se torej pred ljudmi, ki so jim zaupali svoj denar. Ti so že pokazali zobe, ko so kar nekajkrat nekoč lepo, danes pa zapuščeno okolico hiše okrasili z ne preveč prijaznimi parolami. Te so odstranjevali sosedje, saj so kazili lepo podobo Trubarjeve ulice in naselja. Za kaj so števil n i, predvsem domačini, posojali denar Goldeji d, o. o.? Prav -'»Ib gotovo ■»•r zato, da bi ga podvojili. Zadostno jamstvo, ' da Goldeja d. o. o. s stood- I' ifH. *« ' t' stotnimi obrestmi na ponujeni kapital misli resno in pošteno, jim je bil Janez Prelog, nekoč ugleden poslovnež, ki je kot pomočnik generalnega direktoija Radenske za turizem, direktor Naravnega zdravilišča Radenci in nazadnje direktor radgonskega gostinskega podjetja Grozd dolgo časa krojil radenskino turistično usodo. Nekdanji sodelavci ga poznajo kot Človeka, ki v poslu nikoli ni preveč tvegal. »Bodi zadovoljen s tem, kar imaš,« je bilo njegovo vodilo v poslu in takšen je bil, po besedah sosedov in znancev, tudi v zasebnem življenju. Kaj je gospoda Preloga in njegovo ženo Anico, ki je svojo upokojitev prav tako M dočakala v zdravilišču v Radencih kot uslužbenka sprejemne zdravstvene pisarne, popeljalo v BjE. sumljive finančne posle? Morda težave z otroki -Ijk. starejši sin je že nekaj časa v priporu, ker je osumljen prekupčevanja z mamili - ali pa mor-_ da igre na srečo, na kar namigujejo Raden- Po njihovih pričevanjih naj bi bili Prelogovi strastni hazarderji, ki so s sposojenimi markami na veliko dražili srečo v av-strijskih igralnicah. Kot vse kaže, jim ta ni bita naklonjena! PENI el oktober 95 inPenview ki petletki •r«., Hi|M n. :fif. ■dfH : B I ■ B '“l: iSV.-/ ■KliS’ IV 11 «I BS« .L: vi,: W š W- * s t" in druge ffl ? Jerco Mrzel, ki igra v najrazličnejših j gledališčih, nastopa po radiu, na I televiziji, Jerco Mrzel, ki prepeva I šansone in uglasbena besedila naših 4 pesnikov, poznamo. Živi pač življenje umetnikov, razpeta med domom, odrom, hčerko, njeno šolo, med pospravljanjem, kuhanjem, branjem besedil, strokovnih knjig, scenarijev Zanimivo pa je Jerco spoznati tudi drugače in morda še bolj zanimivo ker si preprosto »pusti blizu« in je f pogovor z njo tudi za vsakega novinau ' zanimiv in prijeten. Srečali sva se neko lepo jesensko popoldne, ko se je sprehajala z možem Vinkom Moderndorferjem in hčerko Gajo po stari Ljubljani. Seveda moj za odtenek morda Še bolj prijazen pozdrav kot sicer pa takoj povabilo na tale pogovor. Vinko je malce zavil z očmi, ISJetnica se je pubertetniško pomenljivo posmejala, čeŠ že spet, Jerca pa je že čez tri ure napovedala najin klepet. »Gaja ima rojstni dan pa gremo na kosilo, potem pa takoj pridem," je še povedala. No, malce nerodno mi je že bilo, kajti priznam, da sem jih vse tri prvič videla skupaj. Prišla je dobre volje, razpoložena, očitno so se na družinskem »mitingu« imeli lepo in obujali sva spomine. Na njen trinajsti rojstni dan. »Joj, jaz se ne spomnim! V teh letih je človek v večjih stiskah, otrokom je v teh letih treba stati ob strani. Šola, sam sebe ne poznaš, življenja na poznaš, tako veliko si želiš zase, tako si želiš vse najboljše, tako si na neki način čist, neobremenjen in tako strašno svet pritiska na tebe. Boljše je biti star toliko, kot sem zdaj jaz. Svet poznaš in pričakuješ le stvari, ki jih že poznaš.« godi. Tudi meni, če sem iskrena, ne morem reči, da mi ne godi, če me poznajo, če me imajo radi, če pohvalijo to, kar drugačne kače. No, morda pa je za odtenek le bolj če jo ima Jerca Mrzel oziroma Vinko Moderndorfer. J kd 1 naredim, saj sc za to konec koncev vsi trudimo. Po drugi je pač, znani ljudje in njihove majhne razvade so pač bolj zanimive in imajo rahlo večjo pomembnost strani je pa tako, da otroci vedno želijo biti drugačni kot njihovi starši, želijo biti sami zase, neodvisni od staršev, in mislim, da si tudi Gaja ustvarja neko svoje življenje, neki svoj smisel v življenju, ki pa ne sme biti odvisen od mene. Do tega ima neko distanco in včasih mi reče: Ja, so prijazni tista kača pri Novakovih v Cankarjevi! ra Kača pri iMovaKovin v c-anKarjevn Čeprav Jerca Mrzel rada odgovarja na vsa teme, o kateri ne bi pripovedovala, se ji seveda se »odpre«, ko govori o svojem igranju, petju. Oboje ima ni z mano, ker tebe poznajo. Niso rekli to zato, ker imajo radi oboje ji ogromno pomeni, kot pevka in igralka je mene, ampak zaradi tebe. To pa ji na neki način ni všeč, veliko uspehov. Kot igralka pobrala tudi kup domač - 11)3 Kar sc mi zdi zdravo! Niti govora pa ni o tem, da bi se mednarodnih nagrad, kot pevka nobene, rm hotela z menoj razkazovati ali kaj podobnega!« pripoveduje, ampak če bi morala izbirati med igro in P® ipClA Pogovor z Jerco Mrzel seveda ne bi bil pravi pogovor, če bi se odločila ... za petje! ne bi povprašala po njihovih domačih živali. V stari Ljubljani, »Peti je fantastično! Zdi se mi, da ljudem lahko dajcit* tik ob Ljubljanici, imajo stanovanje, v njem pa živi poleg pevka veČ! Program si izbiram izrazito sama, takšncg*^^ njih treh Še kopica najrazličnejših živali. Mačk in psov in meni nekaj pove, ki bi ga jaz rada dala ljudem, da z ' kanarčkov sploh ne omenjamo. Najbolj pomemben je veČ nekaj povem, da poslušalce prepričam o nečem do'^ . kot dvometrski piton Izak. Jerca je o njem povedala boljšem. Da jim recimo razkrijem Prešerna, da jim zaP' novinarjem in prijateljem že skoraj vse. Župančičevo pesem, ki je napisana na grobnici her^J jg Tako nekontrolirano mi uide: »Kako grozen mora biti ta jim razkrijem stvari, ki sc meni zdijo pomembne, m 'k?' Gaja ima srečo, da ima ob sebi mamo, ki to ve, kajti tako Izak!« imenitno!« piti In Jerca mi prav tako v trenutku izstreli: »Krasen je!« Nima reklamnih materialov, plakatov, pravi, da Najbrž druga drugi ne verjameva čisto, ampak meni je vizitk niti menedžerja. Srečna je, ker jo ljudje sami kar zanimivo poslušati, s kakšnim navdušenjem pripoveduje medse. Lepo je, ko jo povabijo takoj po prvem o njem, kako skorajda gledališko zaigra prizor o tem, kako na drugega. Takrat ve, da je ljudem ugajala, da jim j® lahko razmeroma mirno koraka skozi svoje otroštvo. Jerca sicer natanko ve, da ima premalo Časa zanjo, ampak tistega obvezno in intenzivno preživi z družino in z Gajo, ki je ne »mori" z dobrimi ocenami, pospravljanjem ... »Svojemu otroku skušam omogočiti čim lepše otroštvo,« preprosto pravi. Z Jerco Mrzel se je novinarju lepo pogovarjati, kajti samo kratko iztočnico ji daš in govori, pripoveduje, se spominja. imenitno se razumejo vse njihove živali med seboj, kako tako, da so ji verjeli, da so jo vzeli za svojo. Kamorkoli jo povabijo, rada pride. Vseeno ji je. Če na v veliki dvorani CD ali v majhni dvoranici nekje na ima le čas, pride, nikoli ne odkloni nastopa. * Prekmurje ena Čisto posebna pokrajina, s čisto čarom, je razumljivo, da pogovor navežem tudi na reagirajo druga na drugo, čutijo človekovo ljubezen, kako pa je kača sploh ena imenitna žival. Poslušam jo, gledam njeno navdušenje in najbrž sama začuti, da sem Še vedno obuja spomine, odkriva se ti drugače, kot jo poznaš na odru skeptična, ko pa to podkrepim z vprašanjem: ali kot si jo srečal na TV-ekranu, »Jerca, pa misliš, da to ni samo vaš iniidž imeti doma Malce mi je neprijetno, ker sem jo takole snela z kačo, biti nekaj posebnega, biti totalno umetniški in imeti družinskega praznovanja, saj vem, da so kot družina bolj doma pitona?« v tem delu Slovenije. jjio®’ >*O, tudi jaz poznam Prekmurje. To je imenitna -ela Še bolj imenitni pa so ljudje. Nakopala sem med sem jim in bilo mi je lepo. Kadarkoli bom mogla, ka^ kača krasna žival, in potem so mu jo prijatelji kupili za rojstni me bodo povabili, bom rada prišla. Mislim dan. Najprej so mene vprašali, če mu jo lahko kupijo, pa Prekmurci premalo samozavestni in premalo sebični, ■ sem rekla, da jaz nimam nič proti, Čc ne bo nič hujšega v si urediti svoj status! Predvsem povezavo s centrom in n jo Zjutraj imamo različne obveznosti in odhajamo od doma hiši, bom kačo že prenesla!« pristati na to: aha, mi smo pač malo oddaljeni, pa Razneži se ob pripovedovanju o Izaku, govori, kako je to tudi za marsikaj prikrajšani. Ne, zahtevati morajč* nežna kača, kako je navezana na njih. Prizna, da se je je v pravice! Naj umetniki prihajajo tudi tja, ampak ne veit’’ malo skupaj. Mož Vinko Moderndorfer, eden najbolj »Zase lahko mirno rečem, da absolutno nikoli nisem delovnih pisateljev„ pesnikov, režiserjev, scenaristov, Jerca pomislita na kaj takega! Vinko je vedno govoril, kako je Mrzel, igralka, pevka. Gaja s tisoč drobnimi opravili in seveda tudi šolo ... »Zelo vztrajam pri tem, da se vsaj enkrat na dan dobimo. £0 vsak posebej, na kratko sc že vidimo, ampak za zajtrk nikoli nimamo časa sesti skupaj. In čc sc ne moremo dobiti tam okoli dveh, treh, vztrajam, da se srečamo vsaj proti večeru, . ... , , , . _ sedemo skupaj, kaj pojemo, si kaj rečemo. Žvečer je spet tako razburja znanec, prijatelje in je vedno tema vseh kulturne ustanove. Presneto dobro vemo, da so jo razbit. Jaz grem ali gre mož, tudi hčerka ima že nekaj novinarskih pogovorov. Ko pa je vendar znano, da jc v davkoplačevalci, da tudi oni izpolnjujejo kup obvczi^^^i „1----------------;---------1-------*-—.—»— 1---------t-—I C: 1;. t,!,., našc državc in najmanj, kar lahko storimo, jc, da jim , vrnemo. Do tega imajo vso 1^^ in to je naša dolžnost. Je P^ J'' nekaj res, tako presneto dal®'' njih in tako grozne ceste so, pravice! Naj umetniki prihajajo tudi tja, ampak ne vemi m Ul U:1 -^-1^ rvama _J začetku malo bala. Ne more pa razumeti, da ta njihov piton bi bil zanje zaprt recimo Cankarjev dom pa Drama obveznosti. Mogoče sem za koga starosvetna, kar se tega Ljubljani veliko družin, ki imajo za hišne ljubljenčke take in tiče, ampak jaz mislim, da je zelo pomembno, da je družina skupaj vsaj enkrat na dan.« Umetniški par Moderndorfer - Mrzel. Kako to lah-ko»funkcionira«? Jerca Mrzel je prepričana (po 15 letih zakona ji lahko le potrdim), da je to v redu. 2 možem se veliko pogovarjata, izmenjujeta izkušnje, tudi kritično precenita nastope drug drugega, To se ji zdi v redu. Bi jo ostra moževa kritika zabolela, bi jo upoštevala, bi se umaknila iz določene predstave, če bi ji on to »prijateljsko« svetoval? Zasmeje se. »No, umaknila bi se težko iz že narejene predstave. Ampak zamislila pa bi se pošteno! Vem, da bi bil iskren, da bi bil pošten, vem, da bi bilo najbrž veliko resnice v tem, da sem ga kje zelo polomila. Na srečo sc mi kaj takega še ni zgodilo!« O denarju, honorarjih se ne pogovarjava. Približno vemo, , iko in kaj. Za tistega, ki jih prejema, so prenizki, za kako in kaj. Za tistega, ki jih prejema, so prenizki, za marsikoga previsoki, kaj prida nevoščljivosti pa nam ni treba vtkati v razmišljanja o honorarjih naših umetnikov, to vam že lahko zatrdim! Kaj pa slava? Je slava tista, ki vse odtehta, je slava tista, zaradi katere se je vredno toliko truditi? Kako gleda na vse to Gaja? Ji godi očkova in mamina popularnost? »Ne bi rekla, da ji ravno godi. Včasih ji je neprijetno, nima rada. No, če bi sama odkrito intimno rekla, ji kdaj pa kdaj pmv žil ■' M- ■r ll ^4. fiši. — : ■ ■ _r' c** . t- \ 5' do Ja so 5t> (13 zato oddaljeni od nas! ; periferiji naše države, ampa^ j^jto nič ne pomeni, oni sc ne (iC počutiti, a kar je še huje, * pjji-sme tako čutiti do njih! To ,;jl Saj imajo svoje poslane® vztrajajo pri tem!« Najin lilcpet je trajal kar I noč in o Jerci Mrzel, ki ) poznam že dolgo vrsto skoraj vse. Žal mi jc, da pr®^' njene misli ali razmišljanP^^jij mogla zapisati za ta članek, sc mi, da sem izpustila pomembnega, razmišljal ■ - v pomemonega, razmi^v-' ji?«- j. lepega. Jerco Mrzel je ' spoznati na topu, ob njenem petju aC topu, oo njenem peiju--- sama najraje r^^kriva^nJ^J^ pl^' vestnik 39 1 p n beton in cvetje oktober 95 r, j Ciganske in slovenske lepotice Najlepsa letošnja evropska Ciganka je doma s Pušče, najlepša Slovenka pa je s Primorskega. — Sodeč po zadnjih lepot* 3 nih tekmovanjih mladih ženskih bitij, je poosebljena ciganska lepota nekoliko polnejša, slovenska pa je sloka in v rahli zadregi. 'S ~ Tak je prvi vtis ob opazovanju fotografskih posnetkov letos »najlepše Rominje v Evropi« Doris Horvat s Pušče in najlepše Slovenke Teje Boškin. - Prvo je fotografiral Filip Matko, lepotno tekovanje za mis Slovenije 1995 pa je obiskal Jure Zauneker. i, Evropska ^^ganska lepotica s Pušče 15-letna Doris Horvat je letos končala osmi razred na II. osnovni šoli v M. Soboti. Sedaj je srednje šolka in z laskavim naslovom pravzaprav nima kaj početi. Verjetno ix) kar natakarica. Doris Horvat pripoveduje: »Lansko leto sem se v domačem romskem naselju Pušči udeležila tekmovanja za mis Romske noči Naj/epša letošnja Slovenka Letos najlepša Slovenka Tea Boškin iz Kopra je bila na tekmovanju na Ptuju ocenjena za lepšo od desetih sotekmovalk. Je študentka, stara je 20 let in visoka 173 centimetrov. Njene tekmice so bile po višini tudi nekje tukaj. 5?^ s i«., ir IS I I ’94 in osvojila 2^'ov najlepše. Tako sem letos 14. julija potovala v Skopje, v Makedonijo, kjer vsako leto izbirajo romsko lepotico Z menoj je potovala tudi Tina Baranja, na lepotnem “^'TJVarjci pa n Eli je sodelovalo trinajst deklet. Pred občinstvom ^'^naunpile v tradicionalnih romskih oblačilih. Zmagala sem. Na našem tekmovanju na Pušči pridemo ‘ ^^leta pred občinstvo trikrat; v dnevnem oblačilu, v večerni obleki in kopalkah. Tam to ni bito potrebno, j ''sni, kako to. da sem osvojila ta naslov, z njim pa nimam kaj početi. Na gostinski šoli v Radencih be i rada izučila za natakarico. Moja mama je gospodinja, oče je upokojen. Za nagrado so mi v Skopju j ^b)nbili 10-dnevno potovanje v Turčijo, kamor me mama zaradi mladosti ni pustila. Saj mi niti ni žal. 1 f^la imam vsako glasbo, v disko pa hodim v Čardo. Najraje pijem pepsi, oblačim se v cinober rdečo, | '' M barvi mi je najljubše tudi rdečilo za ustnice, prijeten mi je vonj taja.' ^ods Horvat je visoka 173 centimetrov, ima rjave oči in lase. <1 I s ko Tea Boškin bo 18. novembra zastopala Slovenijo na tekmovanju za mis sveta v južnoafriškem mestu Sun City, kamor odpotuje 29. oktobra. t ;i.€ S; 'V r.’ t ■ ■K k 11 I ***' Pogovarjal se je Filip Matko Nemi bunker PXA'. 0" > ■*. 1 e ■- ste se peljali v Gornjo Radgono iz mariborske smeri, ste skoraj zanesljivo - ----.j„j smo zapisali zato, ker teče beseda o bunkerju) pred mestom na strani v Podgradu opazili bunker. Skoraj zanesljivo je tudi, da so se vam * - - _____m 1.^2__- • - - Mrai- . r«>Jai (streljaj strani .f p ^^^l*®9ledu nanj porajala številna vprašanja: kdo gaje zgradil, kaj naj bi branil, * 1^ t«fem Času je bil zgrajen itd. splošno je tako: bunkerje postavljajo tisti, ki branijo pred tistimi, za katere mislijo, oh napadli. Tako je bilo od vekomaj - odkar so vojne. Spomnimo se samo francosKega Maginota, ki je dobro predvideval, kaj se zna zgoditi, in je leta 1930 zgradil na I* 'Hed Francijo in Nemčijo znamenito Maginotovo linijo — do takrat najpopolnejši obrambni sistem. Ko napadli Francijo, kot da sc niso ozirali na Maginota, so njegovo močno utrjeno linijo obšli ; *šnih 12 kilometrov in jo skoraj brez boja zavzeli z zadnje strani in pozneje tudi Francijo ... ‘"'io napadli. Tako je bilo od vekomaj - odkar so vojne. Spomnimo se samo francoskega Ni general stare jugoslovanske vojsk« Leon general stare jugoslovanske vojsk« ceou \®^ed verjetno pod vplivom Maginota zgraditi. v, v manjšem obsegu, nekaj podobnega na pri Ravnah. Tudi on je vedel, od kod preti tam je bilo škoda denarja za ™Vtj linijo. Pa še ustrelili so ga po vojna zaradi ®Vanja z okupatorjem ... \ idnen? ■■: 7 r H l^ Tl t, i • Si s 'J J = 1 :ade**. 5 No, in tako pridemo do našega bunkerja v Gornji Radgoni. V Radgoni so biii pravzaprav štirje (morda so še sedaj, za še enega vemo, da je), ki bi naj branili kraljevino Jugoslavijo pred napadom Nemcev. Le—ti naj bi prišli iz Radkersburga prek starega mosta v našo Radgono, nato naj bi se, po »naših« načrtih, eni napotili proti Tratam, drugi proti Podgradu. Oboji bi se obrnili proti Radgoni in Radgona bi bila njihova. >»Naša« vojska je naredila vse, da se to ne bi zgodilo. Pa se tudi ni, ker se je drugače. Iz tega »našega« bunkerja nikoli niso izstrelili niti ene krogle. Vsaj na okupatorja ne. 1U'R z v l1 r Joseph le Pen 8’ oktober 95 p®" klantivanje VESTNIK ti! mil 11 0 Ljudje so se selili od vekomaj in se bodo, dokler bo stal sveL Ce bi jim bilo dobro ali bi vsaj mislili, da jim je dobro, bi ostali. Usode teh ljudi (ali narodov) so zelo različne, vendar v njih najdemo nekaj skupnega; na pot so se podali, da bi v drugem kraju živeli lepše, bolje. Kaj jih čaka na poti, ali če bodo sploh kdaj prišli na cilj, o tem takrat, ko so krenili, niso veliko razmišljali. Obiskali smo Prehodni dom za tujce RS Prosenjakovci, ki so ga odprli 1. januarja 1991. Nekdanja stražnica Mihe I Marinka se vidi že od daleč. Izza zadnjega ovinka pred I Prosenjakovci se kar naenkrat odpre razgled po dolini, in ko pogled, I ki drsi po beli cesti (nekoč bo asfaltirana!?), zdrsne na breg na oni strani I doline, zagledaš na samem z drevjem rahlo zakrito stavbo — dom, kjer prebivajo tisti, ki ob ilegalnem prehodu naše meje niso imeli sreče. Ko SC mu človek približa, je kar malo presenečen. Nobene žične razglednico ali pismom, kjerkoli so ograje, kaj šele stražnice ali celo kakšnega stražnega stolpa, ki smo že. jih navajeni iz raznih filmov ali smo jih nedolgo od tega videli tudi Po kratkem pogovoru z uprav- pri sosedovih. Ljudje so se mimo sprehajali ali posedali na stopnicah nikom smo sli na hodnik, da se se in klopeh, in ko sva z Juretom izstopila iz avtomobila, ravno toliko, malo pogovorimo. Tu pa ni bilo tako da so naju opazili. Policistu sva povedala, kdo sva (tako in tako je vedel, da prideva). enostavno. Prvi vtis je, kot da si prišel v kakšen nakar nama je kar z roko pokazal, čeŠ upravnik vaju že Čaka. Na sindikalni dom. Ljudje se glasno levi strani pred vhodom v stavbo mi je padel v oČi zanimiv, bogat pogovarjajo, si »mečejo« dovtipe, kamnit podstavek, na katerem je stal plastični globus. Iz njega je otroci se igrajo, nekdo je v džezvo na gledala žica, verjetno so ga lahko ponoči, če so hoteli, osvetlili, kuhalniku dajal kavo, skratka, kot da Pozneje nama je upravnik doma Ernest Bedek povedal, da je na bi bilo vse v najlepšem redu. Ko pa tem podstavku nekoč stal doprsni kip revolucionarja, po katerem smo rekli, da se hočemo malo pogoje stražnica JLA nosila ime. Kip so odstranili (nisem spraševal, kam) voriti, pa si ženske niso upale spre-in na njegovo mesto postavili ta globus, ki naj bi simbolično govoriti, »jer su naši joŠ dole«. Bale . F- • t” predstavljal svet. so se, da bi imeli zaradi izjav, ki bi jih Po nekaj statističnih podatkih, ki nama jih je navrgel Upravnik, bi slišali na nepravem mestu, njihovi ■!W skorajda lahko trdili, da imata dom tn globus nekaj skupnega. svojci doma nevšečnosti. Nekdo je V tem domu so od ustanovitve sem prebivali tujci iz 62 držav, iz rekel, da je dal že dosti izjav in da jih Japonske, Kitajske, Filipinov, Ruande, Perua ..., pa tudi naši ne bo dal nikomur več. No, na koncu nekdanji sodržavljani. Teh in Romunov je največ. Povprečno smo vseeno našli dovolj sogovor-prebijejo v domu kakšnih dvajset dni, potem ko si uredijo papirje, nikov, ki so se bUi pripravljeni tudi gredo naprej ali — nazaj. Večinoma so zelo miroljubni in kakšnih fotografirati. Ko pa smo poslušali večjih izgredov ne pomnijo. Ker je dom odprtega tipa, lahko gredo prvo zgodbo, smo ugotovili, da bosta, tudi v okolico, možnosti pa imajo, da si zaslužijo žepnino. 60 SIT če hočemo vse kolikor toliko na* na uro dobijo. Če kaj postorijo okrog doma. Lahko obiskujejo verske tanČno zapisati, že dva sogovornika obrede, le-ti so bili večkrat tudi v domu, in tisti, ki jim vera skoraj preveč. Tako smo drrgc s prepoveduje svinjsko meso, zaradi tega niso prikrajšani. Nekateri težkim srcem (zanesljivo so njihove so se kar navezali na dom in se ga še danes radi spomnijo z zgodbe prav tako zanimive) odslovili. "M •O; i ''i •jTb; JlC ' ■ t" ,4 i ž "s til % v r l/se, kar sem imel, sem izgubil, vendar upam, da se bom nekoč vmiL Drugje ne morem živeti. star 48 let, po poklicu električar Do vojne je bilo vse dobro. Imel sem zasebno firmo Katana Co. Prodajal sem sadje in zelenjavo. Imel sem dve prodajalni, dva kamiona, osebni avtomobil, potem je prišla vojna ... Imel sem lepo življenje, dobro smo živeli. Stanoval sem v starem delu Sarajeva, nedaleč od Baščaršije. Pravi Sarajevčan! Tam so v glavnem, pravim v glavnem, živeli Muslimani, vendar takrat nihče ni gledal na to. Vsi smo se razumeli. Mi nikoli ne pravimo, da so nas napadli Srbi. Napadli so nas srbski izrodki. To je bilo pravo večnacionalno mesto. Vse je bilo »naj, naj«, nihče ni . bil nikomur na poti. Toda prišel je 5. april leta 1992, ko so padle na mesto prve granate. BU sem doma. Tega nihče ni pričakoval. Ljudje so se prestrašili in niso vedeli, kaj bi. Skrivali so se kar v preddverjih in Še vedno niso bili pripravljeni na najhujše. Pravzaprav niso mogli verjeti. Ce že mora biti vojna, naj bo v gozdovih, so si mislili. Tudi organizirani Še niso bili. Kar z lovskimi puškami so se postavili proti oboroženi JLA. Potem so se Srbi umaknili na že prej določena mesta in tako je Sarajevo postalo obkoljeno. Ljudje bi pobegnili, vendar so bile vse poti blokirane. Edino letališče je Še delovalo, vendar je bilo težko priti do vozovnice. Dobili so jih predvsem žene in otroci oficirjev JLA ali tisti, ki so koga podkupili. Po mesecu dni ni bilo več vode in elektrike. Takrat se je začelo težko življenje, 18. aprila 1992 je iz Sarajeva poletel zadnji avion. Imel sem srečo, da je z njim odletel (to je veliko stalo) tudi moj 23-letni sin $ hčerkico. Prišla sta v Beograd in nato v Subotico, kjer sem imel znance, s katerimi smo poslovno sodelovali. Telefoni so še delovali in tako so mi sporočili, da je vse v redu. Od tam je šel na Madžarsko. Po enem letu se je na zahtevo vlade BiH Sarajevo. Skupaj sva se borila, v isti brigad*-našem sektorju so bili četniki oddaljeni sa*nc metrov. Drugi druge smo glasno preklinja »jebali mater«, a linijo smo čvrsto držali. 'l**u' V I t je bilo premirje, so oni streljali. Ves čas je bilo nevarno. Pa ne samo vojake. Že če si šel po vodo, si bil v si” nevarnosti. Meni je bilo najhuje, ko reševat dva prijatelja. Ponoči sta šla sovražnikov položaj in pri tem naletela na ^”0^ polje. Prostovoljno sem šel po njiju, vedel, da se tudi meni lahko kaj zgodi. ObdOP^ij odtrgalo nogi pod kolenom, vendar sta bil®’ ll I sem ju reševal, ves čas pri zavesti. , Avgusta lani sem dobil dovoljenje, da obi hčerko na Nizozemskem, kjer je živela ž« ^^.-1 vojno. Spet sem se vrnil v Sarajevo in sc do letošnjega avgusta. Potem nisem več Odločil sem sc, da pobegnem. Priskrbel dovolilnico za predor pod letališčem, fcn P® #< prišel iz Sarajeva, sem malo peš, malo/, * X _ _____ _t* _ II____r__•__•_•___ tostopom ali z Unproforjevimi vozili P'^’^,gi|B MetkoviČev. Tam sem neovirano kupil vozovnico in se brez problemov odp®’i Zagreb. V Zagrebu sem kupil ponarejen hrvaŠkijH list. 1200 mark je stal, ampak to je bilo _ * * • ___— J.... ■ - - ca nekateri plačajo zanj še več. Potem seiii taksi in sc z njim odpeljal do Šentilja. Ta*** pa zapletlo. Potni list sc je glasil na neko^’ bil doma iz Zagorja, tam, kjer jc doma Carinik pa jc takoj ugotovil, da govorim Potem sem se moral še sleči, in ko so vid sem obrezan, so takoj vedeli, koliko je ura, poslali v Prosenjakovce. Tu zdaj že dva *** čakam, da dobim bosanski potni list. Pote*** sel na Nizozemsko, k hčerki. ETNIK4I Pen oktober 95 9 in izgubljenih iluzijah ^AFET KUKO IZ MOSTARJA 39 let, učitelj pbtna sem iz vasi km slabih 10 . ®d Mostarja. Učil h I Spn, '-'-»■■aija. ueii I"®*®- V glavnem I tioni Zaposlen kot ' referent pri I i I . “ZlOO: z ženo I iilinnn vojska BiH in so me spet nevropsihiatriji do ja- mobilizirali, čeprav sem nuarja letos, ko so me bil Že leta 1978 dosmrt- odpustili in sem se vrnil no oproščen služenja vojske. Življenje na levi v Mostar. Vojaška ko- blatni, saj po cestah nismo upali hoditi. Tudi lačni smo bili. Od dobrih kmetov smo sicer dobili strani Neretve je bilo trajno nesposobnega, hudo, saj so bile vse poti Spet sem šel delat v Mos-blokirane, dostava hrane tar v Hepok. Plače ni misija me je razglasila za kakšno jabolko ali hruš- pa onemogočena. V tem ko. V Celju sem kupil avtobusno vozovnico do M. I j siji ženo Ljiljano, času je bila najhujša la- I MnJk kota. £ '*‘^®*‘ko Majo. Letala Združenih na- ^.1. aniKi -c-A er« eSz'0ir nHraenn bilo. Delal sem za zavitek Sobote, kjer sem se pri-hrane, ki sem ga prejel javil na policijski postaji. kot mesečno plačilo. Bil sem pripravljen na da odidemo tz tila Naša vas je rodo so sicer občasno nobenega plačila. Tudi vojska ni dobila zaslišanje in zapor. Po- odvrgla pakete s hrano, vedali so mi, da je žena v ---------— vendar je bilo to prepad nadzorom srb- malo. Če si imel denar, *®i®ke. Čeprav so > reldi, Vse to je pustilo hude Prosenjakovcih in da posledice. Tam je vse bodo poskušali urediti, porušeno in požgano. Fotograhje: da bo družina skupaj. Imeli so veliko razumevanja in pokazali so veliko dobrote. Uredili so, da sem prišel sem v Pro- si lahko za kg moke pla- Zase in za družino nisem iinio i v ’’ DEM, olje je stalo videl prihodnosti, psihič- ^otrokoma 50 mark, sol 10 mark, naj se ne bo- no stanje bi se mi ponovno poslabšalo, zato sem : Makarsko. Ne- I , dne _______________ hratov v Mos-rt . ta Dn_____________________- . . itia J ostali ma- 24 kg. Ne vem, kaj bi pripravljen sprejeti, bilo, če ne bi imeli l^ave. " * i£jp ®emzvedel, da Ona nas je prehranila. sem odšel k sladkor 40 mark. To so si lahko privoščili samo posamezniki. V treh me- sc odločil, da grem v senjakovce. Zato sem Nemujo k bratu, ki ima n* ostal teden secih sem takrat izgubil urejeno življenje in nas je ma- “9nL t j” ^''®del, da um- st naše vasi, sem don^ domov. Vendar t ^do je po-grmovja kak-metrov od hiše lov. Vendar bilo nikogar. Pasli smo jo samo ponoči, saj je bila frontna črta od hiŠe oddaljena kakih 100 metrov. V aprilu 1994, ko je bilo podpisano premirje med HVO in BiH, so se V Zagrebu smo kupili potne liste (»putovnice«) in se odpravili čez mejo. Z ženo nisva bila v istem avtobusu. Mene z otrokoma so ujeli in me vrnili, kaj se je zgodilo z ženo, pa takrat nisem vedel. Ona ravno tako ni jim hvaležen. S svojim obnašanjem hočem poplačati to dobroto. O tem, da bi se vrnil domov, ne razmišljam. V štirih letih nisem imel priložnosti, da bi vsaj en dan normalno živel. Imel sem avto, hišo, motokultivator,garažo... Jožef Rituper Jure Zauneker I l zaudarjati, mnoge stvari spremenile vedela za mene. Pozneje *” našel trupli na bolje. Še naprej sem sem zvedel, da so jo ujeti F snah, bil v rovih vojske BiH. V na slovenski strani in jo Vi. Sem lo nriorli MsiriKr,ni Meno 'n Sem zvedel, da novembru istega leta je in «na snaha ‘‘maknili in S^^^du. Tako so 1. Via.a A « • I ne ^etu ' Še zdaj S|'l , to tat— ^•»11 saj ni- naredili nič ii^-’ ^o^opal sem ju ** bi to lahko VI h-'" sin Sanjin stopil na mino nedaleč od hiše. Unpro- priprli v Mariboru. Mene so priprli v Krapini. Plačati sem moral 100 DEM for, ki je na tamkajšnjem kazni in so me izpustili, območju odstranjeval V Zagrebu sem potem I- a I mine, jo je enostavno nekako zvedel, kaj je z »>pozabil«. ženo. ‘ ‘ Z avtoštopom sem se pripeljal do hrvaško-slovenske meje in z otrokoma nekje prebredel Bregano. Vsi smo bili mokri in ničesar nismo Močno si je poškodo-tu »eni JU val nogo in roko. PoŠ- ^odovan je bil tudi bra-UHO uiu- tov sin. J P®* skupaj. Stvari Vsi ti dogodki so zelo I,; 'J"®dile in živeli vplivali name. Neko noč ^’^oovanju ženine sem kar tako vzel v roke imeli, da bi se lahko pre-Žarečo peč, jo dvignil in zdaj vrgel iz rova. Se ' ol^vcznik. Po- Dobil sem tako močne Snov**' spet vrnil opekline, da so me mo-Vo? J obdeloval zem- .......... sta dolgo. 'hii skupaj. Stvari /Jfedile in živeli J ženine Po- Sprli HVO in s« rah takoj odpeljati v bol- nico v Koševu pri Sarajevu. Tam sem bil na oblekli. Hodili smo vso noč in pri nekem gradu zvedeli, da smo v Sloveniji, le 1,5 km od meje. Od tam smo šli peŠ proti Celju. Dva dni smo hodili. Bili smo mokri in li M J r, rj- I ^»1 'i*' it t;; ižEEJ ....,1.. . .. ■ /a zastraž^^ VediZisetn a ha^ ' ■■ »Le keAo & 'ozuzi^^ OJ \v oktober 95 p^llZgodbe, ki jih pišejo romani in življenje Obrnil se je in stopil v zadnji del mlina in tam obstal pri oknu. Na to stran je ravnina široko odprta. Zgodilo se je, da je Nad stopil k Ferku v mlin. Ne resničnosti pred njo. Obraz je tiščala k morda zaradi nje; saj še vedel ni, da je v mlinu. Kakor pač hodijo mlinarji vasovat; popijejo čašo vina. Martonski pašnik in njive, daleč ograjene z jagnjedi, .... kakor da je tam konec sveta. Tik zadaj so mlini. Sest poležejo po klopeh in pripovedujejo - samo o tistih jih je. Stojijo po vrsti, priklenjeni k obrežju. Pozibavajo zadnjih odtenkih sveta, ki priplove do sem. se in kolesa enakomerno režejo vodo, llas, ki potuje IZ koči je sedela Katica - sama. Saj drugače nikoli bogve kam, Zdaj na večer so se za trenutek ustavili ni pomislil najo. Otrok je vendar otrok. Komaj, da jo na svoji poti. Kolomanov iz Hotize, Feherjev iz Kota, prsim. Katica — , Kakor da je mrtva; ni se zganila. Samo močno. Sklonil se je nadnjo — Katica -" Zvečer, ko je že zaija zamrla, je Nad odšel kri je včasih podražil. Nekoč jo je še ceio iz nagajivosti V mlinu je našel samo Katico. _ k Gleda! jo je. Dihala je sunkovito, stisnjene. Nato je nenadoma padla k njegovim kjer je Draš za mlinarja, Zaligov iz Poljane in Tumpov, objel; ona se ni nikoli upala ozreti vanj, Česar pa ni Koršev, kjer je za mlinarja Ferko iz Kota. Ferko je opazil, ker pač ni mislil nanjo. prileten človek, pošten in pameten. Sedem otrok ima, Ko je vstopil, se je prestrašila in hotela pobegniti. je pa vendar srečen. Poleti hodijo na delo, na jesen Obstalje pri vratih in se smehljal, kakor da bi jo rad se vračajo. Katica mu prinaša vsak dan hrano, da mu spravi! še v večjo zadrego, prav zaradi tega, ker je ni treba hoditi domov. Katica je otrok. Osemnajst let otrok. Nemirno se je ozrla po njem. Nato je sedla in je stara in tako nežna je. Nad Dominko si je šel z roko po obrazu in obrnil pošalil ž njo. povesila pogled. Približalsejije, da bi se morda samo in zaihtela. »Kaj je - ?«jo je gledal. , ,, Položila si je prst na usta in se nekam utn«^ »Sem se sklonil Nekaj ti povem.« Nagnil se je k nji, pa ni razumel njenega pogled. Pravzaprav si ni mislil ničesar in vendar, kakor da ga je nekaj obšlo.Katica — Katica sedi na kamnu, s hrbtom proti Naciju in se ne okrene. Prinesla je očetu večerjo. Za uro se bo »Kaj se me bojiš, Katica?« Vzdignila je pogled. V njegovem glasu vendar ni bilo nič strašnega. Tudi njegov obraz ni bi! grozen. Ona pa je zardela in se sklonila. Vzdigni! ji je z rokami v »Glasneje povej -« Nasmejala seje. Nekaj Čudnega je bilo v tein tem otroškem smehu, nekaj tako grozneS^i onemel. Njene oČi so sijale v čudnem žaru. vračala domov, tik pred nočjo. Pes je prišel z njo, da obraz, zrl za trenutek v njene oči, nato pa se je sklonil 'No, otroka bova dobila. Majhnega je ne bo strah med drevjem in ob mejah.Katica — Planilje, jo pogledal in pridržal dih. Tud! in jo poljubil. Zgodilo se je to tako nenadoma, da je gledala. Otroške oči so iskale za razjasnitvijo- Nacija je nekaj obšlo, ni pa mogel dognati kaj, ker samo začudeno odprla ustnice. Sedel je k nji, jo objel da jo objame, vzdigne in poljubi. ni niti mislil na tisto. Katica je pač otrok. Osemnajst okoli vratu in se smehljal. Nise branila. »No, poljubi me,« je govorila, »saj si rekel, letjije. Mogoče ga ljubi, pa saj to ni nič posebnega. '--- *—- — *-* -— *-------vse Tisto, kar je bilo pred dvema mesecema, nazadnje Katica — Ničesar ni rekla, zaprla je oči in kakor da niČ ne nekoč lepo — Ti boš mlel, jaz bom delala: otroka - za fantka; fantek bo.« snsi. uiiiaia je suiisovno. jraro se je nenaaoma Naci vsega tega ni sIHa/. Kakor da JP/J tntslonf/a nanj in tega ok/eni/n z vsa sth. Mogoče je prelomilo v njem in se mu je zvrtelo v kdaj na tthem sarjala o rem, tokrat pa je bilo v vsej izgubil ravnovesje. Vzdrhtelje, se obrni! in st ■ tudi nič ni takega. To je tako vsakdanje, da se človek sliši. Dihala je sunkovito. Nato se je nenadoma se v jtj/sAA ne usfa-ii^pri tem, samo nasmehne se, če tedontlsh. Začel Tik za tem so mlini. Šest jih je. In v enem se je začela zgodba o Katici, ki ji je pisatelj Miško Kranjec namenil tragično usodo, vredno balade o grešnem dekletu ... t t : 1 r itrt, V sc je k F ) ...V B t ■ l r 4 ll L M) ’ M/.; valovi' A Mure i.« 1 ■v f J ■ t. T - \ s • J > * * -"V* 4 * ! &' 'n-'. I Tako j 6 Miško Kranjec, poet prekmurske ravnice, v noveli Na valovih Mure upodobil eno najlepših in najbolj tragičnih ljubezni. Zgodbo o idealiziranem svetu ob Muri in mlinih je zaokrožil s tragičnim koncem, saj se s peresom drugače rešujejo brezizhodne življenjske razmere. V mesečini avgustovske noči je mlinar Draš videl, kako je šla Katica mimo mlinskega kolesa, se prekrižala in tedaj je pljusknila voda ... Resnična Katica je živela dalje. Ne pesniško nežna, nadnaravna, prosojna, kajti prekmurske Katice so žilave, vročekrvne in poželjivega mesa. Živel je tudi mlinar. In živi sad te grešne ljubezni. Telefon ne zvoni dolgo. »Uh, ti si? Že sto let nisem te videl,« se razvesli mojega klica. »Da ni morda kaj narobe?« »Vse je v redu, le dolgo že nosim v sebi zgodbo tvoje matere. Preden je zbolela, sem ji prebrala Kranjčevo novelo, dejansko njeno zgodbo. Ni se jezila, nasprotno, bila je nekako počaščena in je le dodala, da je tudi sama zrla v valove Mure. Ampak njeni trije fantje, predvsem pa ti, ki si bil njen najmlajši, so jo vračali v življenje, v borno sobico hiške, ki jo je podedovala po svojem očetu. Edino to in nekaj njivic. Vinograda, ki so ga starcu za nekaj kozarcev vina in veliko obljub izmamili drugi, nikoli ni mogla preboleti pa tudi ne svoje ljubezni do tvojega očeta. Prvega moža, ki se nikoli ni vrnil iz sezonstva, je pozabila. Njena velika ljubezen je ostal on, ta mlinar, veliki lomilec ženskih src, čeprav si je morala borne alimente izboriti na sodišču. Vedno sem te žele la'vprašati, kako si doživljal svojega očeta?« »Sam ne vem. Moje otroštvo je bilo zaznamovano, pojma nimaš, kako sem ti zavidal " očeta, kolikokrat sem želel, da bi me moj oče do krvi udaril, dal kos mehke potice, me povprašal, zakaj se izogibam šole. To brezočetovstvo me je bolj bolelo, bolj prizadelo, kot to, da marsikdaj ni bilo ne blagi nežnodušni Prekmurec, vreden romantičnega peresa, ampak je združil ^ trmo Katice pa tudi sanje zaznamovanih i Muri, kruha pri hiši .. Dolg molk, odmeva le glas merilnika telefonskih impulzov. On na Nemškem, jaz pa tu v naši stari vasi, na razpotju spominov občutim njegovo bolečino. Ta se zakorenini v človeka, ga žene, da se znova in znova potrjuje, morda kot testni voznik v veliki tovarni avtomobilov, kot podjetnik, kot Človek, ki bogato obdaruje svojo vas, tisto skupnost, ki ga je nekoč zapostavljala, na svoj kruti način zaznamovala, mu hotela vsaditi ponižnost, Hvala bogu, ni uspela, nasprotno, postal je upornik, » »1 »Halo, se še slišiva?« »Ja. Včeraj sem govorila s tvojim sinotn ob »Moral je zaplavati. Mi mu stojimo ob * nas lahko računa. Jaz sem koncem šestde®* krenit v Nemčijo. Pomisli, jaz, ki niti premogel, da bi se lahko pripeljal v sem naenkrat krenil v svet. Tu sem živeti, tu nisem bil zaznamovan in tu sem prvič enakovrednega, čeprav sem sc dolg*’ na cimi tnn/TA^o cmoc/in na^Sn Tli sem r* J . na svoj, mogoče tudi smešen način, Tu setU n. samega sebe... pp’, Pogovarjava se o otrocih, o sinu, ki Kogovarjava se o otrocih, o sinu, ' vodstvo pred kratkim odprtega podjetja v domači hiši, o Odprtega mlajšem, ki ordabodo id’ nemške šote, o načrtih. Morda bodo nej, mehanično delavnico tam na Nem^h vrnili. Morda ... »Veš, svoj pristan vseeno vidim Muri sem doma, čeprav ... Sam ne ^«7 jj. |i,- Morda me veže a, čeprav ... sam ne * , .ii hiša. Morda tudi sponiir”'jj(,pd IrAtm cttlO tisti grenki. Se še spomniš, kako smh Muri in pasli krave v Grabišnjeku?« »Spomnim se. Spomnim se tudi, k si d" lasal, hudičevo divji si znal biti...« , »Na svoj način sem vam morat dab tudi jaz obstajam, čeprav mnogo boh 'iif ri mnogo bolj bos in lačen kot vi... Ha, ha« ojd v v * JCfl fl « * ii' mnogo bolj bos in lačen kot vi... sproščeno zasmeje. škoda, da Kranj®^ jtf zvedel pravega konca tiste zgodbe, ki st na valovih Mure. 1« !!KTNIK43 Pen oktober 95 t? bi ib jf te '(f i {( n i* ■z : f 4^. I I ! ! I M ■ M P I I I (' I I 1 I' t ‘n til Najbolj prefinjen koledar Vse ob svojem času Vse to smo nekoč že vedeli, v tem ritmu smo nekoč že živeli. Ne mi, naši predniki. Potem pa se je nad mesti razlila umetna svetloba, da ni bilo več mogoče videti nočnega neba. Za vas in podeželje pa so rekli, da sta zaostala. Zato so sčasoma tudi tam mnogi rekli luni zbogom. Kdor se je še oziral po luni, za tistega je veljalo, da ga luna nosi. Kdor se je zavedal, da živi pod luno, tistemu je veljal posmeh, da je »za luno«. Lunin jezik Ko spoznavamo, kako se živi v skladu z lunino modrostjo, v skladu z njenimi spremembami, govorimo o njenih fazah. Omenjamo mlaj, prvi krajec (»mejsec gor bere«), polno luno, zadnji krajec (»mejsec dol bere«), govorimo o položaju lune v zvezdni sliki - kar vse je na nebu in je mogoče videti. Mlaja sicer ne, ker je to luna brez svetlobe, zato je na koledarjih označen kot temen krog. Živalski krog iz zvezd Zvezdno sliko iz živalskega kroga lahko prav tako vidimo, če smo se naučili brati zvezde in ne pričakujemo, da bomo na nebu v resnici videli kosmatega kozoroga ali luskaste ribe. Pa tudi če se nismo naučili razpoznavati zodiaka, ni nujno, ’ da živimo, kot da lune ni, saj je v dobrih luninih h*/ l vir * r A L*-' koledarjih za vsak dan narisana zvezdna slika. Pred posameznim živalskim znamenjem sc luna na svojem 28-dnevnem plutju po nebu zadržuje od dva do tri dni. Ta živalska znamenja so tista iz horoskopa: oven, bjk, dvojčka, rak, lev, devica, tehtnica, škorpijon, strelec, kozorog, vodnar in ribi. V zadnjem času se je govorilo o novem znamenju kačjenoscu, ki pa ga naše tukajšnje branje luninih izrekov ne vključuje, Nase telo med zvezdami Vsako zvezdno znarTwnje|e kakor patron, kakor zaščitnik za kak naš telesni del. Oven je zaščitnik glave, možganov, oči in nosa; bik je varuh grla, govorilnih organov, zob, čeljusti, vratu, mandeljnov in ušes; dvojčka sta za pleča, roke, dlani, pljuča; rak je za prsi, pljuča, želodec, jetra, žolč; lev bedi nad srcem, hrbtom, krvnim obtokom, utripal-nicami; devica je zaščitnica prebavnih organov, živcev, vranice, trebušne slinavke; tehtnica tehta, kaj je dobro za boke, ledvice, mehur; škorpijon motri na spolne organe in sečevod; strelec se spozna na bedra in vene; kozorog je čuvaj kolena, kosti, sklepov, kože; vodnar je za goleni in vene; ribi sta za noge in nožne prste. Naraščajoča in padajoča lunina moč Kakor smo rekli, mogoče je videti lunine mene, razločiti njen položaj pred zvezdno sliko, ni pa mogoče videti tako imenovane »vzpenjajoče« in »spuščajoče sc« lune. Nak, to ni isto kot njeno debeljenje ali hujšanje, ki gre od prvega do zadnjega krajca in potem po mlaju znova in tako naprej... V prvi polovici nebesnega leta, od 21. decembra do 21. junija, to je od strelca do dvojčkov, je vzpenjajoče obdobje, ker v tem času vladata v našem sublunarnem svetu razširjanje in rast; v drugi polovici, ko stvari zorijo, ko je žetev in slednjič pomiritev, je spuščajoče se obdobje. Tako to velja za sončni letni krog. Pa tudi za lunin, ki pa je bolj tankočuten. Sonce se v svoji moči pol leta vzpenja in potem pol leta mre, luna opravi dviganje in padanja v enem mesecu. V vsakem 28-dncvncm luninem potovanju se namreč zvrščajo pomlat^ poletje, jesen in zima, zato lunini koledarji navajajo njeno stanje tudi glede na rast oziroma vzpenjanje in padanje oziroma spuščanje. Za vzpenjajočo sc luno je narisano s krajci navzgor obrnjeno srpasto lunino znamenje, kot nekakšna skodelica, za padajočo luno pa je isto znamenje narisano s krajci navzdol. Luna in štirje elementi Zvezdna znamenja so po svojih lastnostih sorodna enemu od Štirih osnovnih elementov. Ognjena znamenja so oven, lev in strelec, zato dnevom, ko je luna pred temi znamenji, pravijo dnevi toplote. Zemlji sorodna znamenja so bik, devica m kozorog, dnevom luninega koledarja, ki jim vladajo ta znamenja, pa pravijo dnevi mraza. Zračna znamenja so dvojčka, tehtnica in vodnar, njihovi dnevi pa so dnevi luči. T ♦•J i s Življenje z luno pa teče naprej. Plima in oseka, mesečeni ciklus žensk, rojstva, svetovno dogajanje, uspeh pri vsakdanjih in manj vsakdanjih odločitvah, učinki zdravljenja, učinkovine v zdravilnih rastlinah - vse to je še naprej in bo vedno, dokler se bo naš svet tako vrtel, kakor se vrti, odvisno od lune. Voda je element za raka, ribi in škorpijona, njihovi dnevi so dnevi vode. Luna sije na spomine S tolikšnim predznanjem, z luninim koledarjem pri roki in z občutkom ponižnosti pred modrostjo prejšnjih rodov zdaj lahko pobrskamo po znani knjigi dveh avtorjev Johanne Paungger in Thomasa Poppeja z naslovom Vom richtigen Zeitpunkt (O pravem trenutku). Knjiga je že mesece med najbolj branimi na nemškem govornem območju, pred kratkim pa je menda izšla tudi v slovenskem prevodu. Ko beremo to knjigo, imamo dolžnost, da si nenehno ponavljamo: »Pod luno ni nič novega!« - Iz knjige in iz ljudskega spomina smo izpraskali tiste modrosti, o katerih se dandanašnji redkeje sliši. Železo, organi in luna »Ne dotikaj se z železom tistega dela telesa, ki mu vlada znamenje, katerega pravkar prečka luna,« je pisal Hipokrat. Z železom se misli skalpel, zapoved pa odsvetuje operacije telesnega dela na dan, ko je luna v znamenju, ki je temu delu zaščitnik. Kirurški poseg se odsvetuje tudi v dneh polne lune. Zobje, mostovi in luna Zobozdravniki naj bi vstavljali mostove in krone ob dnevih, ko luna hujša. Enako velja tudi za puljenje. Zgoraj omenjena poznavalca priporočata, naj nejeverni zobozdravniki pregledajo kartoteke in jih primerjajo z luninim koledarjem. Trdita, da ob zadnjem krajcu vstavljene krone in mostovi držijo dlje. Izogibati se je potrebno tudi zračnih znamenj (glej zgoraj: Luna in štirje elementi). Migrena pride in odide z ovnom Ko pride luna v znamenje ovna, gorje tistim, ki (Ib rada muči migrena! Kaj pomaga proti ovnovskemu butanju v glavi? Ob dnevih ovna ne smemo opravljati reči, zaradi katerih smo napeti. Pa še nekal. te dneve, ko je luna v ovnu, je potrebno zoper migreno piti veliko vode in se izogibati kave, čokolade in sladkorja. Kdaj jeseni prvič zakuriti Prvič naj se zakuri, posebej pa to velja za nove hiše, na dan toplote (oven, lov, strelec) ob zadnjem krajcu. Kdaj vstaviti zimska okna Tisti, ki imajo poleti ene od dvojnih okenskih okvirjev v kleteh, naj jih ponovno nameščajo ob prvem krajcu, ob zračnih znamenjih. Tako bodo pregnali potenje in plesnenje. Kdaj čistiti čevlje Čevlji, ki jih očistimo in zloščimo v času zadnjega krajca, so dlje čisti in trajnejši. Seveda ne gre, da bi čevlje drgnili samo takrat, ko luna hujša, zelo priporočljivo pa je nove čevlje ob takih dneh prvič namazati s kremo in jo vtreti. Kdaj umivati sipe in steklo Vlijete pralno sredstvo in čistite. Videti je krasno prozorno. Čez nekaj časa pa se ozrete v okno in se vam zdi, da je bil ob njem slikar, ki ljubi blage barve in proste zamahe čopiča. Vlijete še več pralnega sredstva in drgnete znova. Nazadnje komaj premagujete zeljo, da bi razbili okno. Luna vam pomaga umiti steklo, če ga umivate pri zadnjem krajcu, ob dnevu ' toplote ali zraka. Kdaj si striči lase Nekdaj so imeli brivci ob določenih dneh svoje delavnice zaprte, ker so vedeli, da jih nihče ne bo obiskal. Zakaj? Ker so bili to dnevi, ko je bila luna v znamenju raka ali rib. Dren pa je bil v brivnicah ob dnevih leva in device. Avtorja Paungger in Poppe navajata pričevanje, ki se glasi: »V moji domači Tirolski je bilo nekdaj zelo malo moških plešastih. Morda zaradi tega, ker so že pri prvem 'r' otroškem striženju pazili, da je padlo na dan leva.« Kdaj narediti kaj z obrvmi Če ste se iz kakršnega koli razloga odločili, da se boste ločili od svojih dlak po telesu, potem za odstranjevanje izberite dan v času zadnjega krajca. Prav odličen dan je kozorogov, ko se luna tanjša. Nikar pa ne pretiravajte s puljenjem obrvi, v knjigi O pravem trenutku je tudi tale kratka zgodbica: »Se spomnite pravila 18. junija? Na ta dan dopoldne oplet plevel ne zraste več. Kar velja za plevel, bi moralo navsezadnje veljati tudi za dlako po telesu, sem razmišljala kot najstnica in sem si nekega 18. junija dodobra populila obrvi, ker je bilo takrat modno imeti ozke. Na žalost je to zelo dobro učinkovalo, ozke obrvi pa niso več moderne. Včasih ni najboljše, če si za oblikovanje obrvi izberemo najboljši dan v letu.« Kdaj začeti odstavjati tele od kravjega vimena Najprimernejši trenutki za to so malo pred polno luno, na sam dan polne lune pa naj tele sesa zadnjič. Slabi dnevi pa so dnevi polne lune v znamenju leva, raka ali device. Če bo tele zadnjič pri materinem vimenu ob raku, bo hotelo venomer nazaj, ob levu bo blejalo in blejalo, ob devici pa bo nemirno in napadalno ter bo spravljalo v nevarnost celo čredo. Ne vnetljiv les Ob ognjiščih in štedilnikih so imeli včasih kose lesa, s katerimi so dvigali z ognja lonce, ponve in drugo posodo. Nemalokdaj je kak tak kos rabil pri ognju več generacijam in ni zgorel. Zato ne, ker je bilo drevo zanj posekano 1, marca po sončnem zahodu. Tak les, ne glede na lunino meno in na znamenje, se upira ognjenim zubljem. Vžigalice, ki nočejo in nočejo goreti, so narajene iz lesa, posekanega na ta dan. Gorljiv les Najboljši les za kurjavo se seka oktobra v času prve četrtine prvega krajca. Drugače povedano, v prvih sedmih dneh po oktobrskem mlaju. V splošnem pa se les za kurjavo seka po zimskem sončnem obratu v času zadnjega krajca. Vrhovi naj se ne odsekajo takoj, ker se tako sokovi bolj izvlečejo. Trajen les Drevje za deske in drug rezan les se mora sekati v času prvega krajca, ko je luna v znamenju ribe. Takšna kombinacija je možna samo od septembra do marca. Božični les Če posekamo jelko za božično drevo tri dni pred enajsto polno luno v letu (najpogosteje je to v novembru, redkeje v decembru), bo iglice obdržala zelo dolgo. Luna, luna, luna Da, luna je fina, luna je fina, luna je fina. SUBLUNARNl ( l I oktober 95 Pe" vEsirii^ I id 1 fajfi 'eWK tL ■■ 4: iŽ,’*'** Us*- 1 r? 1 i •' b'’ S F- • -f L/ '1 a:” i r . w f. T t II Največji hollywoodski seks simbol današnjega časa Bred Pitt je sprejel ponudbo, da zaigra v vlogi irskega terorista Bobvja Sandsa. Bred se za vsako vlogo dolgo in temeljito pripravlja, tako se je tudi sedaj odločil, da znanega terorista temeljiteje preuči in dobi irski naglas. Odpotoval je v Ulster k Sandsovi družini, pri kateri bo živel do jeseni. Tako bo na najpristnejši način spoznat njegovo življenje, okolje, kjer je odraščal, njegove navade in seveda njegovo tragično življenjsko pot. Sands in njegovih devet poli- 'S-j 4r^! < ■«: ■ -r' I; i r» '^■ 1^; Kljub škandalu z čno utajo, ki še buri duhove, o® Steffi kraljica Tudi bolečine v ki so čedalje P®®!,; tejše, ji zaenkrat uspehih ne živega. Toda njaki vseeno pt® 'iO iijani vaict..'- r ^.|. da njena zvezdi lj> haja, kar pa za teljc tenisa ni saj jc videti, nova zvezda, ki jetno že prihodnj« zasenčila mnog® ska imena svetov® tenisa. Prihaja u svet®'"*' letu sc JC na sy5. lestvici najboljš ralk tenisa povzP^ 800 (!) mest in J« hip na 250. Prihodnje " nes 15-letna Weingartner. letu sc jc na njej verjetno več, zdaj i to, da v proste^* Ji rada igra jt očka redno k*^ . njene treninge movanja. if in Bred Pit* pri , teroristo''’ družini i ii / .'f' 11 i'g.& Ms 1 4 1!» 'I, 4 f tičnih somišljenikov je leta 1981 zaradi gladovne stavke v zaporu umrlo. Brada Pitta ; J' H je za to vlogo pregovoril Jim Sheridan, ki se je že proslavil s filmom o Ircih — V imenu očeta z Danielom Dayom Letvisom. 1:3 Ii f ' "W> A 11? ^'1 F >■ e? 'U H I V^IK45 p n igmatika oktober 95 «( A 5 C C D e f ' A n 1 d K. u I I I l I I I t I I 1 l 5 4 5 6 7 S 9 n I ( i I PREMIKALNICA OPAZKA karlist Zastava helvetia Nokturno Premikajte besede drugo nad drugo tako, da dobite v štirih navpičnih stolpcih štiri kemijske elemente. Rešitev je v Penu, le dobro ga prelistajte! 1 i ITALIJANSKA KRIŽANKA k AV VODORAVNO: 1, 2. 3, 4, 5, 6. 7. 8. 9, v križanko razporedite 22 črnih polj. Številka v oklepaju za opisi pojmov v posamezni vrstici ali stolpcu pove, koliko črnih polj je v tisti vrstici oziroma stolpcu. nogometni prvoligaš iz Maribora (0) potovanje naelektrenih koloidnih delcev v električnem polju (0) dekagram (pogovorno) - začetnici imena in priimka francoskega skladatelja Laloja - kdor izdeluje kipe (2) novinar Republike (Miloš) - izjemno ustvarjalna osebnost, veleum - začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja Tavčarja (2) začetnici imena in priimka lutkarja Simončiča - zložljiva priprava za začasno bivanje - v grški mitologiji sončna dežela na Vzhodu (3) Švicarski dramatik (Johannes) - zenska, ki vnaša (2) delo in zaslužek enega dne - ranocelnik (3) nekdanji slovenski politik Kardelj - blago za kavbojke (2) nabiralec trav, zeliščar - skandinavski drobiž - začetnici imena in priimka slovenskega skladatelja Foesteija (2) 10. irsko ime za Irsko - pritok Rudolfovega jezera v Afriki - Timotej (ljubkovalno) (2) NAVPIČNO: A B C Č D E F G H I J K L rod do 1,5 m visokih zelik metuljnic (0) verz dvanajsterec, imenovan po srednjeveški pesnitvi o Aleksandru Velikem (0) hrvaško pristanišče - delavec v livarni - veznik (2) letalec iz grške mitologije - skupina alpinistov, ki pleza navezana na isti vrvi (3) začetnici imena in priimka danskega kiparja Thorvaldsena - slovenski dirigent in skladatelj (Danilo) - češko moško ■ ime (3) zvezna država v ZDA z glavnim mestom Salem - drobtina (1) izdelovalec rolet - moško ime (2) začetnici imena in priimka ameriškega državnika in pisatelja Franklina - oblačila, značilna za prebivalce določenega območja - ikravec (2) izvajanje rokade pri šahu - osebni zaimek (1) začetnik arianizma - Odisejev oče - začetnici imena in priimka češke pisateljice Nemcove (2) stadion v Budimpešti - glavno mesto Gane - kratica za Mednarodno zvezo za telekomunikacije (3) eden od velikih prerokov - nakana, naklep (1) zemljevid (pogovorno) - antična figura z levjim Arupom in Človeško glavo (2) Težke uganke za najmlajše in globokomiselne ljudi DVA LENA stanujeta v večjem pomurskem občinskem središču. Katero mesto je to. Če ne veste rešitve, se peljite proti vsem mejnim prehodom v Pomurju. Ko se boste pripeljali na pravega, bo to mesto kakšna 2 km za vašim hrbtom. Mnogi ste že odkrili moj zasebni naslov. Vedno več je tudi takih, ki si želite osebnega srečanja in neposredne pomoči. Vsem tem sporočam, da vam take pozornosti žal ne morem nameniti, še posebej pa znova zavračam sleherno plačilo in tudi darila. Tudi vnaprej bom seveda odgovarjal le na pisma in sporočila, ki jih naslavljate na uredništvo Vestnika in tabloida Pen. Papilot Lemur Polaga karte samo za 12 res presega živalsko, za- V minulih petih mesecih našega dru- . nega ®*hstva gotovo pa še ne dosega človeškega. Še posebej seveda ob udeležbi poseboega ženja so karte že spregovorile o mnogih problemih našega skupnega bivanja. ^1 'Žalika P, nas je ^ejsi J'® na sicer že znana Vl-n ° ... ........ 'a o prostituciji zas- C'«|' i^amili, med ka-Murski Soboti in prevladujejo mla- Problem, ki način že smo razširili z o pojavu novo-pSohi '^^l^ovanja z belim *^®^niahu v pro- Vzhodnih državah kraje, V * I |*?®nnreč pokazal " iudi smo smo razširili z E& |e po 5vn- MUbimri ifn nnr. tlS V v novo prečuto noč, tja v. dan, ki mu Francozi rečejo - jour (beri ŽUR!}. Naj enkrat slika P ■ svoje. idi ra' 1'^1* Bratje, zdaj dvignimo kupice mladega duh stopi hladnemu Apolonu v zimsko noč naP Kalmanf^ ('• ----------------- = Od 26. oktobra do 30. novembra HOROSKO/^^^^^ Pripravlja: Agencija Hogod D OVEN (21. III.-20. IV.) ružabno življenje bo v razmahu, zato se zna zgoditi O LEV (23. VII. - 22. VIII.) bčudovani in oboževani boste. Po eni strani je to kakšna nova ljubezen. Če ste trajno vezani s kakšno osebo, se bo ta odnos Še poglobil. To, da ste hrabri in energični, vam bo okrog 18. novembra pomagalo, da boste zadevo pripeljali do koncg, če takrat ne boste preveč nasilni. V BIK (21. IV.-21. v.) Uspešnejši boste proti koncu meseca. V tem obdobju ne podpisujte kakšnih pomebnejših dogovorov. S svojim sodelavcem (sošolcem), s katerim ste imeli le bežne stike, boste našli skupno področje, ki vaju bo zanimalo. Iz tega zna biti kaj večjega, vendar naj to ne bo ob četrtkih. r I VOJC (22. V.-21. VI.) našajte se na previdnost in naklonjenost prijateljev, ki ste jih spoznali v posebnih okoliščinah, in ne mislite, da je zdaj kaj drugače. Pogled čez cesto je zanimiv, vendar je premalo. Treba bo iti čez njo ali počakati, da pride. Področja, ki jih ne obvladate dovolj, pustite za prihodnji mesec. Tudi konec meseca bo zanimiv. 1 (22. VI. - 22. VII.) h poslovnih in zasebnih dogodkih bo taka naglica, da boste morali posebej paziti, da bo šlo vse gladko. Posli, ki niso ravno povsem poštenega izvora, niso primerni za ta čas. Bodite malo manj rahločutni in rajši povejte. Če ste zaljubljeni, potem je vaš čas začetek meseca. Imeli boste moč za osvajanje. dobro, po drugi pa ne, ker se ne boste znali ustrezno obnašati. Bodite tiho in poslušajte. V poslu vas čakajo pasti, ki jim boste kos. Po 20. boste občutili manjšo krizo. Če ne bo minila sama od sebe, poiščite pomoč po petih dneh. Čas za hazard je 12. novembra. N strelec (22.XI. - 21 .XI1J •ibic’ A e oklevajte predolgo, ker se vam lahko si izmuzne iz rok. Po Četrtku bo šlo malo težje. znance v drugih okoljih, morda celo v tujini. Med novembrom se, če je le mogoče, izognite potovanju. Naučite se dajati. Pišite pismo. Rezulta* začetku meseca pričakujte težave pri delu. pokazal še letos. DEVICA izpeljali, če si boste vzeli Čas za premislek. Velike novce je treba spuščati skozi majhno luknjo. Čas pred vami je čas za delo v skupini. Včlanite se v kakšno organizacijo ali jo ustanovite. Proti koncu meseca boste čutili pomanjkanje energije, ki jo boste lahko nadomestili s primerno družbo. N L TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) ovember je vaš mesec za veliko ljubezen. Pojdite v kino ali na kakšno prireditev in se usedite v 12. vrsto. Po možnosti takrat oblecite kaj modrega. S prijateljem razčistite, ker ni nič posebnega. Konec naredite dopoldan. Vaša komunikativnost vam bo pomagala pri dobrem poslu. Na splošno dober mesec. Izkoristite ga!_________________ as velikih sprememb, ki bodo za vas v glavnem KORPION J (23. X. - 21. XI.) ugodne, zato se jih ne otepajte, ko bo prišlo do odločitve. Ljubosumnost je neupravičena. Srečanje izkoristite. Malo več pozornosti namenite zdravju. Posebno če ste močnejše postave, morate biti zmerni. Manjši izlet vam ne bi škodil. V družbi prepustite besedo drugim, vi pa poslušajte. (23. VIII. - 22. IX.) sli. Lahko jih boste uspešno red vami so veliki posli. Lahko jih boste uspešno ne kozobo^ (22. XII. - 20* tl ibit __nlpj e imate stalnega partnerja, potem po 10. now 11 I 1U o tu ( i l U |JU 1 II I&L JU, 1 J pričakujte kaj velikega. Drobni, vendar stalni jo trajali dober teden. Paziti bo treba na besede- s lakupu preložite za kakšen teden. Pazite na bodo trajali dober teden. Paziti bo treba na besede- . o nakupu preložite za kakšen teden- Pazite na ' sodeloavci. Zdaj je to zelo pomembno- Raje malce poP omirite si živce in na vso zadevo glejte z strani. Radi imate vodnaP (21.1. -19. !'■’ ljudi, vendar se vam včasih vse P° h dneh bo nekaj oodobnega. f’™ na Vlil glave. V teh dneh bo nekaj podobnega nasvet ne bo odveč. Nasploh premalo sprašujete svetujete. Bodite pripravljeni na kritiko. Kupite cve”^ komu podarite ali obdržite. Oboje bo dobro. RIBI liti (20. II. - 20. ■ be^ / Ob koncu tedna bodo možne večje spremebe v ' pri poslu. Velika možnost avanture. Odločitev okolico boste v nenavadno dobrih odnosih. Da jih bodite več drugje. Poskušajte fotografirati. Slike Poglejte zapiske ali kaj podobnega. Nekaj ste po®* 1 SgMK Ut p Mpolkaregerep m politika Slava in politika gresta skupaj, zato so se Čuki odločili, da bodo tudi v to smer. Zaenkrat so politično obarvali le besedilo svoje '^jnovejše pesmice z naslovom Kavbojci in Indijanci, ki je neke protipolitična satira, katere glavna fraza je: »Eni beli, drugi nič ni važno, samo da imamo mir.« S pesmijo, predvsem pa ^.'^^®ospotom napovedujejo fantje novo uspešnico na kaseti in ki bosta prišli na prodajne police čez kakšen mesec. . Na kaseti bo s pesmi v stilu Čukov, tokrat bodo vse avtorske in med njimi ***tudi Hugo. Tri pa so tudi sodobne v ritmu disco dancea. Tako tudi naslovna ^sem Kavbojci in Indijanci, ki pa ni nič novega. Po glasbeni plati je mešanica J In countrvja, torej bi lahko rekli, da gre za različico pesmi Cotton cye skupine Rednex, besedilo pa je na las podobno stari pesmi Agropopa, kt takole: »Ne ta beli, ne ta rdeči nas ne vodijo k sreči.« naslovno pesem so zasnovati na veliki nogi in nanj 1 Videospot ZA llOJlUVlIU JV K,Ub^*awvia> t’—----- "^skujejo tudi velik odziv. Snemali so v ogromni hali Litostroja, sodelovalo J® kar 150 statistov. In ker so bili vsi disciplinirani in profesionalni, so spot *K>N VIUAT3H VAVISVZ IS nav« vazvdo ’ie;$e “H!^’l *o|»P ' ;e3iu|e)i!Ufajj A31I§3a 0 le g p 9 Zorana Predina je napadla ljubezen, sedaj pa gre on v napad s pesmijo Napad ljubezni. Napadel bo vso Slovenijo v upanju, da bo novi material čim bolje predstavil. Šola za ritem oz. Rhythm School odpira vrata vsem nadobudnim tolkalcem. Tečaj za tolkala bo vodil Jimi Rasta, ki ima ritem v malem prstu, saj je veliko časa prebil na Jamajki. Če vas zanima karkoli o tečaju, povprašajte v Rock & Dub galeriji v Ljubljani ali po telefonu, št. je 061 224 055. \7l|j si utira svojo pot Ravno je končal novo pesem, balado v stilu Potepuha, vendar s simboličnim naslovom Zdaj živim. Čeprav ga je strah prihodnosti, je pri Pop designu tudi ni več videl. Zato se mu prav zares zdi, da šele sedaj začenja živeti. Pot ima že začrtano in dela se je poprijel takoj. Na sliki ga vidimo z njegovo novo zasedbo, pri kateri je skočil v zelje Deji Mušič. Ansambel je namreč njen. Kaj o tem misli Deja, bomo zapisati v naslednji številki. Vili pa pravi, da ona to dobro sprejema, da pa ji najbrž ni vseeno. Stilno ostaja Vili tam, kjer je bil oziroma kjer je. Tako lahko pričakujemo, da bomo imeli z razdorom Pop designa kvečjemu več take glasbe, saj jo bodo sedaj »delali« dvoji. Takoj ko bo pesem nared, bo Vili obiska! vse radijske postaje in začel snemati videospot. Potem pa se pripravka na zmago na Evrosongu. 'J' N Kateri '^7 + je Vili ?? 1 "i i. ■■''' iO zadnja pIlova akcija I * I Sejali smo drobiž Ker jc povprečna čista slovenska plača menda 70.000 tolarjev, ker se za tako povprečno plačo v povprečju in formalno deta 168 ur, ker je denar merilo za čas, ker je čas nepovraten - je petdeset tolarjev, ki izgubljeni ležijo na cesti, enako sedmim nepovratnim minutam življenja! Sedem minut, tudi Če jih vzamemo kar tako, kot golih sedem minut trajanja, je, roko na srce, omembe vreden Čas. Kaj SCle, če jih postavimo na različne kraje! Po neki izdajalski statistiki je dolžina povprečnega »čistega« spolnega akta menda tri minute in pol. Sedem minut je potemtakem čas za dva taka akta! Petdeset tolarjev je vredno dva spolna akta! Ta odnos je neobrnljiv, ker, zaboga, ne moremo reči, da sta dva spolna akta vredna petdeset tolarjev! V sedmih minutah je dobremu grlu dano spiti vsaj tri piva, v sedmih minutah lahko lačen človek zaužije vročo hrenovko, v sedmih minutah se prebere zmeren članek v časopisu, v sedmih minutah lahko v noČi, ko rojijo utrinki, vidimo sedem utrinkov in si zaželimo sedem želja ... Denar je čas Sedem minut je tor^ sestavljenih iz petdesetkrat po en tolar. Ce petdesetkrat ne vzamete s prodajalčevega krožnika enega tolarja, ste zavrgli sedem minut življenja! Ali pa niste vzeli desetkrat po pet tolarjev? Ali pa petkrat po deset? Kaaaj. kar tako ste pustili na prodajnem pultu tudi že kar modrordeči bankovec za petdeset tolarjev? Učni smotri in vzgojni cilji Zopet smo imeti akcijo penove trojke. Oktober je mesec varčevanja, tolar pa je slovenski nacionalni ponos. Vsaj od nedavna, Midva to pobere''^' utegnil šklocniti. Rekli smo ji vedno po' t J F-A t- 1. < ■ . Na desetine nog je šlo čez finančna srčeca domovine V domoljubnih srcih nam je prijetno predlo (S r 4 tl od nacionalnega ponosa. Če se spoštuje drobiž, se spoštuje državo v njenem najdrobnejšem ponatisu. Ko je Dodo tam pri bistroju na sončni strani soboške tržnice okrog sebe sejal drobiž, ga je neka mimoidoča državljanka vprašala, če misli, da bo zrasel. V začetku so hodile mimo same najstnice in bili smo prepričani, da strmijo v nas, zato ne vidijo denarja. Kajpada, saj smo popolna ideološka in konfesionalna ponudba, evangeličan, »papinec« in agnostik, levičar-desničar in sredinski zmernež, fotograf Jure z repom je povrhu še fotografski mladi up! Skrbna roka gospe Zorkove je pobrala kovanec za petdeset stotinov, preden je Jure kakor: »Gospa, pravkar se nam jc zde se je pred nami gibko sklonila podoba domovine.« »Midva vedno je drobiž,« je rekla. Njen mož doktor pripovedoval o dveh kovancih, ki sta na avtobusni postaji, in ju nihče m Mladi objestnež je celo brcnil vanju in naj ju vrag pocitra. Pozneje, ko se ni 1 sklonil nihče več, smo po gosti setvi sr^^ proteusov potresli štiri bankovce po tolarjev. Po nacionalnem ponosu desetine nog, predvsem mladih. Nit* ga niso. Robert Nagy iz Fokovcc drugega letnika elektrousmeritve. skupaj s tremi vrstniki, zagledal denar in ga začel pobirati. »5e/7i fiaj napak,« je spraševal, ko smo mu '... se je pred nami gibko sklonila prisede. Seveda nisi, odlično si se Robert! DROBT!^^ , ■ V v &• C'2. Robert, $časom bi lahko bil za finančnega ministra. Tolarsko listje, kdo bo tebe grabil. .Zl P^lte/opa * ■ i ■4 a >* ko je postal konvertibilen. Kako torej ljudje spoštujejo denar, če je v kovinskem ali papirnatem drobižu? Smo Prekmurci, Prleki in Štajerci pravi in zgodovinski Slovenci? Slovenci so bili v politiki od nekdaj znani kot drobtinčarji, v zasebnem življenju pa kot varčni in premišljeni ljudje ... 9) o I ll L J :^1 Za skrebet proteusov dobiš pri Langaši vonj po Česnu - z langašom. Vprašati ni greh Stopili smo malo po soboških trgovinah. Mlada solastnica frizerskega salona Srečka v Ulici arhitekta Novaka je rekla, da pri dobivanju napitnine v mesecu oktobru ni razlike. Dodoju pa je bilo žal, ker ima vedno tako lepo, dolžini odraslega gospoda primerno, posneto lasišče... Gospa v delikatesni trgovini na oglu omenjene in Slovenske ulice nam je bankovec za petdeset tolarjev menjala za »škmicelj« kovancev po petdeset stotinov. Imela je še vsaj tri take »^rniclje« - kar bi mogel biti dokaz, da se v tej državi drobiž spoštuje. »Sprejemajoga, sprejemajo, večina že. Ne bi držalo, da gosposko oblečene gospe manj spoštujejo drobiž.oDoAo je pedagoško kimal, Bojan je kupil čokolado, katere cena S 4 .'■1^ ( I N L^i' .±r B: j: J se je izšla na stotine in tolarje. Poslovodja Agroopreme pri avtobusni postaji: »Ljudje so se navadili na,pokalice 'in morda samo vsak deseti ne pobere drobiža.« »Pokalice« so v trgovskem žargonu denarnice za drobiž, ki jim dve kovinski ploščici stiskata ustje. Gospe v kiosku Langaš spoštujejo zvok drobiža in časopisne raziskave. Za dve prgišči stotinskega drobiža smo po pultu samo presipali in smo dobili dva langaša. O 0) 8 £ 3 s (0 3 <» aI Ji I Tolar na tolar delikatesa I I k a; J, . 1 I * H Študira tekstilno tehnologijo v Mariboru, in ker je njena umetniška »predstavljati samo sebe«, si sama šiva obleke. Rada ima zabave^ . grozljivke in se elegantno oblači. , Fotografka: MATEJ s.