158. številka.
V Ljubljani, v četrtek IS. julija I9Z0.
MIL leto
OiENSKI
Iihaja viik dan popoldne Isti«mil nadeli« In praznike.
Inanrati t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 77 m'm višine 1 K,
od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*_, notice*
poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3—. Poroke, zaroke 80 K*. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Uprsvni&tvo „81ov. Naroda11 ia „Narodna TIskarna" Hnallova
nI!ca si. 5f pritlično. — Telefon št. 334.
„Slovenski Narod'   velja v Ljubljani in po poeti i
s* Jugoslaviji:
celoletno naprej plačan  .   K 180*—
polletno.......   M 90—
3 mesečno.   .....   M 45*—
1      _ ........ 15—
¥ Inaseaaatvo i
celoletno......K24d*—
polletno .......   „120*—
3 mesečno 60*— ....... 20-—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati.
Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno 8W po nakaznici.
Na samo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo ozirati.
Urednietro ^lor. Naroda*« RnsUosa nlion R S, l
Telefon štev. 14,
Dopise oprejoa
le podpisano te Rokopisov no vrata.
Posamains Številka vatla 1 krono.
Poštnina platana v gotovini.
Zažgan „Iteređni doni" |e poporel gfo
mh naših
Demolirana
&aa!0)
Zapalfesi naš konzulat. — Poslopj.
Italijanski ekscesi proti JngoslDueiioin. Divjaki so razgali •narodni dom% ki je
{pogorel.
Trst, 14. julija. Včeraj zve-č e r o k o I i 6. urejepr i drvela pred hote! »Balkan naročena množica okoli 500 I a-kinov, ki je začela demonstrirati proti Slovencem In Jugoslaviji. Čuli so se klici: Mor te a i ščavi! Abas-so Jugoslavija! Naenkrat so padli Iz množice r e v o 1-verski streli, nakar je podivjana tolpa naskočila »Balkan.  Medtem ko so eni
demolirali prostore v pritličju, je odšla ostala tolpa v hotel, polila z velikimi množinami petroleja vse notranje prostore, pohištvo i n dru ge  stvari ter
zažgala poslopje. Tolpa je med velikim navdušenjem občinstva, ki se je nabralo pred hotelom, metala goreče pohištvo na ulico.. Vsa štiri nadstropja hotela so začela    naenkrat goreti.
Vojaštvo in karabinjeri! so mirno gledali divjanje
tolpe. Šele okoli 11. ure so prišliognjegasci, katerih pa masa ni pustila blizu. Hotel »Balkan je pogorel do tal. Število žrtev še ni znano.
s?
9*
banka" Jadralska Sarafea
In
6«
Trst, 14. julija. Podivjana množica je p ot e m, ko je zažgala »Balkan«, šla dalje po mestu in demolirala vsa jugoslovenska podjetja in veliko število zasebnih stanovanj. L j u b I j. kredit-na banka je popolnoma demolirana. Tolpa je odnesla bančni arhiv na ulico in ga
zažgala. Demolirana je t u-di Jadranska banka in Hrvatska štedionica na Korzu. Kaj se je z g o d i I o s t i-skarno »Edinost«, še ni znano, vendar se more soditi,
da so Italijani uničili tudi našo tiskarno, ker niso pri-zanesli nobeni jugoslavenski lastnini.
r^adH ta zapalili so bcsaznlaft!
Trst, 14. julija. Italijanski banditi so udrli v uradne prostore j a g o s1 o vens ke delegacije na trgu Vene-z i a, pometali ves inventar na ulico, ga polili s petrole-j em in zažgali.
delooniii
Trst, 14. julija. Snočnje demonstracije in uničevanje
imetja Jugosfovenov se |e vršilo oči vidno v s porazi mu z italijanskimi oblastmi, karprlča dejstvo, dni-ostalo   vojaštvo popoln
ma pasivno  in   ravno tik karabinjeri l. Ognjegasc k! so bili takoj obveščeni n požaru,   so   prišli   šele p i par urah   na   kraj požar Tolpa je vozila s seboj   v * • like množine petroleja Ia jo
bila oborožena z raznli vlomilnlm orodjarn. V množici so se nahajali mnogoštevilni italijanski oficir-ji in vojaki ki so s o d e 1 o v ar H pri demoliranja in zalaganju.
ti t
Joso Jurkovič:
Konference, ki se vrše v Spaji, so epilog Versaillesu, to se pravi mirovni konferenci. Danes se vidi že precej jasno ne samo, da je bil pravi predmet mirovne konference Nemčija, ampak da je bil cilj svetovne vojne ubitje kontinentalne Evrope. Vse drugo so bile samo kulise, ki jih je postavila Anglija, da se je skrila za njimi.
Anglija le imela pred vojno dva tekmeca, ki sta ji bila od dne do dne nevarnejša: Nemčijo in Rusijo. Nevarnejša je bila Nemčija: šla je na Bagdad in Anverso, ogrožala torej Anglijo v Evropi in kolonijah. Da bi se bila hotela Anglija z Nemčijo odkrito pogajati, je izključeno, kajti to bi bilo pomenilo kapitulacijo Anglije. Zato ni še danes jasno, kaj je nameravala s pogajanji lorda Haldana v Berlinu, ker se je ob istem času sumljivo bližala no tihem Petrogradu. Ali je hotela vso stvar samo zavleči, da pride tisti treno-tek, ko ji ne bo treba stati sami nasproti enemu svojih tekmecev? O tem trenotku je govoril jako nedvoumno lord Churchill že leta 1911.
Prišel je konec julija 1914. Anglija je posredovala, ko pa je napovedala Nemčija vojno na levo in desno in vdrla v Belgijo, je napovedala Anglaja Nemčiji vojno — vsled prekršitve belgijske nevtralitete! Anglija je držala takrat jako na pogodbe, dasi bi Egipt in druge kolonije lahko zapele tudi kako drugačno pesem. Belgija leži namreč blizu Angleške in od Anverse do Londona ni daleč. In še enkrat se je Anglija strogo držala mednarodnih pogodb: ko ni hotela zasledovati skozi Dardanele nemških ladij Ooc-ben in Breslau.
Lih.nowsky pripoveduje v svojih memoarjlh. da je bilo tako težko Asouithu. ker je moral napovedati Nemčiji vojno, da je jokal. In to je jako verjetno in razumljivo: če bi bila stala Nemčija nasproti Franciji in Rusiji, bi bila sicer zmagala, a bi
bila tako oslabljena, da bi ji bila neizčrpana Anglija lahko poljubno diktirala, kar bi bila hotela. In to bi bilo mnogo komodnejše nego dolgotrajna vojna.
Dasi pa je Anglija sicer vstopila v vojno ob strani Rusije, njen cilj je ostal   isti:   ubiti v tej vojni
Nemčijo in Rusijo. To se je pokazalo takoj v začetkjt; ni hotela zasledovati nemških križark Goeben in Breslau in s tem prvi dan forsirati Dardanel, ker bi bila s tem odorla Rusiji pot v svet in ji omogočila dihanje.  Počakala je, da so
se Dardanele primerno utrdile in jih Šla potem oblegat — z najstarejšimi ladjami. Tudi v Mezopotamiji ni mogla napredovat', dokler je obstojala nevarnost, da bi pri svojem prodiranju prišla v stik — z ruskimi četami. L. 191 S. pa je šlo prodiranje kot z brzovlakom. in tisto večno prigovarjanje Rusiji: napadaj, napadaj, napadaj! S tem se je slabila Rusija in Nemčija, ne da bi bile pri tem trpele angleške čete. V Rusiji je bil že pregovor: »Zavezniki bodo vodili vojno do zadnje kaplje krvi zadnjega ruskega človeka.«
V Rusiji se je zgodilo, kar se ie moralo zgoditi po teh strašnih naporih: prišla je revolucija, ki je šla po pravilu vseh revolucij vedno bolj na levo, dokler ni bila zapečatena vojaška usoda Rusije v svetov-
ni vojni z mirom v Brestu Litow-skem.
Nekaj časa se je zdelo, da se je Anglija vendar vračunala s svojo rusko politiko. Na spomlad 1918. je zbrala Nemčija še enkrat svoje sile in začela naravnost poplavljati fran-cosko-angleške črte. 2e se je bližala Amiensu. Ali kmalu se je videlo, da je bil to zadnji obupni zamah: verna slika ruske ofenzive v Galiciji 1917 in Kornilove zmage. Potem je šlo hitro: v dobrih treh mesecih je bilo zdrobljeno orjaško delo Moltkejevo in BTsmarckovo. Anglija je dosegla svoj cilj.
A to Angliji ni bilo dosti: ona noče trenotne varnosti, ona hoče rešiti vprašanje za dolgo dobo. 5 kolonijami bo v doglednem času mnogo neprijetnosti, zato hoče biti zavarovana v Evropi. Ker pa ve, da se ne da ubiti ekspanzivnost dveh tako krepkih narodov, kot sta ruski in nemški, Še s tako strahovitim enkratnim porazom, dela na to, da trčita v bodočnosti pri svojem razmahu zopet skupaj. Najpripravnejša pot za to pa se ji zdi, da pobere Nemčiji kolonije in ladje ter jo omeji na Evropo. Nemčija brez mornarice  ne bo silila v Antvverpen. Tako
misli Anglija Živeti zopet v »splendid isolatlon« In igrat! vlogo pokrovitelja in razsodnika nad tekv mujočiml evropskimi državami Koncept je gotovo širokopcrtoajajL; vprašanje pa je, ali Je izvedljiv,
V Rusiji kakor v Nemčiji vedo, kaj namerava Anglija, zato malo verjetno, da ne bi skuSall ca parirati. Poleg tega Je Se imponderabilij, ki bodo prišle v štev. Tako se, kakor je razbrati raznih znamenj, v Nemčiji In r siji danes jako spominjajo Viljema L, da ne smeta Nemčija tA Rusija nikdar napasti druga druge^ ker bi bila nesreča za obe. Poleg te^\ ga sta Rusija in Nemčija danca fe* publiki in že vsled tega bolj sorodni med seboj kot z Anglijo in dozdevr no bolj napredni, torej se ne bo dala; porabljati kakšna parola o reakcljo-narstvu za izigravanje ene proti; drugi. In kar je glavno: nova IJu^ sija.
Vojna je rodila v Rusiji revofah cijo in Brest Litovsk. Danes pa ima* mo v Rusiji vojno, ki jo Je rodila re*» volucija, torej vojno, ki je revolucf ja ne bo ohromela, ampak Jf dala elan, in vzgled za tako vojno imamoj v francoski! revoluciji.   Taka vojna,
Flnate.
Spisal L a j o š.
(Dalje.)
»O poročila se nisem, niti nimam te želje . . . On me ima tako rad. izpolni mi vsako željo, samo da sem njegova, da se peljem ž njim na sprehode in da me ima v družbi svojih prijateljev . . . Kaj hočeš? Mislim si, da sem srečna, vsaj najlažje sem vse pozabila, kar je bilo .. . In zakaj naj bi se cerkveno ali če hočeš civilno poročila? Ali misliš, da je bolje, Če se dobi v cerkvi blagoslov za ženitev? — In če ne. kaka razlika je med menoj in med cerkveno ali civilno poročeno ženo? — Vsaka stori in dela in si želi ravno to, kot jaz, pa brez razločka, ali je cerkveno poročena ali ne. Sicer pa mogoče, da se še kdaj poročiva, če bi on to želel, meni ni nič na tem.«
»Za Boga, Stana, TI...?«
Glas mu je zastal v grlu, čutil je, kot da se je nekaj pretrgalo v njem, usta Je zaprl In kot bi pogoltnil kozarec grenkega zdravila, mu je postalo v ustih. Sklenil je roke In se nagnil nazaj.
»Tebi se zdi to čudno?« je vprašala Stana s čisto mirnim glasom in zvedavim obrazom ter se nagnila bolj k njemu.
Mazovec ie molče prijel bntilj-ko in s tresočo roko je napolni kozarec njej in sebi.
Stana ga je gledala in ko je na dušek izpil čašo, vzdignila jo je še ona ter odpila par kapljic, v enomer oči vprte v njega.
»Ali je vse to mogoče, Stana?« je z izpremenjenim, globokim glasom prekinil mučno čakanje.
»Ti, ti si metresa?«
Malo se ji je lice zmračilo pri tem imenu, a le za hip. Nato je dvignila glavo in z nekako upornim glasom odvrnila:
»Imenuj to razmerje, kakor hočeš! Ti si najbrže še vedno tisti idealist, ki si bil. Jaz sem vrgla stare predsodke že davno v koš. Metresa? — Ali ni vsaka žena metresa, bodisi da je cerkveno poročena ali ne? — Ali se ne ženi vsaka za to, da ima svojega moža, ki skrbi za njo, ki se ž njo baha, če je količkaj lepa in Inteligentna?«
»Vse prav, toda za denar? Da te vzdržuje?«
»Hana! Ali se druga dekleta ne noroče cerkveno tudi rajše s takim, ki ima denar, ki jim kaj nudi in s katerim se da lažje uživati vse sladkosti življenja, kot s takim, ki nima drugega kot idealno ljubezen? Moj dra°i, današnja dekleta so iz druze-ga kova! Mesto idealizma vlada v njih srcih hladni razum, čisti ekvivalent za to, kar vlada v večini moških src. Moški so doslej mislili, da imajo samo oni pravico, brezobzirno napraviti »partijo«, to se pravi brez ljubezni, ali pa tudi ž njo poiskati si tako dekle, ki ima toliko premoženja, da se jim nudi udobno življenje . . . Hladnokrvno so žrtvovali in še žrtvujejo idealno ljubezen, če je dekle brez premoženja. Ne vem, zakaj bi tudi ženske tega ne smele storiti . . . Pri nas, v Zaerebu, ve vsaka deklica, koliko milijonov ima ta ali oni verižnik In razumna deklica ima take ljudi v evidenci. Vse drugo je le za rezervo, če se jI ne posreči dobiti kakega bogataša.«
Napravila je kratko pavzo In zopet srknila malo vina,
Mazovec je ves osupel, brez besed strmel nad to moderno filozofijo. Ona pa je hladno nadaljevala:
»Jaz občujem z gospemi najboljših krogov in one pri meni; razloček je samo ta, da me one, ki niso napravile tako »partijo«, zavidajo, da kot deklice niso bile tako pametne kot jaz; drugače smo si v družbi vse na jednaki stopnji, cerkveno ali necerkveno poročene, — glavno je, da imaš, kar ti srce in oko • poželi.«
»Glavno je denar, premoženje . . .«, je skoraj pikro opomnil Mazovec.
»Kaj hočeš?   Od same ljubezni se ne da živeti;  saj  veš kaj pravi j pregovor:   »Koder beda  pri oknu I pogleda,   tam zleti ljubezen skozi vrata ven.«
»Ali pa: ,BoIje zlatan pas kao dobar glas', kaj ne? — Hm! In ti ljubiš Blagaja, tega sladostrastnika? Ali veš, da Ima povsod kamor pride, tudi za en dva dni svojo punico?«
»O, dobro to vem! A Hvaležna sem mu vendar, ker je dober za me. Povej mi, ali si misliš*, da cerkveno poročeni možje, če pridejo v kak drug kraj, žive tam kot sv. Alojzij? — In ali jih radi tega nimajo njihove cerkveno poročene žene ravno tako rade?, — Ne, ne, to so samo pred-
sodki! Saj ne rečem: če bi bila Jas milijonarka, vzela bi mogoče kogav ki bi bil inteligenten, dober čeprau bi ne imel nobenega ficka. Živela ti pač v luksusu od mojega premože^ nja. Ali tako? — Jaz sem razvajena«1 v drugem mlljeju bi ne mogla več strpeti in rajši bi takoj umrla, kot dar bi pogrešala svojih lepih sob, pre* prog, slik, parfuma in vsega tega* prekrasnega življenja.« « Mazovcu je bilo, kot da fef! m težki omotici.. Že parkrat jo je hotelj prekiniti v njenih izvajanjih, a glas mu je odpovedal in misli so mu bi težke, tako, kot da so Bogve k globoko zakopane.
»Škoda, škoda za Te, Stana,« slednjič sunkoma spregovoril hi tihim, globokoresnim glasom nad ljeval v začetku počasno, a prihaj je v vedno večji ogenj:
»Ali se nič ne spominjaš več svojih mladih let na Dunaju, ko Te je bilo še samo nežno srce. polno, plemenitosti, ko si bila dobra koji otrok in Tvoja dušica čista In nesle I jena kot studenčnica pri Izviru ? Kaj so storili Iz Tebe v tekn treh' Sama naslada, užitek, luksns res nimaš nobene druge potrat«
(Dalja pHhodBJtt.X
.SLOVENSKI NAROD-, dne iS. julija 1920.
158. štev.
le najbolj Imperialistična, ker zasleduje poleg nezavestnih materijalnih ciljev razširitev svoje ideje po celem svetu. Trenotno gre Rusija proti zapadu, a najbrže ni daleč čas, ko bo šla na Carigrad In proti vzho-jdu. Da jo bo podpirala Nemčija že vsled lastne koristi, je gotovo. Tako
bo Imela Anglija v svojih prekmoN skih deželah dva nasprotnika: rusko vojsko in domače upore. Zato pogajanja s Krasinom In volna s Poljsko: pridobiti Rusijo zase, Jo prikleniti na Evropo in jo tu oslabiti.
Epilog •' Spal Je prolog.
Se neka! o enotni kultv
kiiMže' nem |r
o enotnem
Mnogo se razpravlja po časopi-jffii o enotnem književnem jeziku. Eni se zavzemajo za to rešitev, dm-za drugo, tretji udarjajo srednjo nihče pa ne pomisli, kaj bo k srna rekel narod, ki bo čital knjige. jjCnjige, ki so namenjene vsemu na-
fDdn, ne bi nihče čital, ako bi bile ar naenkrat pisane v srbohrvat-,'Skem narečju ali v kakem jugoslo-Svenskem volapiku. Narod se ne bo *:ar čez noč navzel novega narečja fe najsibodo to Srbi ali Hrvati ali TSovenci.
Naše skromno mnenje o tem Vprašanju Je: Centrum države je iBeograd, ergo se moramo orijentirati proti jugu. zakaj Balkanci smo |!n ostanemo. Iz tesa sledi, da so 'tlam potrebna, ako hočemo med na-•mi trdnejših vezi in s tem močno konsolidirano državo, enotna stremljenja, enotna kultura in enoten je-fcik. Tega vsega pa se ne da napra-pfl kar čez noč. Da preidemo k potamnim vprašanjem, pričnimo o enotni kulturi. Večkrat se je že poudarjalo, da je taka nemogoča, zakaj Srbi imajo svojo, Hrvati in Slovenci svojo, ker so jo črpali vsi \z Itizličnih centrov. Dobro, strinjam $e povsem, da so črpali vsak iz svo-jffi virov; s tem pa vendar še nf rečeno, da Je skupna kultura nemogo-Ca. Znano je, da ima vsak narod Svojo plemensko dušo, ki je temelj Vsemu duševnemu razvoju in, da Ima vsled tega vsak narod svojo kulturno stopnjo. Ako črpa kak na-jrod ali pleme kulturne pridobitve od 'drugih narodov, si ne osvoji vse te pridobitve kot take. temveč si jih po Svoji plemenski duši prilagodi v bblikl, ki mu je sprejemljiva in najbolj prikladna. Plemenska duša se jbri tem popolnoma nič ne spremeni, lemvec spremene se samo njene zu-jhanje in brezpomembne oblike. Pri
V" ■---
Namen italijanskih pronoseći j ss Splitu.
nas Jugosh i nikakor ne moremo trditi, d j smo trije popolnoma različni narodi, temveč da smo en narod z e n o plemensko dušo, kar nam kažejo že naše narodne pesmi, ki so Izraz narodove duše. Razlika med nami je samo ta, da si je eno pleme prisvojilo in prilagodilo v teku časa več duševnih pridobitev kot
drugo, da so i:e spremenile torej samo zunan] oblike enotne plemenske duše. Naloga plemen z isto plemensko dušo pa je, da asimilirajo vse te duševne pridobitve in napravijo s tem enotno kulturo. To je mogoče in brezdvomno potrebno, ker imamo eno samo skupno plemensko dušo. Ta asimilacija se bo tudi v teku časa izvršila.
Drugo vprašanje je enoten književni jezik. Prepričan sem, da je tak sedaj nemogoč. Cim pa se pokažejo stremljenja po enotni kulturi, se bo pokazala tudi potreba po enotnem književnem jeziku. Taka stremljenja pa so mogoča le takrat, ako se bodo plemena medsebojno spoznavala, K temu bo pripomogla vzgoja v šoli in različna podučna predavanja po deželi, med narodom. Gospoda sama ne bo opravila ničesar. Pojdimo torej med narod in ga seznanjajmo s Hrvati in Srbi. Ko nomo imeli skupen književni jezik, ne bodo s tem že prenehala narečja, ne bo treba pozabiti na vso našo zgodovino, na vse naše pridobitve, zakaj čim bomo Imeli enotno kulturo, bodo naše pridobitve lastnina vseh in ne samo nas Slovencev. Sčasoma se bosta asimilirali tudi obe narečji, ako se ne bo seveda tega nalašč oviralo iz separatističnih vzrokov. To zadnje pa b? bila naša smrt in konec lepše bodočnosti.
R. K.
Članek Izven uredništva.
Giolitti je prevzel od prejšnjih Italijanskih vlad neprijetno dedšči-bo. Notranje razmere so obupne, prehrana slaba, politično ozračje tapeto, delavsko in kmetsko ljudstvo razkačeno. Posebno kritičen je >rvi začetek vladanja v deželi, v :ateri je državna oblast izgubila hgled in moč. Stari lisjak si radi lega skuša pomagati, kakor pač jgnore in v zadregi so mu dobrodošli tudi najskrajnejši nacUonalisti. Ker je že prve dni podal izjave, ki kažejo vso staro nepopustljivost v jadranskem vprašanju, so ga nacionalisti sprejeli z nepritajenimi simpatijami ter začeli z novo poja-Beno agitacijo za skrajne teritorijalne zahteve, kakor da bi Še vedno 'živeli v časih Orlanda in Sonnina. kli Giolitti v zvezi z italijanskimi jnacijonalisti je mnogo nevarnejši nasprotnik.
Namen obnovljene gonje proti Jfugoslaviji je očividen. Razburjenost italijanskega ljudstva proti ne-losnim razmeram je tako silna, da neobhodno potrebno, da se odpre renta. Nov konflikt z Jugoslavijo bi lel služiti temu namenu in vsaj za-Basno odvrniti pozornost ljudstva bd socijalnih stremljenj in bojev za jobnovo države v smislu socijalne ^pravičnosti. Tako razumemo napetost na demarkacijski črti, kroženje italijanskih letal nad Jugoslavijo, kopetne   internacije v zasedenem
ozemlju, službeno paktiranje z d' Annunzijevo vlado, streljanje na procesijo v Prvačini in končno spopad v Splitu. Zopet bodo italijanski listi polnili svoje stolpce s tenden-ciioznimi poročili o improviziranih splitskih mučenikih, o jugosloven-skem barbarstvu, o neizogibnosti obračuna z našo državo itd. Potrebno je, da naš narod pregleda zlobno igro in da se ne da izigrati. Naj ohrani mirno kri, ker v takih trenotkih odločajo ne samo pri posameznikih, ampak tudi pri skupinah vedno le — zdravi živci. Žalostno bi bilo, da bi reagirali na Italijanske provokacije kakor si želi gospod na Kapitolu.
Prepričani smo, da bo jadransko vprašanje rešeno brez nasilja, ki si ga Giolitti želi Izrabiti proti naraščajočemu revolucionarnemu gibanju delavskega ljudstva. Ne more m ne sme biti naš namen, da oviramo naravni razvoj socijalnega boja v Italiji, ki nam proži edino možnost zdrave preureditve notranjih razmer v Italiji in prijateljskega sporazuma v vseh vprašanjih z našo državo. Provokacije v Splitu niso delo trpečega In borečega se italijanskega ljudstva, ampak samo od gotove rimske klike naročen atentat na italijanski narod, na sporazum z Jugoslavijo in na evropski mir. P. P.
Telefonih In htmlmmm mmt^Mm.
INCIDENT V SPLITU.
,  LDU Rlnu 12. julija. (DKU) Ajgen-ida Štefani poroča: Snoči so jugoslovanski nacionalisti priredili v Splitu manifestacijo. Udeleženci manifestacije so brez povoda napadli skupino Častnikov   itaL   vojne   ladie »Pu-jiglia«, ki se nahaja v luki. Čoln. odposlan v varstvo častnikov, so spre-|eli s streli iz revolverjev. Proti drugemu čolnu,  ki  je poizkušal ščititi vkrcanje častnikov, so metali ročne aTranate In streljali.  Poveljnik »Puste«, ki je bil v zadnjem omenjenem čalnu. In strojnik sta bila hudo ranjena ter umrla. Razen teh je bil ranjen en častnik in en strojnik. Ameriški admiral, ki kontrolira obalo zunaj premirnega pasa. Je pri mestnih oblastvih intervenirat Zdi se, da je red vzpostavljen. Odredilo se je potrebno varstvo Italijanov, in ukrenili
so se koraki, da se doseže primerno zadoščenje.
LDU Zagreb, 13. julija. Z ozlrom na krvave dogodke v Splitu piše današnji »Obzor«: Italijani se ne drže mere. Po tolikih žrtvah m tolikem preganjanju našega naroda, so sežgali sedaj v Splitu našo državno zastavo. Giolitti naj pazi, ker Jugoslovani so doslej kazali angeijsko potrpežljivost. Pred letom dni so Italijani nekažnjeno pobili nekaj francoskih vojakov. To pot pa le poveljnik italijanske vojne ladje »Pusrlia« plačal svojo predrznost z življenjem. Italija nal pomisli, da obstoje dve možnosti, da se z nitmi pogodimo na temelju svoiih pravic ali na da se pomenimo, kakor so z nJim! govorili Albanci.
LDU Sarajevo, 13. Julija. Sarajevski »Jugoslavenski List« piše o &K<2&& v Split«; Ob osmih je na-
valilo neka] italijanskih mornarjev v 1 ladjedelnico Ivanka 1 drug ter snelo jugoslovensko zastavo, izvešeno vsled godu Nj. VeL kralja Petra. Italijanski mornarji so zastavo oplju-vali in na razne načine onečastilL Nato so jo odnesli na italijansko vojno ladjo aPuglia«, kjer so Jo sežgali. Vest se Je v mestu neverjetno hitro razširila in izzvala nepopisno razburjenje. Vznemirjenje se je povečalo, ko Je došlo do zbiranja ljudi. Neki italijanaš Je v družbi svojega sina začel izzivati našega mladeniča in ga je tudi dejansko napadel. Ljudje, ki so se zbrali, so našemu mladeniču pomagali. Ko je iz kavarne »Nami« pridrla večja množica ItalHanov in izzivanje nadaljevala, je zbrana množica navalila na kavarno in jo demolirala. Nato je krenila na Stross-mayerjevo obal in demonstrirala proti Italiji zaradi oskrunienja naše zastave. Pri carinarnici sta policija in orožnistvo množico ustavila in zavrnila. Izprevod. ki je vedno bolj naraščal, se je podal nato pevaje pred Jadransko banko. Med tem je, verjetno na signal mestnih Italijanov, priplul k .obali italijanski motorni čoln. ki je izpalil tri rakete v zrak. in sicer v rdeči, beli in zeleni barvi. Nekaj trenotkov kasneje je priplul pred malo pristanišče v brzi vožnji še drug oborožen čoln, in sicer tor-pedni lovec »Grillo«. Načelnik policije Bojanič, videč, da je spopad neizogiben, je prihitel v pristanišče in pozval italijanske častnike, naj se odstranijo s čolnoma, ker on odgovarja za vse italijanske častnike in vojake, ki se nahajajo v mestu. Italijani so mu odgovorili s pretnjami, Takoj nato so Italijani vrgli na obal dve ročni granati, ki sta eksplodirali pred množico. Na mestu je bil mrtev Mato Miše. begunec Iz Tijesnega, težko je bil ranjen en poročnik, a več oseb je bilo lahko ranienih. Italijanaš! so streljali na občinstvo tudi s puškami. Na obrežju je nastala strašna panika. Občinstvo je bilo srdito in silno ogorčeno. Na nomoc so priskočili na^.i orožniki, ki so začeli streljati na italijanska čolna. Razvila se je pravcata bitka. Izpaljenih ie bilo kakih fioo strelov z obeh strani. Prizor je bil tako strašen, kakor ga Solit še ni videl. Nekaj minut je vladala grobna tišina, a med tem sta se čolna umanila proti italijanski vojni ladji »Puglia«. Razburjena množica se je jela razhajati, ranjenci so dobili prvo pomeč. a truplo ubitega begunca so prenesli v bolnišnico.
NAŠA VLAD 4 IN DOGODKI V SPLITU. LDU Beograd, 13. julija. (Uradno.) Pri svoji jutranji seji je ministrski svet sklenil, da se objavi nastopno priobčilo: O priliki nemilih dogodkov, ki sta ga povodom našega narodnega praznika do došlih poročilih iz Splita povzročila dva italijanska podčastnika in ki so stali življenje naših in italijanskih ljudi, so naši državljani po posameznih krajih, naveličani izzivanja z Italijanske strani dali izraza svojemu gnjevu na način, ki ga iskreno obžalujemo. Zaradi tega smatra kraljevska vlada za primerno, priporočiti državljanom Širom naše domovine, naj ohranijo največjo hladnokrvnost In nai izbegavajo vse. kar bi moglo tudi le na daleč biti podobno izzivaniu ali žalitvi katerekoli tuje države. Naša prava se bodo mogla najbolje ščititi z dostojnim zadržanjem naše držav' in v gotovi zavesti, da se bodo bra.dla. ko pride za to noziv od odgovornih Činiteljev. ITALIJA IN ALBANIJA. Pariš, 12. Julija. »FIgaro« poroča: Dogovori z albansko vlado so imeli doslej ta uspeh, da se Je priznalo Albaniji cel albanski teritorij z Valono vred. Italijani morajo v najkrajšem času izprazniti vse kraje,^ ki jih imajo še zasedene. Dovoli *se Italijanom le zasedba otoka Saseno, ki ga rabi Italija za vzdržavanje kontrole v AdrijI.
PROCES PROTI RADIČU.
Zagreb, 13. julija. Pri današnji obravnavi proti Stjepanu Radiču Je bil kot prva priča zaslišan podpredsednik seljačke stranke Josip Pre-davec, ki se ne spominja, kdo Je sestavil izjavo, poslano v Pariz. On ve, da je bila ta izjava izročena francoski misiji, dočim italijanska vlada nI prejela nfleake resolucije. Nato Je bil zaslišan kotarski predstojnik Franjo Srkanj. ki je govoril o dogodkih v Galdovu in izjavil, da le Radić tam dejal da morajo seUaJd sedaj gospodo pretepsti in da se je izjavil za se-Uaško republiko. Hkrati Je dobil vtis, da je hotel Radić izzvati vstajo. Ko le bil ie enkrat zaslišan Predavec. Je predsednik zaključil sejo ter odredil drugo na hitro ob osmih.
KONFERENCA V SPA. LDU Berlin, 12. Julija- (Dun. kor. ur.) Listi poročajo iz Spaje: Včeraj so se delegati zopet bavili z premogovnim vprašanjem. Predlagalo se je, naj Nemčija prihodnjih Sest mesecev dobavlja po 2 milijona
ton. Po razgovoru s strokovnjaki Je ! Izjavil dr. Simons, da se ta količina ne more dobavili. Nemški protipred-log se Je glasil: Dobavljati 1.4 milijonov ton na mesec in povečati te dobave prihodnje leto na 1.8 milijonov ton na mesec. Zaveznikom se je zdel ta predlog nezadosten, vendar se le vršila nadaljnja diskusija v jako prijazni obliki. Lloyd George je takoj početkoma opozoril, da je treba kolikor mogoče skrbeti za izboljšanje atmosfere. Tudi izjave dr. Simonsa so bile mirne in zelo spravljive.
LDU Spa, 12. julija. (Dun. kor. ur. — Wolff.) Pri sprejemu belgijskih časnikarjev je govoril Mille-rand med drugim o različnem nastopu zaveznikov proti Nemčiji v poteku sej konference ter je dejal: Prva je dobro premišljena volja, da se versailieska pogodba docela izvede. Potem pride spričo dejstva, da je vojna končana, trdni sklep, da se Nemcem ne dopuste nobeni izgovori in nobene zvijače, ki bi kompromitirale duha pogodbe. Zaveznikom ni nič do tega, da bi oslabili Nemčijo; pripravljeni so, storiti vse, da bi jo gospodarsko podpirali. Ni se mislilo na to, dvomiti o pravici Belgije do 2% milijarde. Strokovnjaki izdelujejo svoje poročilo o francosko-beigijski alianci in on ima vzroka dovolj za Izredno zadovolj-nost. Na vprašanje o njegovem vtisu po nemški delegaciji glede odkritosrčnosti je odgovoril Miile-rand: Vedno je težko premotriti srce in obisti.
LDU Pariz, 13. Julija. (DKU) Posebni poročevalec Agence Havas poroča iz Spaje: Kakor doznavajo nemški krogi, bo nemška delegacija predložila nastopne predloge glede obnove: Plača se pavšalna vsota za reparacijo v znesku 50 miljard v 50-letnih obrokih. Od tega je namenjenih 20 miljard za obnovo razdejanih pokrajin in se moralo oddati in natura.
PRED PREMIRJEM med POLJSKO in BOLJŠEVIK!.
LDU. Pariz. 12. julija. (Brezžično). »Figaro« javlja iz Varšave, da je poljski ministrski nredsednik v imenu poljske vlade izjavil, da se poljska odreče Vilni in da le pripravljena, umakniti svoje čete na črto 200 km zahodno od Berezine. Poljska vlada se strinja s tem, da se vprašanje Galicije, ki ga je poslanl-ška konferenca žekončnoveljavno rešila, še enkrat razpravlja. To izjavo je podal baje na prizadevanja maršala Focha. Ni dvoma, da bodo bolj-ševiki pripravljeni skleniti premirje.
Berolin, 12. julija. Utrjevanje Varšave se mrzlfčno nadaljuje. 10.000 zasebnih delavcev je prostovoljno zaposlenih pri delu utrdb vzhodno od Varšave.
London, 12. Julija. »Dallv Tele-graph« poroča iz Moskve, da le Rusija pripravljena skleniti mir s Poljsko, če prizna antanta rruoč boljševi-kov in če se prično z boljševiško Rusijo mirovna pogajanja,
ZAVFZNIŠKO pospfdovan.ie MED POLJAKI in rusi. ldu Pariz, 12. julija. (DKU) »Journal des Debats« poroča iz Spaje: Vrhovni svet se je zavezal, da z nastopnimi pogoji posreduje med Poljsko in sovjetsko Rusijo: Poljska mora prepustiti vrhovnemu svetu, odrekajoč se vsem imperialističnim načrtom, da brezpogojno določi meje In da odloči vprašanje Gdanskeea In Tešina. Poljske čete se morajo umakniti na črto Grodno — Brest — Litovsk, sovjetske čete pa napredujejo do črte. ki le od prejšnje oddaljena 50 km. Zavezniki oa bodo podpirali Poljake, ako bi rdeče čete prekoračile pravo polisko mejo.
POLJSKO RODOLJUBJE.
LDU Amsterdam, 12. julija. (D. kor. ur.) »Times« Javljajo Iz Varšave: Poljska napenja sedaj vse svoje moči, da bi organizirala obrambo proti boljševikom. Vesti o revoluciji v Varšavi niso utemeljene. Vršile so se samo manifestacije proti začasnemu glasovanju v Gorenji Šleziji. Okoli pol milijona oseb obojega spola se je prostovoljno Javilo za vojna dela, med njimi 100.000 za vojno službo. Vsi redarji v Varšavi so se prijavili k službi na fronti. Čevljarji so sestavili en polk.
REŠITEV TEŠINSKEGA VPRAŠANJA. LDU Prag«. 13. Julija, (čtu) Agence Havas poroča iz Pariza, da so zastopniki zavezniških vlad. ki so se včeraj zbrali v Spaii kot vrhovni svet, razmotrivali tešinsko vprašanje. Ker so priznali, da je nemogoče, rešiti vprašanje s prijateljskim ali direktnim sporazumom obeh strank In ker so se izialovili poizkusi urediti stvar z razsodiščem, so zastopniki zavezniških vlad z ozirom na težko-če plebiscita poverili konferenco do-slanikov, da določi meino črto med 3glj&9 tiL&ftPs Slovažko aalgfln,
skem. v Spižu in Oravl. Pozvali so konferenco poslanikov, da v to svrho zasliši obe prizadeti stranki in da reši vprašanje v najkrajšem času. Vladi Zedinjenih držav so poslali naznanilo, s katerim jo poživljajo, da pošlje svojega zastopnika in se udeleži razprav. Ta sklep se ie naznanil poljski in čeho - slovaški vladi, ki sta se zavezali, da se bosta lojalno podvrgli sklepu držav.
LDU Berolin, 13. julija. (DKU — Wolff) Nadaljna poročila o napadu na zastopnika Wolftovega urada v Spaji, pravijo, da ie izvršil napad belgijski častnik, kateremu se je pozneje pridružil civilist, bržkone spremljevalec častnikov. Angleški vojak je naredil prizoru konec. Potrebni uradni koraki so se nemudoma uvedli.
PREKI SOD NA SUŠAKU.
LDU Reka, 12. julija. Odkar je prestolonaslednik regent službeno posetil Hrvatsko in Slovenijo, italijanska zasedbena vojska na Sušaku ne ve, kaj naj stori. Vojaki begajo okrog kakor brez glave. Proglašen je prek i sod, ki ga je proklamira! general Cesare Facina, brigadir brigade »Lombardia« (73. in 74. pehotni polk). Civilnemu prebivalstvu le prepovedano zaoustiti h'še od 24. do 5. ure zjutraj brez posebnega dovoljenja. Prepovedano ie govoriti o jugo-sl o venski vojski. Naredba se strogo izvaja. Opaža se. da bi Italijani radi vzpostavili disciplino v svojih vojaških vrstah.
PLEBISCIT V PRUSIJI.
LDU Berolin. 12. julija. (DKU) Začasni rezultati ljudskega glasovanja: V Zapadni Prusiji Je bilo oddanih 00.360 glasov, od teh 91.634 za Nemčijo, 7682 za Poljsko, tedaj 02 odstotkov za Nemčijo. S odstotkov za Poljsko. V 29 manjših krajih Izid glasovanja še ni znan. V Vzhodni Prusiji je bilo oddanih 361.036 glasov, od teh 335.655 za Nemčijo^ 7408 za Poljsko, tedaj 97.0 odstot. za Nemčijo, 2.1 odstot. za Poljsko. Iz 63 manjših volilnih okrajev še n! poročil.
LDU BerlH, 12. juIPa. 0> n. kof. ur. — Wolff.) Po uradnem Izkazu Je bilo na zapadnem Pruskem oddano za Nemčijo 96.889 glasov, za Poljsko 7975, skupaj 104.864. Ztt Nemčijo je glasovalo 92.4 odst., za Poljsko pa 7.6 odstot.
VPRAŠANJE VOJNIH ZLOČINCEV.
LDU London, 10. Julija. (DKU) Poslanska zbornica. Bonar Law Je naznanil, da zahtevajo zavezniške vlade od nemške vlade izročitev 892 oseb, ki so zaznamovane po imenih v posebnem zapisniku. Zavezniki so nemški vladi dovolili, da postavi del teh ljudi pred državno sodišče v Leipzigu.
ANGLEŽI V BAGDADU
OBKOLJENI. LDU WashIngton, 12. Julija. (D. K. U. — Brezžično.) Angleška posadka v Bagdadu Je po arabskih četah že tri dni odrezana od zunanjega sveta.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. LDU London, 13. julija. (Brezžično) Po poročilih iz Pekinga so 55 vrst severnozapadno od Pekinga izbruhnili veliki nemiri. Nad provincijo so proglasili obsedno stanje. V Pekingu je izbruhnila panika. Listi v Pekingu so prevedeni, da bodo so-vražnosti izbruhnile v nekoliko dneh. Ameriške oblasti so odredile, da morajo vsi ameriški državljani takoj zapustiti provincijo Pantingfu. 1200 mornarjev s topovi se pripravlja, da se izkrcajo. Ameriše voine ladje so se vsidrale pred Taku. Čeprav kitajski diplomatični krogi dementiralo vest, korakajo uporniki na glavno mesto. Kakor menijo londonski diplomatski krogi, je položaj na Kit^'-skem zelo resen.
»PRINC EVGEN«. LDU Pariz. 13. julija. (DKU — Brezžično) Bivša avstro-ogrska vojna ladja »Princ Eugen« je bila pri-deljena Franciji in so jo te dni odpeljali iz Pulia v Biserto. SMRT CESARICE EVGENIJE.
LDU London, 11. julija. (DKU Reuter) Po časniških poročMih je umrla v Španiji cesarica Evgenlja.
Politične sesti.
m Shod v Oplotniei. Dne 18. julija priredi krajevna organizacija JDS. v Oplotniei javen 6hod ob 15. na Kuneje-
I vem vrtu. Govoril bo dr. Greg. Žerjav. Somišljeniki iz konjiškega okraja, ki
. hočete slišati in osebno spoznati našega zaslužnega bivšega predsednika deželne  vl^^e.  vdelp^e        to*"« phodn.
= Kdal se prično porajanja za re-konstrakc'Jo pokrajinskih vlad. Beograd, 13. Julija. Včera} so se povrni'! v BenK&ad vsi ministri. Upati le. da pride končno le na dnevni red rekonstrukcija pokrajinskih vlad, kar se v poslanskih krogih splošno pričakuje. (Ta1 ih vesti Je bilo doslej iz Beograda že nebroj, tako, da že nihče nima
if>8. štev,
d. stran.
r
hoče   le   slepiti   javnost, rekonstrukcijo
samo pa zavleči za nedoločen čas.)
= Demokratski shodi. Zagreb, 13.
julija, V nedeljo se je vršil shod intelizen-tov in kmetov v Bltnji. Na shodu je govoril Milan Prlbičević o politični situaciji. Isti dan se je vršil sestanek demokratske stranke v Graduši. Kot govorniki so nastopni: Milan Prlbičević, Peric, Svetom Po-povič in drugI Sestanku je predsedoval kmet Protestiralo se Je proti Protićevemu načrtu ustave in zahtevalo hitro in radikalno izvedbo agrarne reforme.
= Rešitev stanovanjskega vprašanja. Beograd, 13. julija. V ministrstvu za socijalno politiko se izdelava načrt, po katerem bi se naredba o stanovanjih, veljavna sedaj za Srbijo in Črno goro, razširila tudi na ostale pokrajine naše države.
= Delavsko zavarovanje. Beograd, 13. julija. V ministrstvu za socijalno politiko se izdelava načrt zakona o obveznem zavarovanju delavstva proti nezgodam, za starost in bolniško zavarovanje. Novi zakon bo veljaven za celo našo kraljevino. Za podlago temu načrtu velja načrt zakona, veljavnega za Srbijo iz leta 1910.
sat Razkol med komunisti. UDU Zagreb, 13. julija. Zlom v komunistični »tranki je gotova stvar. Levičarji začno te dni Izdajati svoje novo glasilo »Novi svijet«, ki bo izhajal trikrat na teden. Dosedanje komunistično glasilo »Nova istina« ostane nadalje glasilo centrumašev.
= Predavanje Lujo Vojnovlća v francoski »soclete d' histoire dramatlque«. Zagreb, 13. julija. »Riječ« poroča iz Pariza, da se je dne 28. junija t 1. prvič po končani vojni zopet obdržala slavnostna seja »socletć d* histoire dramatique« pod predsedstvom Cambona. Na tej seji Je Imel Lujo VoJnovIČ nad enourno predavanje o francosko - srbskem dogovoru leta 1308.
— Reformisti v Beogradu. Beograd, 13. julija. Voditelja reformnega gibanja v Hrvatski župnik Zagorac In dr. ViduSič sta danes prispela v Beograd In že konf eri rala z raznimi ministri. Znan Je konflikt ki je nastal med župnikom Zagorcem In zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem, čigar posledica je bila, da je dr. Bauer župnika odstavil In imenoval posebnega upravitelja koprivniške župnije. Ker se je narod tej odredbi uprl in zahteval, da ostane Zagorac na svojem mestu, Je ta tudi ostal, a dr. Bauer se je obrnil do državnih oblasti In zahteval pomoč, da z brahijalno silo odstrani upornega župnika. Da se pritoži narodno svečeništvo proti temu nasilju zagrebškega nadškofa* sta prišla Intervenirat oba odposlanca reformistov v Beograd.
= Nilritin pristaš proti Jugoslaviji. >Daily Cronielec priobčuje razgovor svojega rimskega dopisnika z bivšim ministrskim predsednikom Plamencom, ki živi sedaj v Rimu. Plamenac je rekel med drugim: Giolitti jeve izjave so vetvarile popolnoma novo podlago v balkanskem vprašanju. Lflovd George-jevo prijateljsko razmerje do Ornegore se bo še utrdilo. Če so balkanske države pripravljene za sporazum, se bo jadransko vprašanje v kratkem ugodno rešilo. Glede Crnegore je rekel: Zavezniki morajo zahtevati, da izpraznijo jugoslovenske čete Črnogoro, da se more v Ornigori popolnoma svobodno izvesti ljudsko glasovanje. i = Italijani aretirali Madžarja. 8 Sušaka poročajo: Karabinjerji so aretirali bivšega urednika in izdajatelja madžarskega dnevnika na Reki >Ten-gerpart< Evgenija Muraja, katerega so ;v novembru 1918 hrvatske oblasti izgnale z Reke. Muro i se je v zadnjem času nastanil pod imenom Mayer na Sušaku, kjer je baje deloval proti Italijanom.
z Is italijanskega parlamenta. O poteku seje italijanske zbornice, v kateri je bila sklenjena, kakor že javljeno, zaupnica vladi, poročajo listi nastopne podrobnosti: Na večdnevno debato o vladni izjavi je imel ministrski predsednik Giolitti zaključni govor, v katerem je odgovarjal na razne kritike o notranji in zunanji politiki. Glede Albanije je ponovil svojo izjavo, da hoče italijanska vlada absolutno neodvisnost Albanije, in sicer ne morda radi kakega pritiska, nego ker je to bila že od nekdaj njena politika. To vprašanje, je nadaljeval Giolitti, ni manj važno od onega glede Jugoslavije, ki
fotovo nima interesa, da bi prišla v onflikt z Italijo. Govornik je prepričan, da bo mogoče priti med obema deželama do sporazuma. Na medklice glede Reke in Turčije je naglašal Giolitti, da noče doseči improviziranih rešitev in da hoče vlada glede takih rešitev imeti popolno svobodo dejanj. Namerava voditi le tako politiko, ki bo zagotovila mir. Na nadaljni medklic, glede De Ambrlsa, odposlanca D* An-nunzijevega, je povdarjal Giolitti, da ni razpravljal £ njim o nobenem ten vpraSanj. Govornik je nadalje razpravljal o finančnih vprašanjih in finančnih ouredbah, s katerima" naj bi se saniralo razTovano gospodarstvo Italije ter nadalje o notranjih vprašanjih, o padcu italijanske valute in o pomanjkanju zaveza. Naglasal Je slednjič, da je notranji mir za Italijo ravno tako potreben, kakor mir a drugima đržavami. V to svrho je apeliral na sodelovanja vseh, tudi opozicijonalnih strank. Od raznih predlaganih dnevnih redov je sprejel Giolitti onega poslancev Colosimo in dragov, ki se glasi: Zbornica odobruje izjavo vlado. Pri poimenskem glasovanju O tem dnevnem redu je bilo oddanih v prilog tega dnevnega reda 264, proti temu dnevnemu redu 166 glasov. Pred glasovanjem je med drugim imel socialistični poslanec Modiglipni obširen govor v katerem je utemeljeval ostro opozicijo socialistov proti /i***. Socialistični poslanec Riboldi je predložil Se naslednji dnevni red: >Zbornica aeotavlja »eaaaotooa* 3d*d*jJW*L
!      £ ^toh krogov, da bi rešili re-I sko in jadransko vprašanje in opozarja na škodo,  ki bo izhajala iz te nezmožnosti za državo, za italijanske pokrajine in za vprašanje miru in medsebojnega prijateljstva narodove Podarja kot programatične smernice zunanje in niirovne politike nastopna načela: Nobene aneksije in pravica do samoodločbe. V poimenskem glasovanju Je kil ta predlog Riboldijev odklonjen j z 228 proti 116   glasovom. Poslanca Salvemini in Pirolini   sta predložila i nastopni dnevni red- Zbornica poziv-i lje vlado, naj vzpostavi direktna pogft-j Janja z jugoslovensko delegacijo o ja-| dranskem vprašanju, ki so bila prekinjena v Pallanzt   Ministrski predsednik Giolitti je naglašal, da je že izjavil, da želi italijanska   vlada doseči sporazum z Jugoslavijo v svrho rešitve vprašanja med obema državama, da pa odklanja Salveminijev predlog, ker je predlagatelj ob njegovem utemeljevanju dal temu predlogu značaj neza-| upn-ce za vlado. Nato je Salvemini odtegnil svoj predlog.
= Italijanski kandidat za albansfri ( prestol je Hasan Basrv Bey, ki je živel j do sedaj vedno v Parizu in fivici. V ! začetku svetovne vojne, ko je moral j Wied zapustiti Albanijo, ga je albanska narodna skupščina izvolila za svojega predsednika. Ko so L 1916. avstrijsko - nemške čete zasedle Črnogoro in Albanijo, ga je general Ti*ollmann povabil v Skader na razgovor glede bodoče albanske ureditve in zahteval, naj mobilizira 100.000 Albancev za rezervo avstrijsko - nemških čet. Hasan Basrv je to zahtevo odklonil. Pod pretvezo, da bo konferiral z ministrom Tiszo o zunanjem položaju, so ga avstrijske oblasti izvabile iz Albanije, tržaški kapetan je dobil nalog naj ga odpelje v Josefstadt na severnem Češkem, kjer je bil interniran do konca vojne. Hasan Basrv je velik prijatelj Italije in se je izjavil, da je smrt Esad paše velika sreča za Albanijo. Po umoru Esad paše so ga Italijani poklicali v Albanijo, da tam organizira ita-lofilske poglavarja, ki naj ga potem posadijo na albanski prestol pod pokroviteljstvom Italije.
=* Furlanski učitelji na Gradiščanskom so skrajno nezadovoljni s svojim položajem. Ni jim bilo baš dobro pod Avstrijo, ali pod italijansko oblastjo je tako hudo, da ne morejo več strpeti. Šosko leto so zaključili s shodom v Gradišču ob Soči, na katerem so sklenili, da prično prihodnje šolsko leto s štrajkom, ako jim oblasti dotle ne zbolj-šajo gmotnih razmer in ne dado zagotovila, da bodo v bodoče s šolstvom lepše postopale. Furlani bi se radi otresli italijanskega jarma.
e= Protiboljševiška zveza na Poznani-kem. >Politische Parlament ari-sche Nachrichten« poročajo, da se je 18. junija ustanovila na Poznanjskem protiboljševiška zveza, katere delovanje obsega vse poljsko ozemlje, ki je spadalo preje pod Rusijo. Omenjeni list poroča nadalje iz Kovna, da se boljše-viška propaganda na Poznanjskem s pomočjo nemških in ruskih elementov vedno bolj širi.
= Prvi katoliški duhovnik v nemški vladi Katoliški poslanec duhovnik Braun je bil imenovan za ministra javnih del. Braun je imenovanje sprejel s pogojem, da to odobri papež, ki je sedaj Brauna pooblastil, da sme biti minister. Braun je prvi katoliški duhovnik v nemški vladi.
= Internacijonala krščanskih sindikatov. V Aji se je ustanovila internacijonala krščanskih sindikatov, ki zastopa okoli 3,600.000 organiziranih delavcev, kar je v primeru z internacijo-nalo rdečih sindikatov v Bruslju, ki šteje 21 milijonov organizirabln delavcev, le majhno število.
— Knox, nomiran demokratski kandidat za predsednika Zedinjenih držav, je tudi novinar kakor republikanski kandidat Harding. — Od navadnega novinarskega poročevalca je prišel do glavnega urednika in je sedaj lastnik več časopisov v državi Ohio. Star je 50 let in je guverner države Ohio ter njen zastopnik v zveznem senatu. Knox se zavzema za Zvezo narodov, o kateri je rekel: Vse države na svetu ne bi mogle doseči v 6 letih toliko, kolikor bi Zveza narodov mogla doseči v 6 mesecih.
'm Rusija vstaja. iBaaler Nach-richtenc priobčujejo razgovor svojega urednika z neko visoko politično osebnostjo, ki se je vrnila te dni iz Rusije. Poljaki so se močno prevarili z ozlrom na moč ruske Ljeninove vojske, ki plamti sovraštva do vsakega, ki skuša prodreti v Rusijo. Ljeninova vojska sestoji večidel iz prostovoljcev in iz več nego 70% častnikov bivše carske vojske. Ne samo boljševik!, ampak tudi meščanske stranke so ponudile svojo pomoč proti Poljakom. Sedanja rosko-poljska vojna Jo v Rusiji zavzela značaj narodne vojne. Celo Rusi, ki živijo v inozemstvu, skužajo priti v stik s sovjetsko vlado. Ruski boljševizem Izgublja svoj mednarodni enačaj. Ruska misel se je zelo okrepila. Bolj-Beviki trdijo, da bo poljska vojska ▼ najkrajšem času uničena, če ne ustavi sovražnosti proti Rusiji ki Je edina v obrambi proti vsakemu sovražniku.
Iz naše hraljenlne.
— K vprašaofo iHunairikanfa stanovanj. Delegati, ki so se udeležili londonskega kongresa, na katerem se Je razpravljalo vprašanje pomanjkanja stanovanj v večini evropskih mest. so se vrnili v Beograd. Podali so svole poročilo ministru za socialno politiko, k! bo to poročilo predlo-iil ministrskemu svetu.
— Naredba o pravni Hkvidaclil stania, ki ie nastoollo z volno leta 1914—1920 je podpisana po naročilu iz Beograda. Ta naredba govori o vzpostavljenju intabuliranih pravic, o uničenju sodnijskih aktov ter aktov preiskovalnih oblasti v presojanju kazni za obsojence, vojne zavezance itd.
— Ministrstvo za socijalno politiko izdeluje pravila za otvoritev trgovinskega in obrtniškega dela, za Izvršitve naredbe o vojnem stanju In naredbe o organizaciji inšpekcije dela za vso kralievino.
— Ministri v nevarnosti. LDU Beograd, 13. julija. Snoči so se vračali na avtomobilu z demokratske skupščine v Arangjelovcu in Mllanovcu minister Sveto-zar Pribičevič, bivSJi minister DraškovIĆ In poslanec Grlsogono v Beograd. Po nesreči Je avtomobil zavozil nad ponor fn Je ostal le §e zadnji del na trdni zemlji. Potniki so se rešili Iz voza pri zadnjih vratclh. — Ministra Krizman In Velizar Tanković sta se nahajala na Inšpekcijskem potovanju po Banatu. Ko sta se vozila v Čolnn po Donavi, ju je pri GomboSu presenetila nevihta, ki je tirala čoln z grozno naglico naprej po valovih. Občinstvo na obal! je s strahom opazovalo potnike v čolnu, Id so | se nahajal! v skrajni nevarnosti. Ministra sta že slekla suknje In sezula čevlje, da se vržeta v vodo. Ko sta bila končno reSena, jima Je prebivalstvo prirejalo velike ovacije.
lleodre&s*jar datno-olna.
— Rojstni dan kralja Petra v Trstu. Danes, v ponedeljek, 12. t. m., se je praznoval roj°tni dan kralja Petra rudi v Trstu. Le žal, da ljudstvo ni bilo opozorjeno pravočasno na ta praznik, da bi ga bilo praznovalo tako. kakor bi se spodobilo. — Danes zjutraj se je tržaško prebivalstvo začudeno povpraševalo, kaj neki pomeni velika modro-belo-rdeča zastava, ki se je vila s hiše H. 9 v Mazzinijevi vlici. Govorilo se je to in ono. a Jugosloveni, ki so prihajali mimo, so znali stvar pojasniti: jugoslovanska delegacija slavi rojstni dan kralja Petra. Počasi je doznalo za stvar vedno več ljudi, in na?e ljudstvo je začelo romati v Mazzinijevo ulico (prej >Via Nuova«"), samo da vidi zastavo. In stvar je v resnici zanimiva in vredna zabeležbe, saj je danes, 12. julija 1920, prvikrat plapolala Jugoslo-slovenska državna tro bo j ni ca na tržaških tleh. — V srbski pravoslavni cerkvi se je vršila slovesna liturgija. Veličastni, zlati božji hram, bi bil do zadnjega kotička napolnjen, da je naše občinstvo vedelo, v kakšen namen se vrši služba božja. Zato zopet in zopet škoda, da ni bilo obveščeno. — Spominjamo se, kako so se praznovali svoje-easno razni inozemski državni prazniki v Trstu. Na konzulatu dotične države, na konzulatih vseh ostalih držav, kakor tudi na namestništveni palači so se vile zastave, na konzulatu, ki je praznoval svoj državni praznik, je bil sprejem, častitanja itd. Danes, ko je jugoslovenski državni praznik, rojstni dan najzvestejšega zavezniškega vladarja, ki je v svetovni vojni storil eam več za skupno zavezniško stvar, ko vsi drugi, danes v Trstu nismo videli na zavezniški strani ničesar, kar bi kazalo le od daleč, da se zavezniki spominjajo svojega sozaveznika. Pozabljivost spada dandanes menda tudi med čednosti gospodov oblastnikov in diplomatov.
— Iz Buzeta ▼ IstrL V nedeljo, dne 27. Junija Je bil v Sv. Ivanu pod Buzetom, pri Izvirku reke Mirne, običajni letni sejem, ki se ga le udeležila ogromna množica ljudi lz buzetske občine In od drugod. Za okrepčllo ljudi Je bilo poskrbljeno: nič manje ko 24 gostiln Je bilo tamkaj. Poskrbel je za to buzetsld »slndaco«, ki pa na drugI strani prav tako skrbno zapira hrvatske gostilne, čeS, da so se gostilničarji pregrešili na ta ali oni način. Ljudje so si pridno gasili žejo, so tudi zapeli In končno le prišlo tudi do sporekanja. Neki Italijanaš le pri tem ranil nekega Hrvata. Orožniki so seveda aretirali ranjenega Hrvata. Med ljudstvom Je zavrelo, zlasti ker so začeli ItallJanašH BuzetčanI žaliti na$e s psovko »Sčavo«. Dvignil se je silen vik in krfk. Is vsega tega hrupa pa so se čuli vzkliki: »Živela Jugoslavija 1 Dol Italija! Doli kara-blnijerjl!« Bilo le tudi krvavih glav na obeh straneh. Kamenje Je frčalo z vseh strani. Orožniki niso rabili orožja. Ta splo-?nl pretep se le končal s tem, da so orožniki aretirali 9 Hrvatov, a nobenega Itall-janaSa. Aretirane! so: pet bratov DraSčiOv In Jakov Cerovac lz Sv. Martina, župan NežJč, njegov brat In 5e dva druga NežlČa fz Vldakov In končno učitelj ClH! Vlvoda z Vrha Ko so Jih aretirane odvajali, to peli: »NlJe Istra talijanska, već je Istra hrvatska! Van S njimi, van S njimi, nećemo Ih većlt OrožnISJd poročnik v Buzetu jo poklical k sebi nekatero hrvatske Intellgente In Jim priporočal, naj vplivajo na ljudstvo, da se ne bodo več dogajali taksni dogodVL Med drugim Je rekel, da so oni tu za vzdr-žs vanje mira In reda In di o teh krajih, as bodo odločevali ne oni. M ml, temveč drugi. — Na Buzeščinl se hrvatsko ljudstvo pripravila na bojkot ItalljanaSklh trgovcev, obrtnikov, zlasti gostilničarjev. V Buzetu, k! Šteje 500 duS, Je 17 tmldh gostiln. H ka-rsblnjerskemu poročniku pojde odposlanstvo, kf Izjavi, da se narod ne bo dal več psovati s »Ičavl«.
_ O krvavih doc^dkih T Prvafinl na dan sv. Cirila in Metoda smo poročali. Aretiran ie bil takrat tudi zunnik Primožič. Po štirih urah so gs izpustili, ke»* je bi'o ttn^tvo strasno razlmr-jeno. Pred oro^mSko rost^lo 1© zbrala velika množica, ki *e enerjriJno protestirala proti aretaciji in zahtevala, da M .ga nemudoma izpusti. Mnoiica je
grozila, razburjenje se je stopnjevalo in orožniki so izpustili župnika Primožiča. »Goriška Straža« piše k dogodkom v Prvačini: >Smešno je, če se pri vsakem takem dogodku poprašuje in poizveduje, kdo je temu kriv, kdo ;e ljudi najhujskal. Nobeden! Ker sloven-slko ljudstvo vse enako čuti in enako trpi! Ni treba, da bi primorske Slovence kdo ščuval ne doma in ne, da bi prišlo hujskanje iz Jugoslavije. Slovenci smo vsi enaki, vsi enako ljubimo svoj jezik in svojo zemljo, vsi enako čutimo jarem, ki nas žuli, vsi enako se razumemo, ako se le pogledamo. >Barbar-ska« Avstrija nam je pustila naše zastave, a zdai. ko smo >odrešeni«, zdaj se nam meče te zastave ob tla I Kako dolgo še?!«
— Da hoče D' Annunzio zapaliti našo letošnjo žetev po Jugoslaviji, tako se poroča iz Bakra. Hudo abotna je ta misel, ali v glavi prismojenega D* Annunzia se ne more razviti kaj pametnega. Da zapali našo žet«v, zato pošilja sedaj aeroplane v Jugoslavijo in jih hoče baje še mnosro poslati. Naj jih le pošlje, saj opravili ne bodo nič. Italijansko vlado, ki dopušča D* An-nunciju neprestano izzivanie Jugoslo-venov, pa utegne zbog tega še hudo glava boleti.
— Vodovod za Gorico. Občinski odbor goriškeera mesta jo sklenil v svoji seji, da ee odda koncesija za zgradbo vodovoda družbi za napeljavo vo !o-vodov v Rimu. Joj, kako staro je že vodovodno vprašanje v Gorici. Skozi desetletja se je vleklo pod Avstrijo in komisije so stale stotisoč, ali vodovoda mesfo le ni dobilo po malomarnosti mestnih očetov, dasi so izvrstni studenci v bližini na razpolago. Pa tudi sedaj ni pričakovati vodovoda. Mesto strašno občuti pomanjkanje vodovoda in ker domače prebivalstvo vedno bolj godrnja, je prišel na dan nov sklep o vodovodu tako-le v tolažilo skrajni nezadovoljnosti meščanov, tolažilo, ki ne ne bo nikogar potolažilo. Slabo je bilo pod Avstrijo, stotlsočkrat slabše je sedaj pod italijansko okupacijo. Tako ?*e splošno mnenje domačih Slovencev in Italijanov, ki vidijo, kako tuje oblasti varajo domačine In kako se redi v Gorici >repmieolo< s'pomočjo teh oblasti.
— Aretacije v Oorlcl. Aretirana sta bila v Gorici posoiilniiškl uradnik Viktor Črnko In pa Rajer ml. Gosp. Cmko odhaja iz Gorice, ker je sprejel službo pri nekem denarnem zavodu v Jugoslaviji
— Barake   za  begunce v Goriri«
Občinski odbor se je bavii v svoji zadnji seji tudi s potrebo, da se zgradi več barak za begunce. Tam ob Soči nasproti Podgori jih hočejo postaviti. Sklenili so namreč tako, ali jih tudi res postavijo, to je drugo vprašanje. Kar je bilo dobrega za stanovanje, je zasedla italijanska oblast, in pa signore regni-cole je na razpolago še vedno kak dober prostorček, drugi pa, bodisi doma* či Italijani ali Slovenci, naj si pomagajo, kakor vedo in znajo. Slovencem se ukazuje, naj gredo ven, kar nimajo nič opraviti v mestu, s takimi žrtvami za mater Italijo pridobljenem. Precej ča-časa so čakali z barakami. Skrajna sila Jih jo prignala do sklepa zgradbe potrebnih barak za begunce, in kdo ve. ali jih sploh zgradijo, ali se teh barak ne polaste regnicoli, ki se kar vsipajo na Goriško ?
— Čudež v Rihemberkn. V nedeljo« dne 4. Julija, Je z ozirom na praznik slovenskih blagovestnlkov, ki se Je praznoval naslednji dan, priredilo tamošnje Katoliško Izobraževalno društvo veliko narodno slav-nost z godbo, petjem In dvema veseloigrama. V Rihemberku so, kakor večinoma po« vsod po Goriškem, narodna druStva, ki so bila preje strankarsko orijentirana, sklenila sporazum, in sicer tako, da so se vse telovadne organizacije strnila v Sokola« ostnla Izobraževalna društva v Katoliških Izobraževalnih društvih. Tako Je torej sedaj v Rihemberku Imenovano društvo priredilo slavnost ob sodelovanju dvanajstih' pevskih društev in tamburaških društev. Udeležba je bila ozromna in slavnost se le Izvršila v najlepšem redu. In glejte Čudež! Na veselici Je karabini j erski brigadir, Id pa: ne mislite, da Je general, temveč še menda nekoliko manj od Četovodje, sedel na prvem prostoru, ves vesel lepega slovenskega petja In prav nič se meneč za slovenske znake in trakove, ki so Jih nosili vsi udeležniki slavnosti. Par kilometrov dalje, v Prvačlni, Je pa dan na to tekla kri zaradi slovenskih zastav. Taka ja pač italijanska doslednost!
— V Šibenik prihaja dan na dan več Italijanov. Kamor pridejo, pridejo s tem namenom, da bi kaj ugrabili. Na tisoče jih je tam In Dalmatinci pravijo, da ako bo okupacija trajala Se nekaj časa, bo izginilo iz teh krajev vse, kar je rabljivega količkaj. Odvažajo mrvo, drva. kože in še oelo kosti po mestu pobirajo. Okupacijska oblast Jim gre na roke pri opustoSevanju zasedenega ozemlja. Strašne spomine bodo zapust.li za seboj Italijani.
DsieuEie vesti.
V Ljubljani. 14, julifa 1920.
— Dogodki v Trstu, o katerih poročamo na drugem mestu, morajo izzvati v vsi jugoslovenski javnosti vihar ogorčenja in lahko izzovejo najdalekosežnejše posledice. Dejstvo, da je italijanska sfanatizirana druhal napadla celo naše zastopstvo v Trstu, ustvarja konflikt, ki lahko povzroči nepregledne težke zanletaie. Uverjeni smo, da bo stala naša ^lađa na višku svoje naloge in storila vse, da pribori naši državi za vse krute žalitve najobsežnejše zadoščenje. Naše občinstvo pa naj ohrani mirno kri in naj se izogiba predvsem vsakemu nepremišljenemu koraku. Pokažimo, da smo kulturni ljudje, in dokažimo vsemu svetu, da stojimo visoko nad barbari, ki se sicer postavljajo s svojo dvetlsočletno kulturo. Barbarstvo, ki so ga zagrešili Italijani v Trstu, kriči do neba in čisto gotovo je, da napoči zanle v kratkem dan osvete, plačila in povračila. Dotlej pa kvišku glave In mirno kri!
— ItalHanskl aeronlan nad LJubljano. Danes ob Kil. je plul nad Ljubljano italijanski aeroplan v sumljivi nižini. Poslan je bil očividno v izvidne svrhe. Odplul je v smeri proti Zagrebu.
— Italijanski delegat v Ljubljani je do nadaljnega ukinil svoje poslovanje.
— Prve promocije na IhibHanskI univerzi se bodo vršile jutri, dne 15. julija, ob 11. uri v bivši deželnozbor-skl dvorani (deželni dvorec). Promovirani bodo trije kandidati, in sicer: filozofinja Anka Maverleva Iz znane narodne rodbine Iz Vipave In pravnika Mirko Kuhelj in Pavel S u ver iz LJubliane.
— Imenovanje v polltfctt! službi. Naslov In značaj okrajnega glavarja so dobili dr. Rudolf Stein-metz-Sorodolskl, dodeljen v službovanje naSemu konzulatu v Gradcu, Josip Znldarčič, voditelj okrajnega glavarstva v Kranju, dr. Alojzij Ore-gorin, voditelj okrajnega glavarstva v Črnomlju, dr. Marko Jpavic, voditelj okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu in dr. Srečko Lajnšlč, voditeU okrajnega glavarstva v Mariboru. Naslov in značaj vladnega tajnika so dobili: Rihard Koropec, voditelj okrajnega glavarstva v Brežicah. Gašper Lipovšek, vod'telj civilnega komisariiata v Prekmuriu, dr. Peter Vavpotič. voditeU okrajnega glavarstva v Ljutomeru in dr. Otomar Pirkmaler, voditelj okrajnega glavarstva v Ptuju.
— Nov kultiimotefinlčni Inženir. Dne 6. t m. Je napravil na kulturno-tehničnem oddelku visoke poljedelske Solo na Dunaju z dobrim vspe-
hom tretji državnf Izpit Ivan 5 o f || ki je postal tako Inženir za kulturna, tehniko. On je dovršil svoj čas hr^ vatsko državno gimnazijo v Pazinu in je sin bivšega tamkajšnjega okr, glavarja, zdaj vpokojenega dvorne« ga svetnika.
— Tudi milijonar! Prejeli smd
In priobčujemo to-le pismo: Od po* verjenlštva za socialno skrbstvo* sem dobil obvestilo, da Je moj prt* ziv zoper odpoved stanovanja mojemu uslužbencu načelno zavrnjen, Način, kako bom moral sodelovati pri gradbl novih stavb oziroma pri«* rejanju novih stanovanj, se bo do* ločU po mojem zaslišanju. ToraJ sem milijonar druge vrste. V prizivu sem popisal moje »milljonarstvoi tako-le: Po 35!etnem delu mojega poklica, recimo kot obrtnik Imam hišo. Na tej hiši sem Imel pred vojno 22.000 K dolga, po vojni 52.000 K. kot dober Jugoslovan Imam 5000 \ jugoslovenskega državnega posoji* la. Za 30 tisoč sem se moral zadolžiti, ker sem leta 1920 plačal 29.000 kron vojnega davka za leta 1917,; 1918, 1919 vzllc temu da imam 8 nepreskrbljenih otrok. Torej moji dohodki niso bili taki, da bi pokrili Izdatke za davek. Moji dohodki so v času draginje za 6000 K na leto večji kakor navadnega zidarja, ki danes zahteva 150 K na dan. Leta 1918 so bili dohodki polovico večji, ker sem po polomu Avstro-Ogrske Izgubil odjemalce iz Avstrije, Ogrske, GalM cije, češke, tako da danes nimam toliko dohodkov kakor omenjeni zidar. Vse te podatke sem se obvezal dokazati z knjigami. Nič ne pomaga, si milijonar In basta! U. T,
— Stanovanlsko v^rašan'e. V|
Četrtek dne 15. hillia ob 18. uri se vr-j S! v restavrac*H »Novi svet« na Oo-I sposvetskl cesti sestanek vseh onin« katerim ie bilo stanovanje ocTpove-. dano aH VI so sicer vsled stanovanj-, ske naredbe orfzadeti. Na ta sestane!*} se vabijo vsi. ki se za to stvar zant-malo.
— Brzojavne pHstofblne «1 Inozemstvo. Počenši s 1. Jul!fem t L se znižajo brzojavne pristojbine za inozemstvo na dvojno Izmero one nrlstolbfne. ki je bila v veljavi do ?0. februarja t. L dočlm ie bila od I. anrla do konca iumja v veljavi trojna izmera gori omenjene pristojbine. Za Av^trfio fn Cehnslovaško so d^očene wwbne pristojbine, ki so bile uže raz^ta^ene. Za vsnko brzojavko v vse Inozemstvo na Je plr,čarj eno besedo več, kakor JUi Je y resnici.
teljstva. Uw«
r* ravna* uaiia jg
4. i*tran.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 15. Julija 192U.
Itcv. 158.
ha
prosile občine Potenci, Slomi in rilaponci v ptujskem okraju, naj bi se oddala poštna nabiralnica ponudniku na Polenšaku, ki bi dnevno do-našal pošto iz Moškanjc za isto odškodnino, ki jo dobiva" dosedanji upravitelj za donašanje pošte trikrat na teden. Dasi je ponudnik popolnoma zanesljiva oseba, se slavno poštno ravnateljstvo do danes ni ganilo, da bi dobile prizadete fcbčine vsaj odgovor na prošnjo. Politična oblastva i. dr. pa pošiljajo uradom urgence, žugajo z kaznimi Itd. — pa le, ker dobivajo prizadeti uradi prepozno pošto in ne morejo redno poslovati. Torej prosimo! — Prizadete občine.
— Promocija. V soboto, dne 10. Julija 1920 je bila promovirana na vseučilišču v Pragi za doktorja vsega zdravilstva gdč. Malka Širne-č e v a,
— Obrtniki, na Koroško! V soboto 17. julija poleti slovensko obrtništvo na Koroško, kjer se drugi dan v nedeljo 18. julija vrši vseslovenski obrtniški tabor. V nedeljo zjutraj vozi v to svrho poseben vlak iz Ljubljane v Borovlje, ki se vrača isti dan zvečer. Obrtniki iz Štajerskega se vozijo z navadnim osebnim vlakom v soboto zjutraj do Ljubljane in nadaljujejo pot isti dan ob 12. uri na Vrbsko jezero. Občesloven-sko obrtno društvo celjsko je storilo potrebne korake, da se dovoli udeležencem obrtnega shoda zni%~-na voznina za vse železniške proge. Tudi hrvatski gostje se vozijo v so-fcoto. Poživljamo obrtništvo cele Slovenije k mnogobrojni udeležbi. Nobena obrtniška organizacija naj *ie izostane in naj ne zamudi prilike skupnega posvetovanja vsega slovenskega obrtništva! Te dni se razpošiljajo lepaki, ki se naj nalepijo v vseh krajih Slovenije na vidnih mestih. Zaradi preskrbe prenočišča te Drehrane kakor tudi zaradi skupne vožnje naj vsak udeleženec ali osebno ali po svojih pristojnih organizacijah takoj prijavi svojo udeležbo z naznanilom števila oseb in sicer, ako se vozi s posebnim vlakom v nedeljo zjutraj, »Deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani«, ako pa se vozi v soboto 17. julija, »Občeslovenskemu obrtnemu društvu v Celju« oziroma tovariši iz Hrvatske in Slavonije »Savezu hrvatskih obrtnika v Zagrebu«.
— Prispevki za Koroško. Odbor društva »Gosposvetski Zvon« opozarja z ozirom na notico »Prispevki za Koroško«, da je društvo »Gospo-svetski Zvon« po pravilih paragrafa 4 upravičeno pobirati denarne prispevke brez vsake omejitve, kar nai se upošteva pri zelo uspešno uvedeni »Kronski zbirki« za Koroško.
— Avstrijskega cesarja pričakujejo najbrž v Velikih Laščah na Dolenjskem, kjer imajo na šoli še vedno z zlatimi črkami vdelan na- i pis »Vse za vero, dom, cesarja!« Ali | ni nikogar, da bi si znal pomagati iz te zadrege?
— Čuden kres. Na postaji v Cmureku so dne 4. julija zažgali nemški kmetje vso zalogo voznih listkov s slovenskimi postajnimi označbami. Nahujskani so bili od I nemških železničarjev, ki že od prevrata sem vodijo vse lumparije proti Jugoslaviji. Pevident Novak in postajni odpravnik Kosteinschek bosta lahko dala kot voditelja teh hujskarij ravnateljstvu izčrpne podatke. Obratno ravnateljstvo naj izvaja posledice in izloči progo med Špiliem in Radgono iz mariborske železniške aprovizacije. Zakaj bi redili to golazen?
— Cebelna gniloba pod Krimom.
Podpisana čebelarska podružnica z ozirom na notico, priobčeno pod zgoraišnjim naslovom, naznanja, da sta bila res dva panja nekega ljubljanskega čebelarja okužena po gnilobi. Oba sta bila takoj uničena. Vsi panji, ki jih omenja poročevalec kot sumljive, so bili v ponedeljek komisi-jelno pregledani in kot popolnoma zdravi spoznani. Čebelarska podružnica Vič.
— Vest o samomora nadporoČ-nika Baloha se je izkazala kot neresnična, res je samo to, da je nadpo-ročnik Bal oh v petek zjutraj brez vsakega sledu izginil In da se še do-sedaj ni moglo dognati, kam Je odšel. Mogoče je, da se mu je zgodila kaka nesreča, ali da se mu je trenot-no omračil razum. Uvedle so se vsestranske poizvedbe, ki bodo vsekakor v najkrajšem času dognale, kam je Baloh izginil. Za samomor nI imel nadporočnik Baloh. kakor se nam zatrjuje, prav nobenega po-voda-
— Šentjakobska napredna knUžnfca Vožarski pot 2 koncem Florijanske ulice, postajališče električne, izposoja vsak ponedeljek, to-frek, četrtek in soboto od pol 6. do 8. zvečer najlepše slovenske, srbohf-pftttkft &ške, nemike, italjjaaski Jo
»BB1
francoske knjige. Kupujejo se knjige I po najvišji ceni. k
— Razpis službe.   Na trgovski šolv v 1 Mariboru   se   bo oddalo s prihodnjim šolskim   letom  mesto  učitelja  za trgovske predmete. V poštev pridejo le moški In si- ' cer  1. tisti, ki Imajo usposobljenosti izpit Si dvorazredne trgovske šole I. skupine, j Ako bi teh ne bilo, pridejo 2. y poštev UsU prosilci, ki so dovršili trgovsko akademijo 1 ali   ablturijentski   tečaj In so delovali tri leta v trgovski praksi (v blagovni trgovini | ali v banki). Prošnje je nasloviti na ravnateljstvo trgovske šole v Mariboru najkasneje do 31. julija t. 1.
Bo jaki!
Z ozirom na grozodejstva Italijanov v Trstu se vrši danes ob xh7. uri zvečer protestni shod na prostoru pred hotelom ,5/o/ia.
— Rogaška Slatina. Dne 18. julija po-seti naše kopališče pevsko društvo »Ljub-Uanskl Zvon« Iz Ljubljane in priredi pevski koncert, čigar spored obsega krasne jugoslovanske umetne in narodne pesmi, ki jih izvajajo društveni ženski, moški In mešani zbor (80 pevcev in pevk). Kopališkim gostom in vsem prijateljem naše lepe pesmi v Slatini in okolici obisk koncerta toplo priporočamo. Vstopnice so na prodaj pri gosp. 1. Beraniču v Rogaški Slatini. k
— Jugoslov. Matica. V Četrtek, dne 15. t. m. ob 18. uri se vrši II. seja odbora glavne podružnice Ju:roslovenske Matice v Ljubljani v prostorih Pisarne za zasedeno ozemlje. Pražakova ulica, 3. I. npHstr.
— Bralno in pevsko društvo »Toplice« pri Novem mestu proslavi slovesno 151etnico svojega obstoja v nedeljo dne 1. avgusta t. 1. Na slavje so vabljena vsa bratska društva. Tozadevne okrožnice so odposlane. Prosimo pravočasne prijave. Spored slavja se objovi pozncio — Odbor. (k)
Knjižnici Jugoslov. naored. ah. društva »Jadran« ?e darovala »Tiskovna zadruga* 10 novo izdanih knjig; gosp. Ciril Dolenc, proki'.rlst Kreditne banke v Utibliani, 100 kron in gosp. Jekl Josip, nadučitelj v Kaplji ob Dravi, 100 kron. — Iskrena hvala! Posnemajte!
— Sokol I. Bratskemu članstvu se naznanja, da je z dansšniim dnevom zooet prevzel vodstvo telovadbe na Čelnik brat Stane Vidmar. Telovadi se vsak ponedeljek, sredo in petek od 8.x do 10. zvečer. (k)
— Okrožni sokolski zlet v Rajhen-burgu. Posavsko sokolsko okrožje priredi dne 15. avgusta t. L povodom lOlet-niee rajbenburškega Sokola in vzida-nja temeljnega kamena, sokolskemu domu v Ra^henburETU javno telovadbo kot pripravo za Maribor. (k)
— Sokolski dan na Muti.   V lepi dravski dolini, 20 minut   od postaje Vuzenica, leži na levem bregu Drave trg Muta, Marsikdo, ki še ni bil na Muti, pozna Muto iz narodnih kolkov Ciril in Metodove šole na Muti. Prejšni tovarnar Erber je Muto domalega po-nemčil. Pri škofu Napotniku je Erber dosegel za našo cerkev nemško pridigo, v šoli pa naši otroci snloh niso več slišali slovenske besede. Leta 1899 je kupila Gir. in Metodova družba na Muri graščino »Kienhofen«,   v kateri je takoj, a z velikimi težavami ustanovila dvorazredno mešano slovensko šolo. Od tedaj pa, ko je dobila Muta slovensko zasebne šolo. se je začel boj proti vsemu, kar je bilo slovenskega. Malo je bilo slovenskih krajev   na Štajerskem,   kjer   bi se bilo Slovence tako ljuto napadalo, sovražilo in šikaniralo, kakor na Muti. A ta ljuti boj smo navidezno dokončali z ustanovitvijo Jugoslavije; čaka nas pa še mnogo podrobnega dela.   Mnogo naših ljudi je narodno nezavednih, ki se niti tega ne zavedajo, da žive v lastni državi. Treba je iti med ljudstvo,  učiti  ga in ga spraviti na pravo pot,  kajti naši nasprotniki še vedno hujskajo in upajo, da bo Drava meja ter da prideta trga Muta in Marberg pod izstradano Nemško Avstrijo.   Letos spomladi   smo si ustanovili »Sokola< Muta - Vuzenica in. prvič nastopi naš Sokol 18. julija t. 1. na krasnem,    senčnatem vrtu Cir. in Met. družbe. Ker je ta dan tudi zlet koroškega sokolskega okrožja na Muto, bo nastop in proslava našega Sokola tem lepša. Po telovadbi nastopi več govornikov. Preskrbljeno je za dobro pijačo, jestvine In zabavo. Zveza vlakov je ugodna iz Maribora in Koroškega, kakor tudi na obe strani nazaj. Upamo in pričakujemo na dan 18. julija, da jih prav mnogo poseti našo veselico iz cele Dravske doline, Maribora, Slovenj-gradca in bližnje Koroške.
— Sokol v Novem Sada in nemško društvo. Na notico, priobčeno v našem I listu, v kateri smo trdili, da Je Sokol v i Novem Sadu odstopil   svoje prostore j društvu Schwablsch - deutscher Kultur-! bund,  nam javlja  odbor imenovanega ! društva, da je vsled odhoda nekaterih ; svojih članov v Prago preložilo dru i štvo nameravano prireditev na poznejši 1 oaa. Prostore strelišča, kjer bi so imela I vršiti sokolska prireditev,   Je najelo :, vsled tega   za ta dan društvo Schwa-biseh - deutscher Kulturbund. Iz tega je razvidno,  da Sokol ni odstopil svojih prostorov nemškemu društvu.  — Sokolski Savez Srba, Hrvata i Slovenaca, za   starešinstvo   Sok.   Saveza SHS. Ba-jžerJ.
O   pomena    vsesokolskeg* zleta
Pragi ie govoril s Češkim $urnal Istom I. K. S. naš poslanec dr. Pestotnik Nt vprašanje, ali ima zlet pomen zlasti za Jugoslo-1 Mg* H odgovoril dr, Pejfojpjfe UtitlmJ
Sokolski slet Je velikega političnega m kulturnega pomena. Za Jugeslovene pomeni duševni koridor med obema državama bi priprava za medsebojni prijateljski razvoj obeh narodov v državnem pogledu. Simpatije Jugoslovenov do Cehov so stare: že iz dobe »Slovanske Upe« leta 1848. naraščajo. Dandanašnja politična generacija v Jugoslaviji je zrasla po veliki večini pod vplivom čeških kulturnih In političnih stremljenj. Notranji stiki med češko in jugoslo-vensko Inteligenco so v resnici prav prisrčni. Vlade vodilo državno politiko aH v soglasju z državnimi Interesi, prepričan pa sem, da.pojde orientacija beogradske vlade v bodočnosti bolj proti severu do Prage ln orientacija vlade v Pragi boli proti Balkanu poleg zapada. Na vprašanje, kaj sodi o bodočnosti Sokolstva, le odgovoril dr. Pestotnik: Sokolski zlet je pokazal, da Ima Tyršev program istotako v politično osvobojenih državah svojo upravičenost za bodočnost In le edino zanesljivo Jamstvo za vzgojo mladeži v pravi narodni smeri. Razredne In konlesijske telovadne organizacije so omejene v svojem programu, cepljenje
alt v ljudskih stremljenju vzbuja pogosto- i mi surovo konfesljsko bi razredno sovra- ■ štvo, mesto da M se vstvarilo razpoloženje m novo bi harmonično skupno delo. Slo- j vanstvo bo videlo tuđi v bodočnosti samo | v Sokolu svojo reSllno vsenarodno, fizično tat moralno organizacijo.
Turisttka In sport.
— Klab kolesarjev in motoeiklistov Ilirija v Ljubljani opozarja na cestne dirke Ljubljena - Celje - Ljubljana, ki Jo priredi v nedeljo dne 18. julija (dostopna vtem klubom Športne zveze Ljubljana. Prijave do 15. t m.) ter propagandno cestno dirko za prvenstvo Koroške v nedeljo dne 1. avgusta na progi Ljubljana - Velikovec 120 km (dostopna vsem klubom Koturaškoga saveza, prijave do 25. tm. na klub obeno z prijavnino 10 K). Istočasno z cestno dirko se vrši tudi izlet kolesarjev na Koroško. Podrobnosti o zadnjem še pravilno poročamo v časopisih in »Sportu«. k
n^inooeiša poročila.
ITALIJANSKA   O.IACENJA NA PREMIRNI CRTL
Logatec. 13. julija. Italijani pošiljajo močna ojačenja na demarkacijsko črto. Semkaj je došel cel Dolk artiljerije, ki je razmeščen na demarkacijski črti. V bližini Logatca so Dostavili Italiiani štiri topove, ker računajo s tem, da bi lahko prišlo v kratkem do oboroženega konflikta z Jugoslavijo.
NOVE ČETE ZA TRST. Trst, 13. julija. Vlada je poslala v Trst infanterijska polka št. 151 in 152, ki spadata k brigadi »Sassari«. Veljata za najbolj zanesljiva v vsej italijanski armadi.
NOV OBMEJNI DOGODEK, Trst, 13. julija. Laško časopisje poroča iz Cerknega, da je v noči od 11. na 12 t. m. v, bližini prehoda na Podlanišu prišlo med laškimi obmejnimi stražami in jugoslovenskimi četami do spopada. Na cesti Tolmin-Škofja Loka da so oboroženi — ne ve se. ali civilisti ali srbski vojaki — s streh napadli laško patruljo. Napadalci so prišli z one strani premirne črte. Da so mogli po cesti preko črte, so odstranili španskega jezdeca. Napadena laška patrulja da se je junaško branila In končno pojrnala napadalce v beg. Napadalci so pustili v rokah laških junakov avstrijsko vojaško puško. Laški listi spravljajo ta dogodek v zvezo z dogodki na praznik sv. Cirila in Metoda. A kaj je bila resnica? Najbrž je laška patrulja imela opraviti s tihotapci, ki so pač napadli patruljo, da so na kakem drugem kraju laže spravili svoje tihotapsko blago čez mejo. Za laške liste je ta dogodek seveda z drugimi podobnimi vred, svetovnega pomena.
ODMEV SPLITSKIH DOGODKOV V TRSTU. Trst, 13. julija. (Izvir, poročilo.) Tržaški »Fascio di Combattimento« (Bojevniška zveza) poživlja v današnjih jutranjih listih meščanstvo na protestno manifestacijo zaradi splitskih dogodkov. »Italija Italijanom!« je naslov precej dolgega proglasa. Vsa poslopja naj Izvesijo zastave na pol droga in od pol 18. dalje nai ostanejo zaprte vse trgovine v znamenje žalovanja. Za 18. uro se sklicuje meščanstvo na trg Edinosti (Veliki trg). Pričakovati je torei Še danes najbrž hudih demonstracij, ki se izprevržejo tudi lahko v izgrede proti Jugoslavenom. »Lavoratore« molči o vsej stvari.a ker nacijonalistično časopis-
je pripisuje velik del krivde na raz-oranih razmerah predvsem socijalnim demokratom, je lahko mogoče, da pride tudi do spopada med naci-jonalci in socijalnim! demokrati. Vsekakor je ozračje polno elektrike in nevihta izbruhne lahko z vso silo.
VOLITEV PODPREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE. Pariz, 12. Julija. Agencija »Ha-vas« poroča: V parlamentarnih krogih se govori o potrebi sklicanja narodne skupščine, ki naj bi izvolila podpredsednika republike za dobo odsotnosti Deschanela, katerega zdravstveno stanje se ne obrača na bolje. Vprašanja sedanje zunanje politike zahtevajo brezpogojno prisotnost načelnika drŽave v Parizu. Za kandidata na podpredsedniško mesto se imenujejo Millerand, Leon Bourgeois, Jonnart, Raoul Peret, George Leygues in general Castel-nau.
UPRAVNE VOLITVE V ZASEDENEM OZEMLJU.
Trat, 12. Julija, (Izv. por.) Iz Rima se poroča, da se Je v soboto oglasila pri vodji Giollttijevega kabineta deputacija 8ocijalistov iz zasedenega ozemlja t spremstvu posl. Modiglianija in zahtevala čim prejšnji razpis upravnih (občinskih in dezemozborzkih) volitev. Dobili so zagotovilo, da se volitve razpišejo prav kmalu in sicer ne glede na rešitev mednarodnih vprašanj, ki te tičejo zasedenega ozemlja. Volitve (občinske) razpišejo civilni komisarji, a rešile se ne bodo po avstrijskem zakonu, temveč po zakonu, temelječem na splošni, svobodni in enaki volilni pravici.
SPORAZUM GLEDE REKE Z D' ANNUNZIJEM.
Trst, 12. junija. (Izv. poročilo.) Is Rima se poroča: V parlamentarnih krogih kroži vest, da vlada v najkrajšem času sklene z D' Annunzijem dogovor, po katerem se bodo sedanji reški legi-jonarji smatrali za redno laško vojsko in se odpravi sedanja demarkacijska črta med Reko in Italijo. Tako bi bila Reka dejansko zasedena po Italiji.
TAJNA POGODBA MED CEHI IN JUGOSLOVENI.
Trst, 12 julija. (Izv. por.) Iz Rima se poroča: Javlja se, da se v kratkem sklene tajna pogodba med Cehosl o vaško in Jugoslavijo. Pogajanja se vrše istočasno v Pragi in Beogradu. Gre za sporazum političnega, vojaškega in gospodarskega značaja, ki naj bi se sedaj spravil v pravo obliko. Cehoslovaški minister za zunanje stvari pride v ta namen v kratkem v Beograd in sicer takoj pri zaključku konference v Spa.
DrnStuene uestl In prireditve.
— Ljubljansko gasilno in reševalno irn*tvo slavi v nedeljo 18. julija 1920 svojo 501etnioo katere se udeleže poleg bratov Srbov in Hrvatov tudi bratje 0e> hI. Kdor Jih hooe videti in se radovati med slikovitimi samaritani, naj pride v nedeljo v Ljubljano, kjer bo spoznal, da še živi in cvete ljubezen do bližnjega, (k)
— Splošna organizacija vojnih invalidov za slovensko ozemlje ▼ LJubljani pozivlje vse vojne Invalide vdore in sirote na izvanredni občni zbor. Id se vrši dne 18. t. m. v Narodnem domu ob 9. uri donoldne v Celju.
— Šentjakobski temeni priredi kot vsako leto ob priliki cerkvenega prošče-nja dne 25. Julija v prid tvoji lavni Ifodskl knjižnici Oospodarsko napredno droltvo za šentjakobski okraj. Za prisrčno m originalno zabavo bo vsestransko preskrbljeno. Več prihodnji teden In na lepakih, k
Šolstvo.
— Zrelostni izpit ve mestnem dekliškem liceju se je izvršil v dneh 8. do 10. julija t. 1. pod predsedstvom ravnatelja I. državne gimnazije g. Fr. Novaka. Zrelostnega izpita se Je udeležilo 27 gojenk; od teh je priznale komisija zrelost sledečim gojenkam: Mire Brunet, Jožica Cirman, Helena Čolnar, Marija Držaj, Marija Hanuš, Iva Kline, Sonja Klovar. Vida Korošec, Angela Kunstler, Ldudmlla Okorn, Draga Pod-LfeoL H» PodboL  LsjfvsJeTj Ba^ar,
Štefanija Ravnihar, Antonija Rezek, I Ana Schoem, Ida Skalar (z odliko), Frančiška Smole, Martica Spindler, Brigita Sprsltzer, Nevenka 3lajmer (s odliko), Milka Tabor (z odliko}, Juta Zamik, Vida Zamik (s odliko), Berta Zrimee. Dve gojenkl sta bili reprobira-ni na pol leta.
— Skleo slede sprejema v pripravljalni razred in prvi letnik državne dvorazredne trgovske šole v LJubljani ie objavljen ne razglašat deski pred ravnateljsko pisarno.
Gospodarske ocstie
— m Sabekripcija XI. emisije delate Ljubljanske kreditne banke. Delničarji Ljubljanske kreditne banke se opozarjajo, da poteče rok se razpisano XI. emisijo novih delnic dne 25. t m., vsled česar je treba pravico do novih demic prevuceano priglasiti pri banki, da ne bodo posestniki delnic imeli po nepotrebnem vsled neizvršitve opcije škodo. Oni gg. delničarji, ki ne razpolagajo a potrebnimi sredstvi se sub-skripeijo novih delnic, se opozarjajo, da Je mogoče dobavne pravice po primernem kursv prodati, ker se na drogi strani oglašajo številni reflektanti za nove delnice, kateri do sedaj niso bili demičarjl banke in si s nakupom opcijskih pravic preskrbe pravico do mladih delnic po originalnem kurzu. Tozadevna pojasnila daje dragevolje ravnateljstvo banke,
Ker se Je pri zadnji subskripciji delnic Ljubljanske kreditne banke Januarja meseca t. 1. izkazala potrebe is-
vpisov nove delnice    od nedelničar-
jev, se opozarjajo dctičnl subskribenti, da imajo možnost, udeležiti se tudi sedanje subekripcije na ta način, de si kn-I/iJo opcijske pravice in na podlagi teb sub8kribirajo mlade delnice, po originalnem kurzu 900 K. Tozadevne prijave sprejemajo vsa subskripcijska mesta, katera so navedena v objavljenih inseratih. kjer so tudi razvidni ostali pogoji vpisovanja.
Priporočamo vsem interesentom, da se pravočasno odzovejo vabilu za sub-skripcijo, ker eubskripcijskl rok konča, kot Že navedeno, s 25 julijem t. L
Glej inserat v >Slov. Narodu« 6t. 156 z dne 11. julija t. 1. (5128)
— g Gremij trgovcev razglaša: Vesti časopisov, da so padle cene za 50 do 80%, so silno pretirane: resnici na ljubo se ugotavlja na podlagi dobavnih ponudb, da so se cene v zadnjem času vsled po draženja delavskih plač, premoga in drugih predmetov za tekstilno industrijo nasprotno povišale; razliko je iskati samo v toliko, kolikor se je naša valuta zboljšala. Da pa dokažejo pojmovanje današnjih težkih razmer kupujočega občinstva, so ljubljanski trgovci manufakturne stroke kljub temu, da so plačali svoje sedanje zaloge v celoti po prejšnjem visokem tečaju lire, znižali cene primerno sedanjem stenju valute. (k)
— Glavno ravnateljstvo carine v Beogradu je z vsemi zastopniki trgovinskih in obrtniških zbornic ter poljedelskih zadrug izdelalo carinsko tar rifo za izvoz. Ta tarifa se je izročila finančnemu minstru, ki jo predloži ministrskemu svetu.
— g Borze. LDU. C ur i h, 13. julija. (CTU). Devize: Berlin 18.70, Ho-landija 197.90, Newyork 558, London 22.02, Pariz 48.80, Milan 88.40, Bruselj 50.25, Kodanj 93.50, Stockholm 128.40, Kristijanija 93.50, Madrid 90, Buenos Aires 235, Praga 12.50, Zagreb 8.40, Beograd 34, Budimpešta 8.40, Varšave 3.10, Dunaj 3.80, avstrijske žigosane krone 3.90. LDU. Dunaj, 13. julija. fČTU). Devize: Amsterdam 5800. Belin 444.50, Bukarešta 0, Curin 2700, Kristijauija 2550, Kodanj 2425, Stockholm 8200. Valute: Nemške marke 440.50, romunski leji 370, bolgarski levi 260, švicarski funti 2675, francoski franki 1250. italijanske lire 925, angleški funti 585, ameriški dolarji 145, carski rublji 260. Kurzi v prostem prometu: Zagreb 260—280, Budimpešta plačilo v denarju poštne hranilnice 97.50 do 107.50, plačilo v žigosanih kronah 97.50—107.50, madžarske žigosane krone 97—107, Praga 364—884, Varšava in Krakov v poljskih markah 90—103, čehoslovaške krone 5000aki 366—386, manjši bankovci 367—887, novi dinarji 1000—1050. LDU. Praga, 13. julija. (ČTTJ). Devize: Beograd 288, Zagreb 70.50, Dunaj 26.87. Valute: Jn> goslovenski dinar 280, avstrijske krone 25.37. LDU. Zagreb, 18. julija, Borza od 10. t. m. Devize: Berlin 170 do 173, Italija 0—416, London 245 do 255, New York 0—60.40, Pariz 550 do 570, Praga 145—150, Dunaj 88.80 do 89, Valute: dolarji 60—61, avstrijske krone 89—40, levi 140—145, carski rublji 110—128, čehoslovaške krone 145—150, angleški funti 0—265, francoski franki 560—0. Napoleoudori 275 do 280. nemške marke 178—187, leji 170 do 172, italijanske lire 415—430.
Hproulzaclja.
-f- Telečje meso. >Vnovčevalnlce za živino in maste oddala je za v četrtek, petek in soboto t j. za 15., 16. in 17. t m. svoja teleta v razprodajo in et-cer: Brecelniku, Cuzaku, Ham Mariji, Janežu, Lebnu, Makovcu, Ocvirku, Prepeluhu, Selanu, fikrajnerju, Zaje Ivanu, Bizilju po 4 teleta; Ahlinu, Dolnlčar Francu, Ham Matiji, Javorni-ku, Jesihu, Kastelicu, Kočarju, Kocjanu, Novaku, Petricu, Prezelju, Rlhtnr ml., Rihtar star., Smoljanu, Skriancu, Zganjar Jož., Zganjar Antonu, zabje-ku, Zupan&ču, po 3 teleta. Strukelju, Sagmajetru, Keber Jožefu in Keber Antonu po 2 teleti, Smetu in južni železnici po 1 tele, le Janežič dobil 10 telet. Meso se bode prodajalo po K 19 sprednje ter zadnje po K 20 za kg. Vsaka stranka dobi največ en kiloirram mesa.
f AmcrlSlrt sladkor. PoSilJatev ameriškega sladkorja, katerega dobavo za Slovenijo le prevzela Sladkorna zveza v Ljubljani (no zosp. A LIMegu) ln Zveza slovenskih trgovcev v Celju, se le zakasnela za več mesecev, ker Jadernlca radi neugodnih vetrov In havarije ni mogla pravočasno dospeti v Trst. Po poizvedbah, U jih le odsek za prehrano lzvr§U v Trstu, le Jadrnica dne 7. Julija t 1. pristala v Sardiniji, odkoder Je že odplula proti Trstu, kamor mora vsak čas dospetL Dobavnih tvrdk ne zadene na zakasnelosrl dobave nobena krivda. Ker je cena temu sladkorju še vedno Jako ugodna — presegala ne bo 40 K ?a kilogram — In Je doba do prihodnje sladkorne kampanje se zelo dolga, Je nujno priporočati, da se prebivalstvo pre-skebi s tem sladkorjem, če ta sladkor ne bi naSel dovolj odjemalcev v Sloveniji, se bo moral prodati Izven Slovenije. Okrajna od-dajališča (trgovci, aprovizacije, obrtniki Itd.) naj si tedaj takoj zaslgurajo ta sladkor.
Polzoedfre.
— Zgubila se jo zlata zapestna ura s graviranim imenom >Gezusch< v nedeljo na izletu Glasbene Marice od Otoka do postaje Vetrinj, Najditelj se naproša, da Jo odda proti nagradi v upravništvu >S1. Narodac._
Glavni urednik:
Rasto PnstostemSelf. Odgovorni urednik:
sssssl
SSSSHBSS
158. štev.
•SLOVENSKI NAROD", dne 15. jnUja 1920.
5. stran.
Kupimo turbino
za ca 16  20 NP.
Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda 5181
Mn nnolln UTezno (utorno) in navali UliCrtU dno itrcšBO opeko dobavlja
»AVA« Lubečno. 5145
Kina železnata vin
lekarja Piccollja ▼ Ljubljani, Dasajska cesta, krepča malokrvne. nervozne, oslabele odrasle in otroke. Naročila proti povzetju. 10800
Proda se dobro molke koto.
Naslov pote upravništvo Sto venskega Naroda. 5192
himnah J^£&2&
po 50 vin. nadi Em. Šopane v Rogatcu.
Telefon St. I. v Rogatcu.
W.0 os (transmisijska) 40 mm ter H 2 ležišče za os   Ponudbe na apraio kopališča f leteli Sloa. 5128
Tražim doDroo nankoo pomočnika.
Nast užbe odmah, plaća po dogovoru. JdO Safar9 urar i draguljar, Karlovac (Hrvatska). 5017
Zavarovalnica sprejme
in org nisacijskega uradnika, oba
z večletno prakso. Plača po dogovoru. Ponudbe pod .Zavarovalnica 1000/5172* na upravo Slov. Naroda. 5172
Izvežoansga kuuipiienta.
pa tudi začetnika,
sprejmem s 1. septembrom ali prei. Plača no dogovoru. Dr. Igo Jane, odvetnik v Mnrskl Sobo«. 5171
Vila
v Ljubljani, z 2 stanovanjema, na rrodai. Vsako stanovanie 5 sob eno   stanovanje  takoj na razpolago. Pojasnila daje dr. Vladlslav Pegan, od vetnik v Ljubljani. 5170
Izvrstna mojstra ig^&Št.
Ponudbe z zahtevo plače na Pero
išče.
Goječ, Sarajero, Grilca olica 3.
5183
TAl prostori
dobri nagradi. Slov. Naroda.
za delavnico za precizno mehaniko se iščejo proti Naslov v upravništvu 5167
za kritje streh ca 200 m2 ter dve ledni omari (Elskasten) ceno naprodaj. Ljibljana, Bohoričeva 9.
5166
Skaka
angleško sedlo z uzdo, dobro ohranjeno, žimnica s prvovrstno žimo, gorski čevlji št. 43, novi. Naslov pove   upravništvo Slovenskega Naroda. 5165
njuna«* tirni se sprejme
pri Ivana Ponikvar, Konjnšna ulica št I.
Vec tesopjei se sprejme
takoj v trajno delo. Anton Steiner, Jeranova ni. 11, Ljubljana. 3277
BrezBibDO moško kolo    £ t
menja za damsko kolo. Naslov: Lunder, Poljanska cesta 73 I nadstr 5184
Gosocd zli ppoloa
ki bi hotel? med počitnicami pripravljati tu na meSčanski izpit, naj pošlje naslov pod H 70 poštno ležeče Ljubljana 1. 518fi
hiša s 6 stanovanji in vrtom na Bledu blizu jezera. Več se poizve na Bledu št. 40. 5182
Proda se
Enanslstropoa hiša
z vrtom v Sp. Šiški se prod? Naslov pove uprav. Slov. Naroda 6160
Trsile za strope fflgj o io prodala
na debelo in drobno m? po K 480 pri večjih naročil-h znaten odpust Steiner Anton, Linbljana, Jeranova ulica 13 Trnovo. 4256
9 ||m|   na  prijetnem kraiu
bMSJJ Vrl v Ljubljani, obsegajoč 2 stavbni i 2 vrtni parceli, skupno 2800 qm, se ugodno proda Natančneje se poiz.c Vojvode Mišica cesta 23 pritličje, leva. 4978
Prodam
Plorjanska nI. 23
prvovrsten  6   HP Standard
bencinov    moter.   J. Finf^ar.
50 5
Oskrbnik
ifnniltl hlfO '■ sredini ali na perifen i IiUpiuI ulou mesta, pripravno tudi za trgovino. Ponudbe pod .Pripravno tndi za trgovino* na upravništo Slovenskega Naroda. 5137
51
Proda se etreika 0fiiJ&.'?%£
so pri Mariji  Serarov na Privozn štev. 4.
5163
Dnu!* m    4 ,eta staf8» 14 m dolSa noM K (370 kg) 5e nerabljena železna balkonsKa ograja. Ogleda se: Ilirska ulica 21, I. nadstropje. 5162
D?e meoioiasi sobi se oddasta Moj.
Krsnikova uiica št 7, HI. nadstr., desno.
5161
za krpanje perila. Isto tam se sprejme soba-i ca za tujske sobe na prometnem kraiu Naslov pove upr. »Slov. Naroda« 5151
lite se šivilja
ld se dobro spozna >y v knjigovodstvu. Stanovanje in hrana v niši, plača po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo s potrebnimi izpričevali vred na tvrdko M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom n semenjem, Maribor. 5**8:
LokoinoDila 18 i
s pritiklinami v dobrem stan;u se proda. Informacije v pisarni dr. Ivo Een-koviča, odvetnika v LJubljani, MUiošičeva cesta 6. 50^9
Vsem tovarišem, prijateljem ln znancem naznanjamo pretresljivo vest, da je izgubil dne 8. t. m. popoldne naš dobri tovariš
Franio Huma!
sffnd. med.
iz Prevaljah na Koroškem, pri kopanju v valovili Save svoje mlado življenje.
V Zagreba, dne 9. julija 1920.
Slovenski medicinci v Zagrebu.
Naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri in nepozabni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod
i
Šolski vodi*,
dne 12. t. m, previden s sv. tolažili, preminul.
Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 10. uri dop. v Svetini pri Celju.
NepotolailJM:
Alojzija Postišsk roj. Stritar, soproga. Justina 1o Hermina, hčeri.
Zahvala.
Prezgodnja smrt našega nadvse ljubljenega, nepozabnega sinčka
RUDIJA
naju je potrla tako, da moreva le tem potom zahvaliti se za vse nama došle številne izraze soŽalja, darovano cvetje in poslednje spremstvo vsem in vsakemu posebej, osobito uglednemu ravnateljstvu ter tovarišicam in tovarišem podružnice Kreditnega zavoda za trgovino in obrt.
Globoko žalujoča Rudolf in Mirni Sark.
za obdelaran je posestva ln za skrb za hišo >n živino se sprejme takoj. Se ozira ^rvlč na oženjenega moža begunca. Na razpolago stanovanje s hrano. — Naslov pove upr. ,Slov Nar." 5150
Htletnega, lepega konia za . ž:ijo in ježo ter močno, dobro ohranjeno kočijo, novo konjsko opremo in elegantno sedlo — Ponudb-na upravo lista pod šifro «Prodaja». 5110
večjo množino trii kos
nr in< prašek Ia v zavitkih e roda po najnižji ceni. :ene so  na razpola-o pri
Ljubi;*(*a, Zaloška cesta 15.
55 — 75 cm dolgih po 1/2 kg, Vzorci in A. Vaciko, 5071
POSPStVO
Parna opekarna in iw
Ponudbe na: Parna opekarna Garešnica (Hrvatska).
sredi mesta. 2 hiSi z velikim vrtom, srosobnfm za stavb, rostor in s kletjo, se proda — Več *e izve pri g. Flak v Mariboru, Gosposka ul. 5? II. levo. 5057
Cffrijnife k P3rn' žagi dobi takoj stalna ullUfilln službo.   Ist tam   se sprejme
skladiščnik. Pismene ponudbe s prepisi spričeval rod .Parna žaga 5148* na upravo Slov. Naroda 5148
Starejši tro. jraH i&st
taku ovalec vseh poljskih pridelkov, oziroma kot spcjema'ec živil. Sorejmem tudi drugo primerno mesto za tak<">: ali pozneie. Izpričevala na razrolas Cenj ponudbe pod .zanesljiv in točen na uprav. Slov Naroda 5183
Oglaševanje in popravljanje klavirjev
tudi na deželi.
Feliks PovSs, oglaševalce kia-Vir;av, Llublpaa, Tržaška o. it. 45.
Jato fodra terira,
koja hoče obavljati sve druge puslove u maloj obitelji bez djece neka
*a!je svoju ponudu sa fotografijom i
svj dodžbami. Mjesto može biti stalno.
Plaća se vrlo dobro, postupak fin Oi-mah za nastuoiti. Putni trošak nakom mjesec dana se vraća. Pisati na trgovinu Zagar. NiKoIićeva 12, Zagreb 5177
Eduard Bier i smo?!, Moiar,
prodaju: 32 0 komada pekmezarskih fcuradi (sodov). 5000 hekti buradš (sodi) novi i stari od 200 do 700 lit., 4 nove preše za vino, 2 kazana za peći rakije (kotla za žganjekuho), svaki od 400 lit., 1 lokomobil, 12 HP, skorom nov., I parni kotao (kotel) 55 m*f u dobrom stanju 5174
Obtava.
Nujno svariva vsakogar, kdor bi aznaša! neresnične vesti, da sva bila udeležena cerkvenih tatvin z Gorkičem in njegovimi tatinskimi tovariši.
Ponovno svariva, da bova vsakogar, kdor bo raznašal te neresnične govorice, brez pardona sodno zasledo-ala.
V Ljubi ani, 12 julija 1120.
■vetij in Marila Kranjc gostilničar
Knževniška ul ca 4.
vsakovrstne
žlvilne potrebščine
Gjorgje Grujic
Beograd, Jtfiletina nI. 15.
0| nekaj avto plaščev, cevi ln
povriaikov za iste. Cenjene ponudbe um ooitol orodal Itev. lat, Ljaft-Ijaaa 5193
Oglas.
dva resna, poštena, kolikor toliko v gozdarski stroki izurjena ne premlada lovska in gozdna čuvaja. — Pismene ponudbe je na .loviti na oskrbniitvo jraščine v Orteneku
Msjkaa ffjha išče č an orkestra oper-BlOjnv sni nega gledališča. Ponudbe pod J. K. 4872 na upr. Slov. Naroda.
Proti
a6 letna jahalna kobila Poizvedbe pri naredniku Faleta. top. vojašnica, Dunajska cesta. 5086
se
rancoski in italijanski kore-spondent, event. samo za po-nopoldan^ke ure. Ponudbe pod »Lesni eksport 5053' na upravništvo S'oven-skega Naroda. r053
Proda k fin keejtfa oorava &T»
enega koma. Poizve se v trgovin' J. M^ke, Hrastnik. 5044
Rl079 naJmodernejše iz etam na in ba-UIUC tista od K 120— naprej nud. tvrdka Ivanka Pranrotaik, Ljabljana, Sv Petra cesta 29. 5067
Jedilna olje
liter oo K 48 — se dobi v trgovini Sever & Knmn. Ljubljana, Woifo a ulica 12. 4£62
Proda se poitelja izfšsi
deckega vas 64 v LjablJasL 5173
e,
Prodi tft dobro   ohranleno pohištvi • luOfl VC kopalni    banja.    harm !
obleka in moško kol >. Poizve se
dentovska ul. 11, pritličje. "159
Nflfatrarira zmožno slovenskega, d-'loli u IG n d IIIU ma hrvatskega in nemškega jezika   in<elig^c'nejse dekle k
2 */2 let staremu otroku, obe vsestransko zanesljivi i*č-> proti dobrem plačilu in pogoier-. pensija „Lavica' Samobor pri 2       u. f 189
liluSUO IKUu fi ik vrt lep razgled ceno naprodaj. Tudi hiše in druge realitete, 2 garn. pohištva antičnega, čr-neera naprodaj Konc. posredovalnica „Rodna Orada". Cel le, Dolgo polje \ poobl. poslovod a Karol Breznik. 4977
: CEMENT :
• dobavlja
1 NA'LaSko-
Zagrebačka Direkcija državnih željeznica, Mihanovićeva ulica broj 12. pozivlje vse one, ki bi željeli da nabave za željeznicu različiti potrebni materijal, da stave svoje oferte najkasnije do 30. jula o. g. 12 sati u poldne u ekonomnom odjeljenju (soba br. 11.
Izkaz materijala, koji se ima liferovati, može se u pomenutom odjeljenju osobno dobiti ili zatražiti putem poŠte.
U Zagrebu, dne 3. jula 1920.
Direkc |a državnih željeznica.
H^aZpis«
Gozdno oskrbniitvo graščine SNEŽNIK
pri Starem trgu prodaja loco postaja Rakek v petih partijah sledeče množine lesa:
L Partija.
sk       10 mm X 4 m media 26 cm
15   .      . .     .     20  . pararet
13 582 m 8 40S00 „ 250-000 „ 3
45-000 , p!c!
1 20 20
X 1-3 m
26 23
n skupaj: 349-382 m«
II. Partija.
250-000 m 3 3/4 col 20 mm X * m media 26 cm 45000 . plohi    20   m       , ,      ,    23 , 25*000 „ dile      30   ,      , ,     ,    30 „ skupaj: I
320 000 m1
III. Partija.
75000 m 9 dile 30 mm X 4 m media 33 cm 250000 „ colarice 25 mm X 4   „     30   „ skupaj:
325 000 m1
IV. Partija.
250000 m s colarice 25 mm X 4 m media 30 cm
50-000 1-260 3-612 1-615
dile
50 70 100 19
33 30 19 10
Roman Sdlkat
i. f. iii
cglašev&lac glasovirfev in trgovec z glasbili
Ljubljana, Wolfova ul. 12
„ skupaj t 306-487 m1
V. Partija.
104*756 morali od 80/100 do 130/160 X 4 — 7 m 200000 trami m rk od 10/13 do 26/32 4 — 12 m dolgi 21*996 lajšte od 20/40 do 25/50 4— m dolge skupaj: 326752 cm*
Skupaj:
1627-621 m«
Pismene ponudbe z navedbo cen v SHS kronah za posamezne sortimente je vložiti pri podpisanem oskrbništvu do 31. VII. 1920. do 12. ure dopoludne. Prodajni pogoji se dobe pri podpisanem oskrbništvu, ki daje tudi vsa tozadevna pojasnila.
SNEŽNIK, dne 8. VIL 1920.
Gozdno oskrbništvo pri Starem trgu.
SNEŽNIK
5121
J^fvensKo odpremničl«, dionT^tJl
3«o„ e-« ZAGREB jiica
Podružnice: ZEMUM,5ARAJ EVO, MARIBOR,WIEH.!.Gonz3gag.16. Jspostava: PRAG, Olouha tr. 41.
prima
sve zbirne i vagonske pošiljke na otpremu iz Njem. Austrije, Ćehoslovačbe sa vlastitim pratiocima*
Carfasko posredo^aaie.        Stručno ocarlnenje.
Bavi se isključivo transportnim i odpremničkim poslovima. Posebni odio za ispitivanje tovarnih listova.
sr
Poliiisi
na veliko
J. FRANKEL, Wien. I., Rathausstr. 2.
Telefon 14582.
3P
aaaaai
dobno se se
v pletenih naslanjačih,
ki jih izdeluje razen drugih pletenin
Pletarska šola Strnišče pri Ptuju, Slovenija.
Trgovci, zahtevajte spedialno ponudbo ali obisk našega potnika!
706875
71
20
07
6. stran.
.SLOVENSKI NAROD", dne 15. julija 1920.
158. štev,
O
Janča r<8z O
U ubijana, Slomškova ul. 19.
Lastni izdelek oljnatih barv, firneža in steklarskega kleja. Velika zaloga kopalovega ter belega emajlnega laka, sikativa, brunolina, laka za kočije, usnje, polituro in železo, suhih barv in mizarskega kleja. 5099
elo bučko vi
•
puno oKusnije i tečnije od banatskoga prodaje se na vagone uz vrlo povoljne dene kao i od 50 lit. dalje, te razna hrvatska, moslavačka i dalmatinska vina Poslovnica Jarišić al. 10. Telefon 20-16. — Podrum NikoJić nI. 12. Telefon 10-76
Andrija GoluBl(, zm irioia vina na veliko.
Zastupnik za Sloveniju Ivan Koželj, Ljubljana, Tržaška cesta br. 27.
Oblačilno 1)1090
do 501° ceneje.
Manufakturna trgovina
Jos. Stopar,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 5.
Maievie modrotisha lefiija Mota
razi? podloge itofn
soKance i. Ur.
Jeffinbervš poziv
(za dobavu gorivog drva i drva za potpaljivanje)
Zagrebačka direkcija državnih željeznica kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca razpisuje ovime ponovnu javnu jeftimbu (licitaciju) U svrhu osiguranja dobave gorivog drva potrebnog u godini 1920/21 i to:
a) U Cjepanicama ili b) u oblicima ili c) u ograncima ili Ć) U kurgama u ukupnoj količini od 170.500 m8 zatim e) 770 vagona drva za potpaljivanje.—
Na uredovnoj bjelici sa biljegom providjana ponuda imade se do 5. augusta 12 sati u poldne podnijati (ili putem pošte pri-poslati) odjelu ove direkcije za nabavu materijala i inventara.—
Samo propisno izdane i na uredovnej bjelici prema posebnim OpČanitim uvjetima sastavljene ponude če se raspravljati — Ove se bjelice i posebni i općeniti uvjeti mogu nabaviti kod odjela Direkcije za nabavu materijala i inventara (soba br. 11.)—
Ponude će se otvoriti i čitati u odjelu Direkcije za nabavu materiiala i inventara dne 5. augusta ove god. u 12. sati u poldne.
Na jeftinbenoj raspravi mogu prisustovati i nudioci ili njihovi
zastupnici.—
U ZAGREBU, mjeseca jula 1920. 2233 Direkcija SSS državnih željeznica.
HfflnMrii   dobe P™0*™**« plaftte in lUHCiOlJI cevi za kolesa in vse druge
potrebščine najceneje pri znani tvrdki
ga Vok, Ljabljaia, Sodni nI. 7 4866
Tfffja za strope, žičnike, žico, mreže Mil," za resek, samokolmce. sploh vse stavbene   potrebščine  prodaja po
najnižji ceni A. Sninik, železnioa, Ljib-Ijana Zaloška cesti. 5070
im tamni Bunit -sps.
akademije, sa dobrim svedodžbama, traži nameštenje u kojem većem bankovnom zavodu u Ljubljani.  Sada je
namešten u tednom manjem zavodu u Sremu. Govori srpsko-hrvatski, njemački i nešto francuski. Nastup prema dogovoru. Adresa u upravi Slovenskog Naroda. 5076
Razpošilja
v ledu zavito najcenejše: prima spodnfeštalersfca o&'-ćaio piščance (Brathuhner), velevsko Dlfnčno pečenko, Uabas
(Beiried) in telečla stegna
Eksport perutnine Ivan Loschnigg, Maribor,
POd mostom St. 3. — Brzo -a vi . Ivan Loschnigg.
I sr l bor.
nevmatika
Bifilii^ifl *n vse avtom°bilske po-U V1 ! VIII   trebšči ne
za avtomobile,
kolesa za 40 % v cen) znižana, kolesni plašči od 265 K, zračnice od 130 K. ■ iz prvovrst-
U|V|JQ   skega jekla, mirovni izdelek in vse potrebščine
M"-
Hm vk
m
za Hapavnlce!   u nabiralce!
n
IBBEI
H
•v;
Rs^stava pri več kot 100 tvrdkah od
2—9. avgusta.
Pojasnila   radi   olajšave   vožnje,   katalogov etc. potom poslovalnice
Wien!., Stubenring 8, Handelskammer
Prirodni malinov sirup
z rafinadnlm sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: Ekstrakti —        za umetne soke i. t. d. pri tvrdki —
Sreiko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengelkeoa piva)._
Tvrdka M. Tičar
vljudno naznanja, da ostane trgovina na Sv. Petra cesti vsled dopustov osobja
zatvorjena od 13. julija do konca avgusta.
Trgovina v Šefcnburgovl u'ici posluje nadalje na drobno in debelo.
Specijalna  kro ačnea za dame in
gospode po najnovejših modelih
S. Potočnik, LJubljana, Setetavina il. 6 /I. nal
664
Za dane in gospode moderno oortmljeni Bodal saloa prve vrste. Za naročnike, kt
pri »eje i o b!a*o, ista posti clba. Obraćanje. moderniTiranje oble k. iideovasje nnifor m.
Zahtevajte povsod edinole
„Ciril in Metodov čaj
v zavitkih. Glavna zaloga in glavni dobavitelj
SeT-   IVAN PF.RDAN V UUBUANI. -
etiketa v narodnih barvah, so došle ter se dobijo pri tvrdki
Ivan Perdan v Ljubljani.
Vsi trgovci, založite se s tem blagom« Vsakdo naj zahteva
po vsth trgovinah In tfrftafcarnafa eOiaole te Ttgillo«.
Proda se lepo posestvo
5 stavb, pet hiš, vse dobro zidane, 15 km od Maribora. Krasen razgled in lep dohod na glavni cesti proti južnemu kolodvoru, 20 minut do kolodvora in sicer: 8 ora'ov vinograda I. vrste, pričakuje se 250 hi vina, S oralov sadnega drevja, tudi I. vrste,  lahko se pridela 300 hI mošta, okoli 6 oralov travnika,
5 oralov njiv, 5 oralov šume, vrt itd., velika vinska klet s 1000 hI vinskih sodov, več kot 1000 sadnih dreves L vrste, 70 hI starega vina, 80 hI sadnega mošta, okoli 700 voz komposta, okoli 7000 impregniranih kolce v za vinograd 2 vagona apna, za 4 osebe elegantnega pohištva s klavirjem, 4 voze poljskega* orodja, konji, voh* krave, teleta, slama, krma in ves letošnji prirastek na polju n vinogradu, velika pieša in stroji, vodovod v hiš , kopališče, čebel;njak in' različen drugi inventar. Posestvo je večjldel arondirano, cena 1,500 000*— H* 1 /3 lahko ostane a* zemljišču. Posestvo razkaže f. Fr. Korent v Maribora, Smetanova 48. oskrbnik. 5179
S MI »H ■ B HI
HRVATSKA TRGOVINSKA  B*NKA D. D. U ZAGREBU.
ZAGREB, 30. lipnja 1920.
F5a
npcuu
dionica Hrvatske trgovinske banke d. d. IV. emisije godine 1920.
■
Temeljem ovlasti glavne skupštine dioničara Hrvatske Trgovinske bauke u Zagrebu, obdržane 14. lipnja o. g. zaključilo je ravnateljstvo da provede povišenje dioničke glavnice
za daljnjih K 30,000.000-— dakle od K 30,000.000'— na K 60,000.000--
izdanjem novih '
150.000 dionica po K 200" nominale
uz slijedeće uvjete:
1. Starim dioničarima pripada na rečenih novih 150.000 dionica pravo opcije i to: na jednu starn dionicu po jednu novu uz cijenu od K 280*— po komadu, zajedno s iznosom od K 5*— u ime kamata od 1. siječnja 1920. Čitava protuvrijednost novih dionica imade se odmah kod prija\e opcije uplatiti.
2. Pravo opcije na nove dionice imade se izvršiti od 3. srpnja do 26. srpnja o. £. kod „Hrvatske trgovinske banke d. d." u Zagrebu i njezine podružnice u Osijeku; zatim kod „Ljubljanske kreditne banke" Ljubljani i njezinih podružnica u Splitu. Celovcu, Mariboru, Ce'jn i Sarajevu, te kod „Gradjandske banke" u Beogradu.
3. Nove dionice imadu kupon za poslovnu godinu 1920., te im pripada pravo na dividendu za istu.
4. U svrhu izvršenja prava opcije valja uz predodžbu ispunjenog i pod pisanog odnosnog očitovanja koje leži kod potpisnik mjesta na dispoziciju — predočiti stare dionice, koje će se providiti opaskom „Pravo opcije 1920. izvršeno" i povratiti dioničarima zajedno s potvrdom o učinjenoj uplati, kako je pod točkom 1. označeno.
5. Dioničar, koji nije pravodobno izvršio svoje pravo opcije na nove dionice, gubi to pravo.
6. Tečajni (azijski) dobitak, koji će se polučiti kod izdanja novih dionica ide u korist redovite pričuvne zaklade banke (od bivši troškove emisije i pristojbe).
7. Eventualno neoptirane dionice preuzima sindikat, koji zajamčuje uspjeh emisije.
Ravnateljstvo Hrvatske Trgovinske Banke u Zagrebu.
i
I nevina ja tisk »Narodne tiskarne«
Za taMratnl dat odsovoraa Vikati. K opi t at-