T
■«■■■■■■....... i ■■
Največji slovenski dnevnik H v Združenih državah	|
Velja za vse leto . . .	$6.00	|
Za pol leta.....$3.00	g
Za New York celo leto .	$7.00	H
Za inozemstvo celo leto	$7.00	jO
HalitiB^^^ii-u— > i., i^a i-1 f==—mrf^lP
TELEFON: CHelsea 3—3878
NARODA
r
Listslovenskihdelavcev r Ameriki«
I- The largest Slovenian Daily in the United States.
p Issued every day except Sundays I	and legal Holidays.
I	75,000 Readers.
NO. 126. — ŠTEV. 126.
Entered as Second Olaaa Matter September 21, 1903, at ths Past Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 3i} 1933. — SREDA, 31. MAJA 1933.
Bfe:
TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLL — LETNIK~XL£
POGODBA ŠTIRIH DRŽAV BO PODPISANA
HERR10T ZAHTEVA, NAJ FRANCIJA PLAČA SVOJ DOLG AMERIKI, POSLANCI SE MU PA SMEJEJO
Pri podpisu pogodbe bo predsedoval italijanski mini* trski predsednik Mussolini. — Francoski zahtevi Je bilo zadoščeno. — Francija hoče za ostali dolg skleniti z Ameriko novo pogodbo. — Značilen govor novega ameriškega poslanika v Londonu.
RIM, kalija, 30. maja. — Pogodba štirih držav, ki ima namen zagotoviti mir v Evropi prihodnjih deset let, bo z velikimi svečanostmi podpisana v Palazzo Venezia v teku dveh dni.
Ministrski predsednik Mussolini, ki je sestavil pogodbo, bo predsedoval. Pogodbo bodo podpisali poslaniki Anglije, Francije in Nemčije, za Italijo pa jo bo podpisal Mussolini sam.
Poročila iz Londona in Pariza naznanjajo, da je
Državni z ak adnicar bo odstopil
RAZSTAVA
V CHICAGO
Do sedaj je bilo dvakrat toliko obiskovalcev, kot so jib pričakovali. — Vstopnino j e plačalo 180,000
Chicago, 111-, 30. nuja. — V pon^UjA j« Mvrt4>rna razstava imela menda največ obiskovalcev. kar jih bo imela kaJ? dan tekom petih mehm*v, kolikor časa bo odprta.
Sk<»zi šest vhodov s<» prihajale ji^ i-	i	J velike množice ne *a.m<» <*hiea-
vlada v obeh glavnih mestih pripravljena podpisa-| Vra. temveč so bili med obisko-ti sporazum, ki veže štiri velike države zapadne Ev- ™Jei zastopani ivsi narodi sv: t i.
Tradniki razstave cenijo število obiskovalcev prvega <lnc na 2<MMMK). oil katerih jih je plačalo vstopnino 180.000. Xa podlagi tega upajo, da bo ra/stava imeli velik uspeh.
Policisti, ki so nastavljeni po cestah v Chiesago. poročajo, da so ceste polne avtomobilov, med katerimi jih je bilo veliko število izven države.
Za .prevoz tujcev je ra/vnatelj-.stvo razstave preskrbelo 40 bu-sov. ki pa. ne zadostujejo, zato je bilo /sklenjeno, da bo postaivljenih v promet še 20 busov.
iXajvecji dogodek dnena je bil, ko je bila pripeljana na razstavo "Whistlerjeva slika, ki predstavlja njegovo mater in ki jo cenijo na $."»00.000. Sliko .straž i jo policisti in je bila .prepeljana v Umetniški zav<»d.
Slika je la.st Francije.
rope, da delujejo skupno za mir prihodnjih deset let.
Francoski ministrski predsednik Edouard Dela-dier bo v poslanski zbornici naznanil, da bo Francija podpisala pogodbo štirih držav s pojasnilom, da je bila pogodba v mnogem oziru izpremenjena in da je sedanje njeno besedilo zelo različno od prvot nega Mussolinijevega besedila. Deladier bo poslancem zagotovil, da so v novi pogodbi vključene francoske zahteve in da versaillska pogodba ne bi izpremenjena, kar je Francija zahtevala. Vsled tega je Deladier mnenja, da more Francija sprejeti to pogodbo in naj Francija ne nasprotuje Mussoliniju.
Francoska vlada še vedno čaka na konečni odgovor držav Male antante — Jugoslavije, Cehoslo-vaške in Romunske, ki so takoj spočetka nasprotovale vsaki zvezi med štirimi velikimi državami. — Mela antanta se je bala, da bodo štiri države kot diktator vladale Evropi in da boste Italija in Nemčija zahtevali premembo versaillske pogodbe.
PARIZ, Francija, 30. maja. — Bivši ministrski predsednik Eduardo Herriot je v poslanski zbornici zahteval, da Francija plača Združenim državam 1 5. decembra lanskega leta zapadli vojni dolg in naj skuša doseči konečno rešitev celega dolga, še predno se prične svetovna gospodarska konferenca v Londonu.
Navzlic temu, da so se mu poslanci posmehovali, je Herriot nadaljeval svoj govor, tekom katerega je omenil svoj razgovor s predsednikom Roosevel-tom in je poslancem priporočal, da naj zaupajo
Dunaj, Avstrija, 30. inaja. — Neko .poročalo aiv.strijs.ke uradne časnikarske agenture iz Berlina
Rooseveltu, ki je obljubil, da bo sklenil s Francijo utrjuje, da je bil prejšnji ne™ novo pogodbo gflede dolga, kadar bo enkrat plačan
Gen. SCHLEICHER JE BIL ARETIRAN
Vizum za obisk Avstrije Velja 1000 mark.— Raz. mere med obema državama so napete.— Končano je gibanje za zvezo z Nemčijo.
0DN0ŠAJI MED RUSIJO IN AMERIKO
Ruslca trgovska družba bo skušala stopiti v stik z ameriško vlado. — Ve-liko povpraševanju po bombažu in živini.
V kratkem času se bodo začela pogajanja za obmrritev trgovcih zve« med Sovjetsko I'nijo in Združenimi državami. Predvsem prihajajo v pošte v poljedelski produkti.
Rusija bi naročila iz Združenih držav velike množin** bombaža in živine ter raznih stroj ti v.
OFic.ijelna trgovska -zastopnica sovjetov je Armtorg Trading Corporation, ki bo skušala stopiti v direktno zvezo z washington-.sko vlado.
Pri tem ne «rre za .sklenitev kake trgovske pogodbe. pač pa le za ver jo izmenjavo blaga med obema državama.
Leta 1030 je dosegel ameriški izvoz v Rusijo svoj višek.
Leta	je bilo prodanega v
Rusijo za 83 milijonov dolarjev bla ga. leto kasjieje pa. že za 114 milijonov dolarjetv. Leta 1032 je padla ta vsota na 13 .milijonov dolarjev.
HITLER SE JE MAŠČEVAL NAD AVSTRIJO
B0 je nemški kancler. Hindenburg mu ni dovolil razpustiti državnega zbora. — Hitler je postal njegov naslednik.
KITAJSKI MORSKI ROPARJI
danghaj, Kitajska, 26. maja. — Kapitan kitaj, parnika Kungčan-tai, ki vozi med Da ire no m in Sanglrajem, pripoveduje, kako so morski roparji napadli njegovo ladjo in so .se njegovi mornarji ž njimi obupno borili.
Ko je bil pamik na potu v Sanghaj. .se je moral zaradi hudega viharja 21. maja zasidrati blizu obrežja Kiangsu province. Ponoči so se v treh čolnih pripeljali roparji z revolverji, puškami. sulicami in meči ter so napadli ladjo. Splezali so tudi na ladjo in so ubili šest mornarjev, »edem pa ranili. Kapita*na so zve-
že zapadli dolg.
Polovica poslancev je odobravala njegov govor, nakar je bila razprava odgodena do 9. junija, ko bo ministrski predsednik Edouard Deladier zagovarjal svojo politiko.
1 akoj nato je zbornica sprejela proračun za leto 1933 in ga je znižala za en biljon frankov od lanskega proračuna, ki je znašal 4,344,000 000 frankov.
Znižani proračun je bil sprejet na zahtevo celega francoskega naroda, ki je priredil takoimenova-ni 'štrajk davkoplačevalcev**.
V pondeljek popoldne je 8000 pariških trgovcev zaprlo »voje trgovine in več tisoč trgovcev po deželi.
LONDON, Anglija, 30. maja. — Danes je govoril pred Člani in goeti Pilgrims Society angleški pre-solonaslednik ter dejal, da sta Amerika in Velika Britanija začeli spoznavati, da se ne more nobena dežela v osamljenosti uspešno razvijati.
Angleški prestolonaslednik je predstavil navzočim novega ameriškega poslanika v Angliji, Roberta W. Binghama, ter pri tej priliki pohvalil ameri-
zali. nato pa oropali celo ladjo, ški kancler Kurt von Schleicher, Potnikom sa vzeli ves denar in aretiran m ziaprt v trdnjavi Rue-1 vso obleko. Rzbili so vse stroje htrin.	| in radijsko postajo. -Nato pa po-
<i«neral von Schleicher je biljbegnili z ropom, pred Hitlerjem nemški kancler. Prihodnji dan je priplula neka Njegova .vlada je trajala samo | ladja in je vlekla parnik v prista-56 dni.	uišče Liuho.
General von Schleicher je odstopil 28. januarja, ker mu predsednik Hindenbnrg ni dal dovoljenja, da bi razpustil državni zbor in bi ivladal kot diktator. I>va dni pozneje je bil Hitler imenovan zh kanclerja.
(xeneral von Schleicher je sledil Fra-nzu v«wi Pwpenu kot nemški kancler ter je biJ pod von* Pa,pe-noro vlado šest mesecev obrambni minister.
400 JAPONCEV JE ZGORELO
Toyoh&ra, Japonska, 36. maja. V gozdnem požaru na otoku Sa-halinu je doesedaj zgorelo do 400 Japoncev.
l^a "bi se požar vstavil, je prebivalstvo molilo »za dež. kot edino »sredstvo proti požaru.
ško vlado, ker je prevzela vodstvo v boju proti depresiji.
Nato je govoril Bingham ter izjavil, da je izza nastopa Rooseveltove administracije opaziti v Združenih državah nenavadno izboljšanje.
— To izboljšanje, — je dejal, — je zelo povečalo vpliv, ki ga bodo zastavile Združene države za zajamčen je svetovnega miru ter za izboljšanje svetovnega gospodarstva.
Dunaj, Avstrija, 30. maja. — Vsako upanje, da. bi se Avstriji združila z Nemčijo, je 'zamrlo, ker je nemška vlada določUa ceno za j viziranje potnega lista Nemcem,! ki h oče jo obiskati Avstrijo kot turisti. 1000 mark ali $272.50. Splošno prevladuje mnenje v Avstriji. da bo ta najnovejša odredba gospodarsko škodila mnogo' več Nemčiji, kot pa Avstriji.
Agitacija za zvezo Avstrije z Nemčijo je bila pred kraitkim časom zelo živahna v Avstriji, toda. ko je Hitler končal avtonomijo Bavarske s tem. da je za Baivar-sko postavil deželnega glavarja, ni je odtujil avstrijsko javno mnenje in iz odredb oglede potnih listov je nemška vlada zadala smrtni udarec vsakemu razpoloženju Avstrije za priklopitov k Nemčiji.
Po splošnem mnenju	je sedaj
samo t retina Avstrijcev	za zvezo
z Nemčijo v primeri z	devetimi desetinami leta 1920.
Vsi dunajski časopisi	razpravljajo o napetih odnošajih med Avstrijo in Nemčijo.
Katoliški JLst "Rerchspost" pov-darja. da tv času, ko vse države sveta zastavljajo vse sile, da bi prišlo do splošnega gospodarskega sporatzuma med narodi, so Nemci dvignili proti Nemcem o-rožje gospodarske vojne m samo zaradi majhne avstrijske politične stranke (fašrstovske). List pravi, da bo Avstrija iv odgovor na to zaprla meje za nemško bla-go.
Demokratični list Wiener Tage-blatt- misli, da so poglavitni vzrok za nemški nastop slabe nemške finance, obenem pa hoče Hitler oslabiti Dollfussovo vlado. Lansko leto je bilo med turisti, ki so obiskali Avstrijo 47 odstotkov Nemcev.
MXeue Freie Pres.sc" praivi: — Videli bomo še. ali bomo iv "novi Evropi", .ki bo kmalu ustanovljena. ed"ni narod, ki ne uživa istega spoštovanja kot druge države.
Kancler DoJifuss bo ostal odločno na svojem stališču. Gover-nerji {avstrijskih zapadnih držav, ki mi vsled nove nemške odredbe najbolj prizadete, so prišli na Dunaj. da se posvetujejo s kanclerjem Dollfussom. Avstrijski poslanik v Berlinu je bil poklican na Dunaj na posvetovanje s kanclerjem.
Iz več virov prihajajo poročila. da bodo diplomatične zvesse med obrana državama najbrže prekinjene.
Prvi udarce proti neiuškj odredbi bo Avstrija vrnila s tem. da bo zaht-eva-la. da bo vsak Ar.-s.tri-jee. ki se hoče udeležiti vsenem-ške .konvencije iXemcev iz tujih držav v Passau. plačal za v k um 100 mark. zlasti še. ker je bilo prvotno določeno, da bo konvencija zborovala v Celovcu, pa je 1»ila ma povelje iz Berlina prelo-zrna v Paamu,
PEC0RA BO OBJAVIL IMENA
M0RGAN0VIH LJUBLJENCEV
WASHINGTON. D. C., 30. maja. — Ker je preiskava Morganovega podjetja dognala, da je spadal med one, katerim je prodajal Morgan delnice pod ceno in jim posojal denar, tudi državni zaklad-ničar William H. Woodin, se splošno sodi, da možak ne bo mogel dolgo vztrajati na svojem mestu. To prepričanje je tako splošno, da se je v senatu že danes začela debata o njegovem nasledniku.
Ferdinand Pecora. ki vodi preiskavo posebnega senatnega odbora. je izjavil, da bo jutri objavil imena nadaljnih uglednih o-seb, katerim je bila Morganova firma naklonjena.
Pri tej priliki bo tudi povedal, da izvaja Morjranova firma velik vpliv na družbe, ki preskrbujejo mesta .s plinom in elektriko.
Pecora je izgubil v osebi sena-tora Couzensa velikega podpornika. Senator Couzens. republikanec* iz Miehigana. se namreč odpravlja po naročilu predsednika Ro«*»evelta na svetovno gospodarsko konferenco v London.
ROPARSKI GLAVAR UJET
Francoski orožniki so ga iskali več let. — Predal se Je sam orožnikom. Ljudje so ga hoteli reši* ti.
Ajaccio, Korzika, 30. maja. — Zloglasni roparski poglaivar Andre Spada, katerega so oblasti iskale več let, se je i>am pred«!
Demokratski senator Long izlorožnikuin v vasi Coggia. N'jego-
Louisiane je odločno proti temu. da bi stopil na Wood i novo mesto proračunski ravnatelj Lewis Douglas.
Prajvi. da bi prišli s tem <z dežja pod kap. kajti Douglas je v ozki zvezi z Phelps-Dodge Cooper Co.. katera je pod Morganovo kontrolo.
— Če nočemo iskati v Morga-novi firmi prihodnjega državnega zakladničarja — je vzkliknil — je bolje, da obdržimo Woodina.
Senator Ashnrst, demokrat iz Arizone, je pa izjavil, da je si za mesto državnega zakladničarja ni mogoče misliti boljšega moža kot je Douglas.
v a predaja je po eeli Korziki povzročila veliko .presenečenje.
Spada je bil vsled neprestanega zasledovanja orožnikov popolnoma izmučen. Izgleda kot bi se mu nekoliko omračil rahlim. Pre-t dal se je poleg majhne cerkve v vasi Coggia-. Oblečen je bil skoro v same cunje in na glavi je imel krono, na prsih pa mu je visel križ. Pred vrati cerkve je pokleknil in je pričel s hripavim glasom vzdihovati: "Kaj sem naredil?"
Novica o njegovem prihodu .se je ta-koj razširila po okolici in kmetje so prišli in ga. skušali rešiti pred aretacijo. Toda ni se hotel skrhi in je več ur hodil po okolici. Slednjič so prišli orožniki in so ga vzeli v svoje varstvo.
Z aretacijo Spade, ki je italijansko ime za mee. je izginil zadnji večji ropar na. Konziki. ki do sedaj še ni bil vjet. Bil je zadnji izmed roparjev, ki so se imenovali "ruparji časti** in ki so .se skrivtali po nedostopnih gorah Korzike, kjer jo bilo vse iskanje brezuspešno.
Pred dvema letoma je franco-'ska vlada vprriorila velik pogon na roparje z aeroplani, gorsko ar-
„ wi*.«on •	tilerijo. ka valerijo in neč sto mo-
Jreiping, Kitajska, 30. maja. —.,. ' . ..	,	,
t)	.	... A 'stva intanterije pod generalom
to mnenju inozemskih zastop- ,r ^ ...	.	„
Iluet. ^ jetih je bilo vee ropar-
POLOŽAJ NA DALJ. IZTOKU
Zavzetje Peipinga je odvisno od stališča, ki ga bodo zavzeli Kitajci. — Gonja proti Čang Kaj-šeku.
nikov v Peipingu je general Feng nastopil v popolnem soglasju s kantonsko vlado in skuša strmoglaviti gr.nerala Čang Kaj-Šeka.
Vsded nasprotstva med posa-mexnimi kitajskimi generali je položaj zelo nejasen. General Feng je njaprej pomagal narodni vojski generala Čang Kaj^Šefoa v severni Kitajski, je bil pozneje vojni minister v Xankigu. t»»da je kmalu odpotoval iz glavnega mesta. Ko s«> bili leta	Ja]x>nci pripravljeni, da lkzpraznijo San-tttng. je bil general Feng pripravljen. d>a prevzame upravo »province, toda general t'ang Kaj-Šek je naprosil japonsko armado. da ostane na svojem mestu še dva meseca, da bo v tem času mogel dobiti v svoje roke vso o-blast na 'Kitajskem.
je v. toda Spada je ostal na svo-voiH, četudi je bila na njegovo glavo razpisana visoka nagrada. Od tedaj ko &pado ivedno zasledovali. toda ga niso mogli vjeti, ker so ga prebivalci, ki so ga smatrali za velikega junaka, skrivalo j in ščitili.
S|>ada ie pred devetimi leti libit nekega policista, "ko je rešKI svojega tovariša in od tedaj naprej je živel iv gorah. Svoj glavni sta-n je imel v Sari d* Orsino in j« bogatim trgovcem nalagal veliko tlako. Pred dvema letoma je cesto iz Ajaccio v Sopigna za dvaf niftseea popolnoma aa.prl ta trgovski promet, ker mu trgovci niero hoteli odrajtuvati tlake.
Včasih je imel Spada okoli sebe* veliko roparsko to&po. Tudi v politiki je imel odločilno besedo m
General Fenp je ted-aj takoj u- .	.	.	.
_ , .. • • , .. J marsikateri poslanec na Korziki
makml svojo vojsko pr<»t. zapa- ^ - - „ . ?---„
se je imel njemu zahvaliti za iz-
• volitev.
du ter razdejal železnico. Otl te-
je prišlo med armadami raz- j-HičurK [kitajskih generalov več- no zatrjujejo, da je vse odvisno
krat do resnih spopadov.
Kak uspeh bo imelo sedenje premirje med Japonci in Kitaj-
oči Kitajcev, ako se Japoncem na bodo -upirali. Od tega je tudi odvisno, ako bodo Japonci zavzeli
ci, j« težko uganiti. Japonci ved- Peeping <ali mu bocfo J>QzanesU,

£*•' Vftkosr
MEW YOU, WEDNESDAY, KAY 31, 1933.
THE LARGEST SLOVENE DAILY ta tF. S. A.
■ATBOfl PUBLISHING OOMTANI (A (tepMttoit
at afeoT*
New ¥«% atr, N, T.
GLAS NARODA" <Vs4sa at the Peapie)
Bwrj Day Except Bqpday and HotMays
Mo v«!]« as Aawrlko la
••••■••••••••■■••••••a

94.00 S2L00 •1.00
k« New' Tork n celo Itto Zt pot lots !*•(•••• Z* lnoioift So pot leta
O O • O • 1

$T>0C 9fcM> »7.00 t&SO
Yearly MO
Ad ycrtifwit o« Aireeneot
"Qlaa Narod*"	t—kl don lxroemiH nedelj la pramlkor.
krsa podplat to ooeboood mm am prlofrfeitej*. Donor orj mm blogovott po Mommy Older. Prt opmnombt krojo oorotnlkor. prosimo, do me tvdl BMjlBjo blvollUe naxnanl, do hi t rej« najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". SI« W.
lttto Steoot. New CHelaeo S—SS78
H. L
VETERANI IN ADMINISTRACIJA
"Ako dva i**to delata, ni vedno isti uspeh/*
Resničnost tega starega pregovora se je zopet potrdila v načinu, kako sta ravnala dva ameriška predsednika b vojnimi veterani, ki so prišli v Washington zahtevat bonus.
Ko so lani začele korakati velike množice vojnih veteranov proti Beli hiši, je. poslal predsednik Herbert Hoover proti njim zvezno vojaštvo.
Zvezni vojaki so razkropili množico veteranov z bajoneti in plinskimi bombami ter zažgali njihovo taborišče.
Veterani so bili s silo izgnani iz zveznega glavnega mesta.
Hoover je v tem slučaju očividno napačno ravnal, kar je precej pripomoglo k njegovemu porazu.
Pred par tedni se, je približala Washiugtonu nova armada, šesto ječa iz 3000 veteranov.
Zelo so bili začudeni, k« jim je vlada odstopila bližnje armadno taborišče, kjer so dobili vsak dan trikrat jesti.
— nikdar nismo imeli tako dobre hrane in v taki obilici, — so soglasno izjavljali.
V armadnih tovornih avtomobilih so jih prepeljali v devet milj oddaljeni Washington, kjer jim jr. mornariška godba priredila koncert.
Dobili so brezplačno zdravniško in zobozdravniško pomoč, slednjič se je pa pojavila m« d njimi Rooseveltova soproga z dvema njegovima 'tajnikoma. Ogledala si je taborišče ter se prijazno pogavarjala z vrteram.
Posledica tega je bila, da je je lotilo 2<>00 veteranov dela v gozdovih, kjer dobivajo dolar na dan, hrano in obleko. 350 jih je bilo pa na vladne stroške odpeljanih domov.
Vsepovsod je bilo opažati zadovoljstvo. Nihče se ni pritoževal. Predsednik Franklin D. Roosevelt je "z dobroto porazil veterane".
Pripomniti je treba, da je inalo prej sprejel predsednik v avdijenei delegacijo ter ji obljubil, da bo šel veteranom v v»eh ozirih na roko, istočasno je pa pripomnil, da bo vetiral vsako predlogo, ki bi zahtevala izplacanje veteranskega bonusa.
Ko so zadnji veterani zapuščali Washington, so opažu Ji na cesti le ene-ga policista.
To zopet dokazuje, da je mogoče vsak še tako zamotan problem ugodno rešiti, ako se ga človek loti s prave strani.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolar, jev bro vsake iij&ye, v kako 6vrho je denar name-»jen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev,
naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošilja tvi jo.
A	DECLARATION POR MONEY ORDER
I kerewtth declare that Money Order No. ••nt by me for the purpose of-
-------------------- is
u4 la not Intended for the purpoae of speculation, placing savings or making Investment In a foreign country.
X certify that this transaction in no way contravenes the net of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder.
(Purchaser *s Signature >
(Date)
SB BOMO TOČNO IN HRTO X3VB&EU VSAKO PQSJLJATBV
3LOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Narad*" -
QHHX
New York, H. V.
Slovensko mladinsko društvo 8. iN. P. J., priredi drugo nedeljo v juliju svoj piknik v Emerald Park. L. I. Toliko iv blagohotno vpoštevanje, da druga društva ne bodo. prirejala na ta dan nobenjb rab a v. Podi*>biii|$ti bodo .pozneje objavljene.
Odbor.
Brooklyn, K. Y.
Cenjenemu slovenskemu občinstvu v Greater New Yorku se tem potom ujudno naznanja, da priredi društvo Bratska Zveea, št. 140 S. «N~ P. J. »piknik v nedeljo, dne 23. julija	v Emerald
rWku. 88-24 Myrtle Avenue, blizu Woodhaiven Boulevard. Park je znan rojakom še iz prejšnjih dobrih časov. Začetek ob 2. uri popoldne. Vršile se bodo razne "tekme in drupri kontesti za odrasle in za otroke.
Preskrbljeno bo tudi v vseli o-zirih za lačne in žejne. Igrali bodo hrvatski tamburaisi. Vstopnina -25c. Zabave bo dovolj an vsakogar.
Za obilen po.set se priporoča za odbor: Anton Staudohar.
Lorain, Ohio.
S.pet .smo imeli užitka poln večer. ko so na in naši vrli pevci in pevke zapeli toliko lepih pesmi. Vse je bilo lepo. da bi človek kar poslušal naprej in naprej. Tudi udeležba je bila lepa. Koncerta .so .so mfcležili tudi rojaki iz <Me-velanda. Mr. in Mrs. Kogoj. Mrs. Žagar. Mr. Zrimšek. Mr. Šabec. Mr. in Mrs. Trček in hčere, Mr, in Mrs. Penko. Tudi "Za rja ni" so bili zastopani po vrlih pevcih.
Zelo nas veseli, da ste nas obiskali iu da *e zanimate za naš* prireditve. Tu<li mi bomo prišli na vaše. iHvala vam!
Dne 21. maja ko priredili nasi pevci in iHMlporni član našemu vrlemu n ]K>žrtvovalnemu pevo-vodji Mr. Louis Šemetu sn prise party. Program: Podoknico je M pel .skupno mešani zbor "Na«* Dom". Pozdra vni govor je imel predsednik Frank Ambroži*. De-klainTrali sta Alice in Emily Je-vec. Mrs. F. Jevec je podarila šo-pek cvetlic.
'Nas pevovodja je bil presenečen in ginjen do solz. V svojem govoru se j«* zahvalil in obljubil, da dokler bo toliko simpatije in toliko zanimanja, bo deloval s polno močjo, da bodo imeli rojaki vodno na razpolago duševne hrane, razvedrila in užitka.
Za darilo mu je predsednik Fr. Ambrožič /iarocil krasno taktirko. Nato se je pevovodja L. .Še-me zahvalil z željo, da bi bila ta palčioa znanilka sloge iu.bratstva, simbol miru in bratske ljubezni. Vidi Pe kako lepo bratstvo vlada med .pevovodjem in pevci. Sledili so govori. Mr. Rakar je bil prvi poavan od stoloravnate-lja. V svojem zanimivem govoru je podal mnogo lepega. Poudarjal je. naj podpiramo kulturne ustanove in pevovodja. iNato je govoril Mr. Plut *z Clevelanda.
Predsednik Fr. Ambrožič ga je pnwil. naj bi še eno zapel, na kar je knasno zapel "O rožmarin", na piano ga je .spremljala Mrs. Plut.
N>to je govoril predsednik Narodnega Doma J. Piškur. Pojasnjeval je. da so to težave v Mi časih, a kultura nam je potrebna. Xato je govoril Mr. Be-lant. Pozdravil je vse navzoče in se zahvalil vsem, posebno pa rojakom iz Cleirelanda in Oollin-wood. ki jih je prispelo sem okoli 70. kar na« veseli, kajti vidi »c. kako veliko prijateljstvo vla-.cia med nami in sosednjimi na-I sel bin »mi. Med njimi so bili: Mr. in Mrs. Menart in sinovi in Mr. Lovrenc Petkovšek, najboljši prijatelj Mr. Neme-ta. kakor mi je sam jpovedtfl; spijanitftinia društva "illtrija" J ose Terček, Miss Gornik in Miss Vaimic.
■Nato se je rv spodnjih prostorih razvila prosta nabava in ples.
Lep večer je bil za vse.
V soboto 3. junija priredi dramatični odsek S. N. Doma šaljivo igro Sokratov god".
To bo užitka poln večer, in naj ga nikdo ne zamudi. Temu sledi ples in prosta zabava. Vstopnice za odrqsile 35c. za mladino 15c.
ftirk nw bo aopet zabaval, kakor sem zvedel po strani.
Lotus Balast
Chicago, HI.
Dtanes so otvorili svetovno razstavo tukaj v Chicagu z veliko
slovesnostjo. Računajo, da jo je prvi dan posetilo 50,000 ljudi. Štiri milijone i vstopnic .so že prodali, Cenjeni rojaki, katerim je mogoče, pridite gledat čudo dvajsetega sto4etja. Gotovo -ne bo nobenemu žal, ker nekaj takega se še ni videlo na svetu, kot je sedanja svetovna razstava. Ker so hoteli v mestu »»obe že večinoma oddali in so cene jako ivisoke, se priporočam vsem. ki pridete na razstavo, da se oglasite pri meni. Dajem lepe sobe v najem po nizki ceni in blizu prostora, kjer je svetovna razstava, tako da se vidi od moje hiše dva velika stolpa. ki Inista služila posestnikom za »vožnjo po zraku, tako da bo vsak lahko videl s teh stolpov ee-li Chicago in obenem svetovno razstavo.
Torej nasvidenje!
Sedaj se .je tudi približala vesela spomlad in doba piknikov. Ptfvi piknik priredi samostojno podporno d-ruštvo "Zarja" v nedeljo 4. junija v Willow Springs pri sobratu Kegel. Ker bo to prvi piknik, lipam, da se bodo rojaki udeležili v obilnem številu. Postrežba bo prvovrstna. Igrala bo iavrstua godba (iradišar bratje. tako da >e l>o vsak lahko dosti na plesa I. ImeJi bomo tudi 3.2 ječmenovee.
Torej nasvidenje na pikniku! Pozdravljeni!
Franc«4« Lukanieh.
2246 Blue Island Ave..
Chicago. III.
Detroit, Mich.
Pevski koncert "Slavca" dne 14. maja je bil jako p<»voljno izvršen. 'Res. da ni bila dvorana nabito polna, a kar je bilo občinstva. r<i pa l^hko videl, da no bili vsi prav zadoivoljni s programom.
Torej "Slavci", kar naprej! Xe zamudite pevskih vaj čez polije, da boste jeseni pripravljeni dati občinstvu zopet kaj lepega.
Naj tem potom omenim nekaj redkega za Detroit, namreč dva "Slavca" (gotovo različnega spola) se hočeta za vedno združiti. To sta Miss Emilia Ogrinec in Mr. Ciril Gaber. Poroka bo v nedeljo 4. junija ob 8. uri zjutraj v slovenski cerkvi. Želim vama o-bilo sreče, twii ko bosta združena kot mož in žena. ne pozabita pavskega zbora "Slavec".
Pozdraiv!
Poročevalec.
Olentana, Mont.
Delo na farmah je v polnem teku. Ker letos večkrat dežuje, imajo farnierji upanje za boljši pridelek. <Saj že več let ni bilo sko-ro nobenega pridelka. Vlada jim je poe»ojevala dnewr, da so si kupovali seme.
Na tisoče farm je zapuščenih vsled zadnjih suhih let. ker si lastniki niso mogli pomagati. Te zapuščene farme so jako poceni.
Povečini so tukaj ljudje nemškega pokol jen ju. Priselili so se iz Minnesote pred kakimi 20 leti. Dasi so že tri generacije tukaj v
Ameriki rojene, še niso zaivrgli jezika svojih očetov.
'Rojaki, v tem listu se poizveduje za Johnom III up ar jem 'iz Krupe pri (Semiču. iNjegovi 'priletni stariši željno pričakujejo kakega poročila od njega, edinega sina. ker že 27 let ne vedo, kje je in kaj je ž njim.
Pred par leti so se širile govorice. da je postal žrtev roparskega napada nekje v Arizoni.
iXjegovi .stariši vas prisrčno prosijo, da jim kaj »poročite.
Pozdrav wm čitateljem tega li>ta. G kisu Naroda želim dosti ovih naročnikov.
M. P.
DOLLFUSS - AGENT MUS-SOLINIJA
Parička "Pc^pulaire" se bati v : daljšem članku s kongresom av-strij>ke krščansko socialne stranka. ki je zasedal v Solnogradu ter I razniotrivajoe postopanju zv»--,znega kaneelarja dr. Dollfnssa piše med drugim :
J Avstrijski vlastodržei si prizadr I vaj« predstaviti nam dr. Dollfu^i I kot edinega človeka, ki je s|Kw4>en jrtšiti Avstrijo pred hitlerijac-Jstvom. Od nas zahteva j». naj ga ne napadamo, marver jiodpiramo. X.j Francijo zlasti pritiskajo, naj izplača. kar je obljubila, kajti sicer da se bo dr. Dol I fuss umaknit / vodstva avstrijske politike in poji« m lwj Avstrija neizogibno p«»dre-jt na Nemčiji. Toda le počasi, gospoda! Kako pride Francija do tega, da bi morala jMilitično in finančno vzdrževati tega Mussolini-jevega agenta Kaj š«' ne uvidijo, i da j** protideiiHikratMka in proti>o jcialistična jx»litika. četudi je na /u-■ naj naperjena proti hitlerjevcem. v (stvari fašistična politika italijan-Jske barve, ki ima za cilj ustvaritev nove trozveze med Avstrijo-Mad-žarsko in Italijo.' Ali ni dovolj jasno, da stremi ta i>olitika za olino. Vii avstro-ogrske monarhije, kar bi v primerit |>ovratka llal«sburzan«>v ur prestol spravilo ta del Evrope v največjo nevarnost. Ali naj F rancija pomaga, da pride di» tega : To vprašanje je treba do k«»n-va razčistiti. Ako hoče Dollfuss služiti Mussoliniju. naj išče pod-pire pri njem. ne sme se pa zanašati na to, tla mu 1m> Francija »lajala denar. S tem je i>ovedauo vse. Ce l>o||fuss potrebuje denar, naj mu srn da Mussolini.
POZDRAV!
Podpirana poz<lravlj.im vse znance in prijatelje v Library. Pa., posebno .pa mojo družino. Lep pozdrav tudi moji hčeri v New Yorku, pri kateri sem preživela zadnji dan pred odhodom v domovino. iNe smem pa pozabiti tudi uradnikov potniškega oddelka "Glas Nairoda". ki so mi vse potrebno preskrbeli za potovanje. Kdor j e namenjen v staro domovino, naj se z zaupanjem o-brne na to .zanesljivo tvrdko. Ne bo mu žal.
Nasvidenje!
Mary Rubish.
Xarocitc ne na "GLAS NARODA", največji storenski dnevnik v Združenih državah.
DENARNA NAKAZIL A IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
CENE DINARJEM IN LIRAM SO TAKO NESTANOVITNE. DA JIH NE MOREMO
NAVESTI
Izplačila v ameriških dolarjih ostanejo neizpremenjena.
uruciu T IMHHilBI DOLARJIH
Izplačilo $5.00 morate poslati____$ 5.75
" » $10.00 " " ______$1045
" » $15410 " "___416-—
» " $20.00 " " _411—
-	■ M40 " " ____$4145
" " $8040 " " —.45140 Pnlinuitt doM ▼ starem kraju Hplagllo v dolarjlb. JTujna nakasila lavriultmo po Cabi« Utter sa pitstojblno |L-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
'.t • "Gla« Naroda"
»1$ WM8T 18tk BTBMET	BMW XOSt. S. I.
Konvencija SNPJ.
Chicago, HI, 2$.;.maja.
K»»t že včeraj poročano, prva toeka na dnevnem redu desete redne konveneijt? Slovenske Na-r«Hlne Podporne Jednote je bila razprava o posojilih elanom na posestva. Po dolgi in burni razpravi je bil predlog brata Podboja iz Barkhill, Pa. sprejet. Glasil se je. da Jednota preneha s takinr posojili. Za tem se je zahtevalo poimensko gla.so«inje. ko>ga izid je bil ravno isti. Kot glavni vzrok za ukinjenje takih posojil .s»« jt» naglašala potreba, da Jednota potrebuje vee premoženja ki je investirano v takih bondih. katere je mogore vsak »"•as viiovi'iti, in to so v prvi vrsti vladni bondi. Sklenjeno je bHo tudi. tla tlokler Jednota nima vsaj ene |>et»ue vsega premoženja ijivetštirajrega v takih bondih. da se sploh ne sme drugih investicij izvršiti.
Nič manj vroča ni bila debata jrlede vprašanja. kopra naj .se sprejme v Jed not o. (kdsek za pravila je predlagal, da se dovoli pristop prosileem drugih kot slovanskih narodnosti. namreč vsem belo-poltnikom. Sprejet pa je bil protipredlog. da .^e sprejema samo prosile** slovanskih narodnosti. Značilno pri tem je bilo. d:i je mnogo delegatov angleško poslu jočih društev glasovalo za ta prot»predlog. Se bol j značilno pa je bilo. tla pri glasovanju z dviganjem rok je bilo oddanih f*"» glasov. da m* sprejema vse belopolt-nike. in samo 70 glasov, da se sprejema s«aiin> slovanske narod-j n«tsti. Pri poimenskem ^rlasova-! nju. kr je bilo zahtevano, je bilo pa oddanih samo glasov za vse belopoltnikt- in HO za .sanio slovenske narodnosti.
Takoj /a tem je bil pa stavljen pre<U«»g. da se. dovoli glivneinu upravnemu odboru, da lahko dovoli v tem oziru izjeme. To pa zato. ker že sedaj ima Jednota kakih dva tisoč članov, ki nix> slovanskega pokolenja. Ta preil-log je bil sprejet, eeprav je bilo precej ojKJiziejje.
Močna opozieija se je pokazala tudi proti predlogu odseka /,\ pravila, la se dovoli pristop v Jedn-oto osebam, ki so dosegle petdeseto leto starost i. Ko je odbor (»ojasnil. da take »»sebe *o o-mejene za koliko se lahko zava-r nje j o. ter tla se za bolniško poil-]H>ro sploh ne morejo zavarovati, je bila točka končno sprejeta.
■Rav.no tako je bHo mnogo na-sprotstva proti točki, ki dolorii-je. da čilan. ki je črtan, kar pomeni. da je bil suspendiran |>o-prej za dobo dveh meseeev. in jm>-tem izopet potrta ne aktiven, ni deležen bolniške poiV{>ore za <lobo trideset dni ]>o 'zopetni pristopi-tvi. Tudi ta točka je bila .sprejeta. Več drugih določb, tika jočih se bobiiške podpore, je bilo sprejetih brez posebne razprave.
»Pred konvencijo se je mnogo govorilo o možn<*sti. da .s» poja-vijo kaka «*stra ]K>liti«'ua nasprot-stva med delegaeijo. Bolj ko konvencija poteka, bolj se ukazuje, da so tukaj dve skupine, dasi-ravno dozdiaj še nt prišlo do k i-kili posebnih težkoč. Ena teh .skupin jt» imela sestanek tik pred otvoritvijo in izdala JLsto kandidatov za konvenčna mesta. Ta lista je zmagala do mala na celi črti. Ravno ista skupina, ki ima močno zaaJombo pri socijalustit"-nem klnbn. je imela sestanek zopet izadnji torek. Tam se je tudi poudarjalo, da je struja. ki je. nu krmilu Jednote sedaj, vodila -Ted-noto v delavskem duhu od na-preilka do napredka in namerava ostati na krmilu iu nadaljevati s n tem vodstvom. Danes zvečer sta pa dva sestanka. Vsaka struja priredi e,nega. Ampak to je postranska Stvar. Glavno je. da konvencija sprejme taka pravila, da bo vodstvu omogočeno plodo-nosm> delovianje iza Jednoto in članstvo.
O tem več jutri.
Simon Troj ar,
poročevalec.
Slovenka, srednje starosti želi službo, —
najraje kje na kaki farmi, ker sem vajena vseh del. Za slučaj, da se mi pošlje denar, grem kamorkoli. — Poštenost .zajamčena. Pišite na na-1 slov: Mre. F. M. PHILLIPSON 109 SIXTH ST.. CADILLAC, MICH.
~ > .	<2x)
£
I
Iz Washingtona prihaja poročilu, da bo zvezni czakladni&ir Woodin odstopil.
-Posebni senatni obor. ki preiskuje poslovanje privatnih bankirjev. je dognal, da mu je bii velefinančnik Morgan zelo uaklo-n jen.
Ferdinand Pecora. odvetnik senatnega odbora, je Woodinu dokazal. da se je solnčil v Morga-no\*i luč L
V kratkem bo podal svojo re-signacijo — kajti »Ivenia gospodarjema ni mogoče uspešno služiti.
, Oh. če bi resignirali vsi. ki slu-žnjo dvema gospinlarjema, in če bi ostali na krmilu >-amo tisti. k?, služnjo eflinole dommvini. bi bilo za res dobro v na>'i obljubljeni deželi.
*
Jugoslavija in Avstrija sta si zopet v laseh
Avstrija noče ve>" importirati jugoslovanskih prašičev. V zameno je .lu^o.sla vija ]»repr»veda^a vsak uvoz iz Avstrije.
Niti avstri>ki čaaopLsi ne smejo v jugo-lovanske kraje.
N«», če dobro premislimo, bo .Tu-goslavijat že nekako izlia.irda bre? duirajskih r"vofcverskili žitrnalov. dočim bo Avstrija preeej pogr^-šala mastno jugoslovansko svinjino.
*
1 ''Pa bi vendarle včasi kakn špasno povedal" — me paziva dra^a rojakinja v rožnatem pismu.
Šaljivih ne vem dot»ti. pa^"- pa ]>ar resničnih iz vsakdanjega življenja.
Tako w je naprimer odpravil rojak advokatu, kajti mera nje-govih zakonskih sladkosti j:1 bili zvrhano polna
—	iN«, kaj ho dobrega ' — »a je vprašal advokat.
—- Ah. nič. ločil bi .se rad.
—	Tako. ločili bi se radi* — je poizvedoval advokat in v mislih računal, koliko bo zasluzil.
—	(Vran se hočete ločiti?
—	Moja žeti nori — mu je Iju-beznjivo pojasnil drasri rojak.
—	Ali je že tedaj norela, ko sta se vzela
—	.Nak. takrat ni norela, ampak sem bil nor.
Otroci... Oh. otroci! ... Kdo se more poglobiti v njihove misli in nazore!
—	Kje si bila ti rojena, mama ? — jo poizvedoval desetletni fantek.
—	V Domžalah — je rekla mati.
—	Kje je bil pa paipa rojen'
—	Tam daleč na Štajerskem.
—	Jaz sem bil pa v New Yorku rojen, kaj ne?
—	-Ta. ti si bil pa v 'New Yorku.
Fantič ^e je globoko zamislil
iu slednjič i'lnodrcual.
—	Tako narazen smo bili rojeni. pa mud vseeno skupaj prišli. ..
*
Možak je prišel iz Californije in je vedel strašno dosti povedati.
—	Pa si bil tam v čaeu potresa — ko trli vprašali.
—	Seveda >ejn bil.
—	Ali si se kaj bal.'
—	(Vinu bi se bal — saj ne je
zemlja bolj tresla nego jaz.
*
—	Nihče nima takih kokoši kakor jaz — se je postavljal novo-pečeni tanner. — V šestih mesecih ni se nobena znesla nobenega gnilega jajca.
*
—	Ali že odhajate? — je vpraša Itn, gospodinj« sbojega gosta, ko se je poslaivljal. — "In svojo ljubo gos ep o morate tudi vzeti s seboj ?
—	Da. da. gospa. Žalibog.
*
* Odjemalec je v trgovini energično odklonil že ee.l šop ovratnic.
Me>d tem. ko se ogleduje za drugimi, opazi, da spra>vlja prodajalec odklonjene v posebno škatlo.
—	Kravate, ki jih več gospodov odkloni, moramo spraviti posebej. — ^pojasni prodajalec na odjemalčevo vprašanje.
—	A kaj napravite i njimi?
—	Prodamo jih ženam, ki ku-f>tijejo kravate za svoje može...
■ JBtJfca«'
»A« W ATt O ITA-
KI W YORK,
YrlULT 81, 1068.
TMB LAIOMT BLOVDtM DAILY te U. 8. 4
-4XJ57L Mr ST HE;
ČUDNE POSLEDICE STANOVANJSKE BEDE
Moskovski Usti prinašajo .smešno zgodbo iz državnega matičnega u-rada v rdeči prestoliei. Šest krepkih mladeničev je prijavilo začu-
GOSPOD ALFONZ
za modrimi zastari v kotu dvorane s šestdesetimi posteljami. Nobena drugih postelj ni imela zame. Bila je to 11 rednost, ki jo je užival
j deni uradnici, da bi radi postali .sorodniki. Niso sicer hoteli posino-
S pisal F FAX K TROHA
WII'IIIIIIH	IIIIIIIIHII^
>amo najstarejši stanovalec. Sam je lobratom starega poslanika Čital vzrokih čudne prošnje .so pojasni-I __ Veš dra<*i moj _ je rek'a več' Boli sem vesela
trdil, da ima Rinsed emdeset let. 4'Figaro". Sledilo je še pol ure naj- !• prosilci, da stanujejo vsi sku- i prav ni5 nisem'zadovoUna ' ^življenja doma ter ol, s-estre NO mu J1 ii nrisoiale doorih vi.šie^za užitki) ko v^ i*	nn nai v mali sobi nekega HelavvkeoM t •• ____n	-r- . .	I .	...
Pred mnogimi leti je bil prišel neki ;;a dne z malo | Mit no torbico v rokah. v oguljenim površniku in cilindru. Nihče ni vedel, odkod. Ves dan je tičal za svojimi zavesami, strogo ločen od v.seb stalili. Prikazal se je samo ob nedeljah. S cilindrom v r-iki je ponosno korakal v kapelo. Nihče ni slutil, kaj je počenjal ves dan za zastori. Sestre, ki
Nihče med njimi ni niti slutil.* od-J družina". Oblast seveda ne bo u-kod prihaja. Bil je pa tudi
Z "malimi «e«trami ubogih" v Nan Pietro in Vincoli v Rimu — nekako |>etde*et jih j«, bilo in ve-emonia Fruticirzinje —	bil ve-
lik prijatelj. Tako tudi s številnimi Markami in starčki, ki .so našli zavit je v njihovem mogočnem starem podopju. Italijanski zdravnik, ki bi bil moral pravzaprav zanje skr beti, ni (»okazal nikoli najmanjše pokliene zavisti ali nev»lje. če M*n« jih obiskal. Niti tedaj ne. ko mi po Irdenomrzlem kamemteui tlaku ka-fM le jm> temeljiti razkužitvi položili pr« progo pittuhurškega milijonarja iz (iraud hotela. (Bila je prej v »obi. kjer je bil umrl njegov sin za davico. < >«*e je bil moral plačati zanjo najmanj štirikrat toliki), kakor je bila vredna; zato jo je p:satelj v veliko hotelirjevo je/o odnesel k "malim sestram**. Pisatelju, ki je bil zdravnik, ie bogataš
iz strahu pred okuzitvijo daroval I««' ali pa neutrudljivo čisti svoj ■ uvrstil, sem ga slednjič napravil ti >ti vso obleko.	visoki klobuk.	|za upokojenega diplomata. Vsi mo-
Bilo mi je uganka, kako so "ma- 1 (iospod Alfonz je zelo čislal eti- j p prijatelji so ga nagovarjali "gole .- stre" zmogle, da so svojim ste- keto pri obiskih. Najprej je bilo spod minister*' in Ana ga je vse-vilnim varovancem preskrbele oble- . treba potrkati na mizico ob njejro- fej nazivala "vaša svetlost". Pri ko in hrano. Z majavim starim vo ; vi p mtelji, nato je skrbno spravil j tem je bilo treba viileti njegov zi< kom so |Mrl»irale hotela do ho- svoje li>tine v torbico, zaklical zjobraz! K sreči je bil preeej gluh tela, kar je ostalo jedi. Vsem. ki so visokim glasom : "Entrez. mon- ' in razgovor se je v glavnem ome-. {H znali Rim tistih dni. je bil jpled na njihov voziček domač. —
Dva ^et sester — (»o dve in dve njega posteljo. Moj prihod mu . kupa j — je h'Mlilo ves dan z ve je bilo vedno v veselje in kmalu svm Jikiiui k« Šaratnii 'in nabiralnikom [bila dobra prijatelia. Poizkusi, tla p-mestu.Ob času sprejemnih ur sta I bi izvedel kaj o njegovi preteklo-rrdno >tali v kotu mojejra *topnji- st«. so se izjalovili. Vedel sem sa-š<'a. Marsikateri mojih tedanjih mo. da je bil Francoz, ne pa Pa-
| Viti drug drugega, ker se hočejo U je tudi zgodilo. Milka je bih sil. [leta. Ko boš pa enkrat V A 1 VS1 f»rej alej oženiti. Želeli sohlo iznenadena. Nikakor ji ni šlo v boš pa tako napravil, kak i postati bratje al, pa vsaj nečaki, ^iavo, da bi Tone tako y kratkeni n(^teto drugih. Pozabil boš
redno vožnjo na Pineio. Potem se je gospod Alfonz ustavil za poi
ure v "Oafe Aragno". Tam je v bi bil eden njih proglašen zal^u ,j»o poroki odšel od doma in na svojem kotu ob skodelici kave z skupnega strica. Na vprašanje o • tako daleč v tuji svet.	let
Kakor je Tone pričakoval, tako, ko, da boš tam ostal k večjemu tr:
kakor že na me,
dom in na vse. Na mestu treh b<» preteklo morda dvajset ali a skromnega
estre SO mu jih prisojale dobrih višjega užitka, ko se je vozil po P«j v pmii sobi nekega delavskega ! tvojim predl^omT Komaj'si'Te .C | ^ ^a"ka^r'pa.'da'n^odid^ o.,ml^set; po stanu, zilja *odee,« Corsu m na P.azz, di Spalna vne doma. Hreni upravitelj je rekel, da \jteuil in me pripeljal na svoj dom j v Ameriko in odtam pošiljaš do-srm ga cenil skoro na devetdeset, to pogledoval za znanci, da bi pred znaša stanarina 30 rubljev na me- iu že ho<VŠ zapn.stiti. Oče šolarje sam pa hodiš po skrivnih
njimi snemal novi cilinder. Nato j<» Toda stanovalci morajo plačati ;žp totari in iZ('.rj)wnj ter se je bati. zopet izginil za svoje modre zave- po 30 rubljev od osebe, "ker niso	-,as bolezen priklene
se. Prihodnji četrtek pa je že ob sorodniki in se ne morejo smatra- Kaj si bi mogla potem sama in o zori po pet .snažil cilinder.	Iti za eno družino." Na ta način	b™,	—*
j" —	JL j s&mljena. brez močnih moških rok?
Včasih se je v največje veselje narasla najemnina do 180 rubljev. j Xajbolje ie. da si svoj načrt za gospoda Alfonza primerilo, da je Mladeniči, ki nimajo nobenega u- enkrat izbrišeš iz glave *
nepričakovano prišel kdo mojih pri- psnja na druge sobe v prenatrpa-1 _ Toda premisli, ljubljena mo-
jateljev in z nami zajutrkoval. — »i Moskvi, so sklenili postati "ena I ja •
tfmnih in kdosigavedi še po kakšnih slabih potih! Na to pa še ne pomisliš, da bova tudi nekaj dobila. ko bom prodala >vojr» hišico. • ki mi je ostala po stariših! To bom skušala čimprej napraviti, in de-nar boš lahko porabil za izplačani'* dote sestrama ! Nadal je se bo pa š^
sel mraz. ter je zamrmral komaj i slišne besede:
—	Zbojroni. Tone. zb^tsrom! Ni-I koli več te ne bom videl!
1 Tone se je urno ukrenil k Milki. Objel jo je in jo poljubil za slovo. Nato je hotel urno vstopiti \ voz. da bi čimprej odbrrtel na-|.rej. Kajti mislil si je. da s emu bo kar srce odtrgalo od nepopisne tu-ge.
Nikoli ni domneval, da se bo tako težko ločiti od svoje ljubljene žene in očeta.
TikIh v voz ni mogel <ako urno kot si je mislil. Milka se ga je o-kleuika ter z joka j o<-i m glasom ponavljala :
—	Tone!—Tone—Tone!
Končno so jo prijele dve ženski.
ki sta bili navzoči pri slovesu ter jo z silo odtrgali vstran. Voz je odbrzel naprej s Tonetom vred.
Iz daljave je bilo še opaziti mahanje z robcem, nakar je vo\i izginil na ovinku za gričem.
bolnikov se jih bo spominjal. Vedno dobre volje kakor vse redovnice in polne veselih domislic sta uživali, če se jima je |mnudila prilika, da s t a mal> pokramljali. Obe sta bili mladi in zali. Oimpa prednica mi je bila ž>* davno zaupiH» |>ovedala.
re.,( godila prošnji, ker bi imelo to ne- i v. resnid iz m ljubi, me bj n,u prinašale juho ali skodelico J čeden v elegantnem dolgem suk- dogledne posledice. Saj trpi na ne- j |,ote| žp koj po |K>roki zapustiti'
kave — tudi jx^ebna kijema — so njiču in novem cilindru, od katere [destatku stanovanj \>a Rusija, kjer : _ niP	z svojjni j-avrača-
pri pove« lova le, da sedi na postelji i ga se je eelo z mizo nerad ločil. | j- odpravljena zasebna hišna last-1 U]vm t Xe misli da te ne ljubim in brskal med listinami stare tor- Ker sam nisem vedel, kam bi ga r.ina. in ne mara vsled tega nihče ! kfijti e<iirio ti si mi vse na svetu'
!Samo poslušaj me. da Ti natančno ^	razodenen, svoje težkoče in svoj na-
men. Ako ostanem doma. mi ne bo j nikoli mogoče poplačati dolga in težko breme me bo vetlno težilo in n.e oviralo vse življenje! Ako grem ! py v Ameriko, ne bom tam delj ča-
__sa ostal, kakor sem Ti že omenil.
; Opomogel si bom in potem nama bo Leta 18H8 je umrl v.Angliji sir i mirno in lepo življenje zagotovi j e-James Brooke, bivši častnik vzhod-: no. Le poirlej Ravenčka. komaj dve nriindijske družbe, ki je prepotoval leti je bil v Ameriki in kako si je mnogo sveta na svoji jadrnici in do- j opomogel. Sedaj ima lažje in mir-
v no življenje in še več je takih.
— Pa ti zagotovo veš. ako boš ji. Bil je edini Evropec, ki je pri- tako srečen in si H»liko prislužil
— Nič ljubljena, kajti če bi me "kako preobrnilo in vse nama bo šlo
sicur!" m z opravicnjoeo se kretnjo povabil gosta, naj sede poleg
rižan. kakor sem bil mislil. Italijanski ni znal niti besedice, celo Rima ni poznal. Še v cerkvi sv. Petra ni bil. dejal pa je. da pojde "prihodnje dni enkrat". Sestre so menile. da nikoli, ker sploh uikamor ne gre. das lahko hrnli. ko hfx'e.
da stare in grde sestre niso /.a na- Pravi vzrok, da je ostajala doma hiranje daruv. Da sem ji vrnil za- še ob četrtkih, ko so starčki šli z
doma. je bilo nepopravljivo stanje
čedna cilindra in površnika, ki mu večni I . . .! .. .sneženje m prijalo.
upanje, M-ni rekel: "Tudi pri n,o jih bolnikih ima mlada in s<stra več vpliva."
Sestre ^o le malo vedele o /.»i-I Tistega <lne, ko^ so mu |»on»erili
nanj« m svetu, vendar s > čudovito	cilinder in površnik pittsburškega
razumevale človeško naravo. N a	bogataša, oboje pop tlnoni« novo in
prvi pogled so spoznale, kje bi se	zadnje ameriške mode. se je priče-
ANGLEŽINJA MALAJSKA VLADARICA
dobro naprej, samo cepiti se ni karva. pa nama je boljši obstoj zagotovljen !
Kot vodene kaplje na razhelj"-
(Dalje prihodnjič.)
Naši v Ameriki.
V St. Lukes
bolnici v Milno železo, so padale Milkine bese- j waukee je in posledicah težke de v Tonetovo sree. On ni niti ma- [operacije na možganskem tvoru lo dvomil o resničnosti. t<«la v! umrl iS-letni slovenski mladenič
njem se je odigraval hud boj. Nie-gov sklep je ostal v njem ki»t ]»ri-kovan. Niti Milka, niti oče ga nisi a mogla več odvrniti od njegovega načrta. Namenil se je v Ameriko in je izvršil svoj sklep.
F nauk Bolskar. Mladi Frank se je že 1. maja mora i podvreči operaciji iu je celih 1H dni visel med življenjem in smrtjo.
— "NVestalliški župan Baxter je
te dni imenoval znanega našega
—----rojaka in godbenika Mr. Louis
,	JBrenkuša v odbor mestne javne
Bilo je mračnega jesenskega po-' ... .	J
■ , " * • •	. " . . .	: knjižnice,
poldne. I.i-tje na drevju je z<* za- .
čeh. dobivati rmenkasto barvo ter ' —. Pri miluauškem poficij-vedno v večji množini odpadal » \ kem oddelku imamo .sedaj tri ro-Kmetje so spravljali svoje pri-jake. Pre«l nekaj časom je dobil
dalo kaj dobiti v nabiralnik iu kje u-?. Menile so, da dajo mladi ljudje več nego stari; -»troei žal le redko, razen če jim odrasli to vele. Možj -dajo več ko žene. pešci več od teh, ki -ede v kočijah. Angleži >o naj radodarnejši, za n<imi s«. Rusi. Francoskih pofiotnikov je bil<» tedaj le malo. Am^riki.nei in Nemci do se le težko ločijo od svojega denarja, Italijani višjih slojev da »o fie slflltši. medtem ko so italijanski reveži zelo dobrih rok.
S stoinpetdesetimi starčki, k: so jih oskrbovale, je bilo lahko ravnati v primeri s sloinpetdesetimi starkami, ki *o se neprestano pre-]»i'ale in kregale. Testo s0 se r^li- j ustavljati izkušnja n in ne bi tega gravale med olwnia oddelkoma za- ! čitrtkovega povabila raictegnil na
lo zaduje poglavje v življenju gospoda Alfonza — zadnje, in morda najsrečnejše.
V', vseh dvoran so prihitele sestre iu celo mati prednica je stala ni pragu, ko je naslednjega četrtki stopal gospod Alfonz v mojo lej>o kočijo in svečano snel cilinder pred svoiimi občudovalci.
"Eleganten je." so se smejali, "rekel bi kdo. da je angleški milord." Pelja!a sva se vzdolž Corsa n se pokazala za hip na Pincio-u. preden sva izstopila na Piazza di S pa g na. kjer je bil povabljen k meni na zajutrek.
jeval na nekaj vljudnih pripomb o »>a|>ežu ali vremenu. Ko \>a je popi! kupico "frascatja". sem moral ostati čuječ in biti vsak hip pripravljen. da mu umaknem steklenic ali pridem na pomoč pri ko ;živel marsikatero pustolov^-ino čl j i ven i vprašanju ali še koči jive j- . bojih z malajskimi morskimi ropar šem odgovoru. — gospod Alfonz jL Bil je edini Evropec. ki je pri je bil goreč rojalist. pripravljen za j boril sebi in svoji rodbini prestol kot misliš? I. vsako ceno strmoglaviti francosko dežele na Daljnem vzhod tu kneže- j)] pa boš vi republiko. Vsak dan je iz strogo )V;ne Saravaka na otoku Borneo. — I j." ž„ Amerik zaupnega vira pričakoval poročil. Njegov naslednik v Saravaku je bil' _ j\
ki b, ga pozvala nazaj v Pariz. T-j ',,^ nečak sir fb^rles Brooke, St ne smem ozirati, če ne bi še to I imel zapuHiti dom, ženo in očeta. {se je priselil v Milwaukee neka-ni bilo tak'> nevarno, saj sem sli- poročen s avojo sestrično Marketo d« j malenkost poguma izgubil, kar ga ] je hotel kolikortoliko več pripravi j ko pred 9 leti. Nastianjen je sedaj šf l že marsikaterega Francoza trni- Windtovo. Tako je postala mlada in:am. Le trdne volje je treba in ti za zimo. Naibcdj je bil zaposlen z j na severni strani mesta na Bur-
Angležinja vladarica <rani^ tnalaj- omahovanja, pa se bo vse glad-i drvini. katerih ie bila visoka in ! leigli postaji. Ostala dva Slovenske kneževine. O svojem življenju v! k<- izteklo.	j dolga skladovnica. S tem pa tudi ca pri mihvauski policiji sta Joe Saravaku je izdala pozneje, ko je' — Moški ste res pravi čudaki!'ženi najbolj ustregel, kajti ona je Kopušar in V. Sem. bila že stara, zanimivo knjigo. si enkrat nekaj v glavo zabije, vedela še izza mladosti, kako stra-j
Saravak je bila čudna zmes ev- nj mogoče odvrniti ter ga šn« hudo je po zimi. »ko ni dovolj , gpg j£AJ VE z~Johna HlupaV roških in in orijentalskih vladnih j prepričat i da je v zmoti! Zakaj kuriva pri hiši.	ja jz Kn|pe pri Semiču, p. d!
lelke in se pripravljali na zimo. >e poglej malo naoko i Pr: Vrhuncu so tistt) jesen vse bolj del. koliko siromakov f hitro pospravili. kak(»r običajno, ka napravila.	j To pa zaradi'tega. ker se je Tone
vem tudi to. ali na tiste »odpravljal v Ameriko. Preduo je
]-;»lieijsko službo 2K-letni rojak Louis Roztnan. -Imenovani rojak je oženj-n ter je (prišel v Ameriko koj 7-l«'tni deček v Clinton. I ud Tamk'ij je pohajal v šolo in
čevati republiko. Ko pa je pričel govoriti o družinskih zadevah, sera ineral z«'lo paziti, da ni i^dal skrbno čuvane skrivnosti svoje preteklosti. Dol»rf> je bilo. da me je vsakokrat opozoril na nevarnost, o-
menivši svaka: "moj svak podpre-; ,)b]ik> Vsak tlan je sprPjenial radža nii nisi ti-a poprej jmvetlal. pred-fekt...." Moji prijatelji m jaz smo Rr0ok svoje poilanike. Malajee. Ki- sva ^ vzela? Nikoli ne bi bila molče soglašali, da je treba pnj taj<.e in Oajake in v .spremstvu p^tala Tvoja nevest«, če bi vede-sami omeni t vi te skrivnostne oseb- svojih Stirill malajskih ministrov je lh> da si tHkf> trmoslav! Ali si učenosti umakniti v,no iz njegove bi:- hodil po deželi izvrševat sodno ob- ta kaj vprašal Sll mu razodel. kaj ž me m da ne sme niti kapljica vec ; J;1>t Podložniki so neomejeno za- n,is|j§ narediti?
v njegov kozarec.	epali njegovi modrosti in pravič-. _ ^	nisem še nov-
Točno se spominjam Četrtka. k>> »osti. obnem so pa verovali v nje- ji*" je zajtrkoval z nami kipar in po- „ovp ma£if.ue sj]e>	j a "
kipar in p< sebni prijatelj s'>spoda Alfonza. Waldo Storej. Starček je bil sijajne v< I je in izredno ;zgovoren. Se preden je izpraznil prvo čašo. je razpravljal z Waldom o sestaviti armade iz bivših garibaldincev, ki bi jo |>eljal na Francosko, zavzel Pariz in strmoglavil republiko. Slednjič je ostalo samo še denarno vpraša-I n je : pet milijonov bi popolnoma
veti&ča težk«' di-Mii«**. T«s|«j so male R»*.'t re poskušale trasiti že rjav i-
Rad Iti ga poznal, ki bi se mogel j zadoščalo, enega bi v aili sam skupaj spravil.
D wide val se mi je nekam razgret in bil sera prepričan, da bo njegov svak kmalu na vrsti. Dal sem \Val-
vsak t«nten.
Tako je tisto zimo pripeljala mo-co. ki je tlela pod apelom, kakor jd kočija vsak četrtek točno ob eni du dogovorjeno znamenje, naj mu ao pač znale pri Mojih skromnih gospoda Alfonza na Piazw) di Spa- Več ne naliva, iikušnjah.	|gna preil številko šestindvajset.
Hišni ljubljenec je bil francoski j i*ro pozneje, ko so se pričele moje gospod Alfonr. neverjetno majhna- | sprejemne ure. ga je spremila sluga in drobnega stasa. Stanoval je žabnica Ana do čakajočega voza za
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dohiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skuinje Vam za m ftrem o dati najboljša pojasnila in tudi vtš potrebno tne*krbcti, da je potovanje udobno in hitro. Zato te ta v pno obrnite na na» ta vsa pojasnila.
Mi pretkrbimo vte, bodisi proinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje tn sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše strdke.
Nedriavtjani naj ne odlašajo do sadnjega trenutka, ker prsdno -se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in togotavljamo Vam, da bosta poceni m udobno potovali.
SLOVfcNIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 Wert 18th Street New YorkJM. Y.
"Moj svak podprefekt...." je de-
jai.
Ko Hem odmaknil steklenico, je nenadoma umolknil in uprl pogled na svoj krožnik, kakor vaelej, če mu ni prijalo.
"Brez zamere, sem /ekel, ''izpij-
(NadalJ«*anje nt 1 strani.)
jSrSTrSB
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izšlo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA*'
Cena
$1.50
kuriva pri hiši.
Xa cesti pole«* »»ostiliie se je u-stavil poštni vo/. Potniki so bili namenjeni naprej, so vstopHi brez posebnegm obotavljanja. Zadnji je imel vstopiti Tone Vrhunec. TodH on je bil povsem drugega razpoloženja. nejro ostali potniki. V jrrlu ay. je diwilo. srce se mil je čimbolj 'stiskalo. Xikoli si ni mislil.j. da bo tako težka ločitev
Objel je svojega starikavepa o-četa ter mu zadnjič stisnil roko.
- Vidiš, da si v resnici čuden Tudi Marketa je bila kot vladari- človek! Še očetu ne poveš. Najbrž ca zelo priljubljena. Stare, stroge se jra bojiš, kajti gotovo je. da ti Malaike ho jo pripravile do tesra, tudi on odsvetoval. Poslušaj me da si jo po njihovem običaju z«j?ri- in pa še očeta vprašaj za >vet in se j starec ie zatrepetal, kot bi ga stre-njala obraz, tako da se je »melo ra\-naj po njegovem vodilu.	I
videti samo eno oko. Sara vaški me- j — Kakor vidim, ne bom s teivvj Bar. učenjak in vedeževalec. jo je' nič opravil. Meni praviš da »eni liMičil Čitati koran. Njen prijatelj trmoglav ter da se ne dam presro-je bil tudi krvnik, v Saravaku vi- voriti. pa je s teboj ravno tako! j sok državni d-^tojan^tvenik, ki je Nikakor ti ne morem dopovedati, veljal samo za vršilca Allahove vo- da to važne »tvari. ki se tičejo Ije in je bil sicer pobožen, dober najinega obatoja. Meni ni samo za-človek. V Marketini knjijri je opi- se, pač mi je tučii za te in nikakor sanih mno<?o -zanimivih doživljajev, si ne želim, da bi stradala polea: tf.ko selitev podgan, lov in usinr- mene.
titev krokodila, ki je požrl v Sara- ! — Bogastva >i ne želim na tak vaku več ljudi, f»renočevanje pri iin<"-in. kot mi ara ti precb«tavljaS. zbiralcih človeških lobanj itd.	Sedaj praviš, da boš šel v Ameri-
PREHLADI "weak a PLJUCNIGE
Preprečite prehlade z rednim iiWe-njem svojega črevesja. Odvajanje naj bo redno, odstranite strupene zaostanke! Pijte
TRINER4EV0 GRENKO VINO
Mlinarjevega? Že več let ni bilo od njejra nikakejra »lasu. -I oh n v. ako >atii b»reš te vrstice. o^l-asi >e .tvojim dobrini .sta-rišiuii. ki te težko pričakujejo. Tisti, ki bo o njem kaj resničnega sporočil, bo dobil $5.01» nasxsde. — Matija Pechavar, GlentaJia, Mont., ali pa njejjro-vini starišeni: — Janez Hlup&r, Krapa, št. 10, p. Semič, Jugoslavija. (2x 31 &1)
I Š Č £ M «vojejta strica, ker si žel itn z njim dopisovati. Profilu cenjen** rojake, ee k<7o ve za njejrov naslov, da mi pra pošlje ali naj se pa sam oplasi na : Roy Mohorioh, P. O. Ban-gvida. Alberta, Canada.	--Vt
DRUŠTVA
D NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" m ttt HM nk fiuHt*«, pa< pu val Slofwd t nil okollcL
nnriH^aaMBi^naBEnBHBBWBaaaBBKanBBn
»	* J. O »•
CENE ZA OCLASE SO Z1ERNE

KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"OAS NARODA"
216 W. !8th Street
New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
oor
HBWYORK, WEDNESDAY, MAT 31, 1933.
THE LARGEST SL0VT5F DAILY in U. I. 1
DEDSClNfl
BOMAV
JZ
ŽIVLJENJA
ZA M O L A 8 NARODA" PRIREDIL I. H
32
—	Veliko zahvalo smo vam dolžni, gospod doktor, da ne vem. Kako bi vam mogli ta dolg poplačati. Že-dolgo me je sililo, da bi vam mogla ust meno izrazrti svojo izahvalo. Kar ste storili za mojega brata, »»te storili tudi za mene. Vaše earstvo in vaša pomoč je nam neprecenljiva. Razun starega očeta, sva popolnoma brez vsakega varstva na svetu. Toda k njemu ne smeva riti s takimi stvarmi, ker bi gar azburjalo in bi mu škodovalo. Moj brat je še premlad, da bi mogel učinkovito nastopiti proti stricu Arturju — in kaj zmorem jaz proti njemu? Zato je velika dobrota in tolažba, da imamo vas na svoji strani. Upam, da vam bom mogla nekoč svojo hvaležnost tudi z dejanjem pokaizati.
Tako je govorila s tresočim glasom in njen hvaležni pogled in njene be>ede so mu ogrele srce. Gin jen pritisne njeno roko na svo je ustnice.
—	S svojimi besedami me bogato poplačate, milostljiva gospi-t-a, ak<» je treba kake zahvale, in naklonjenost vatšega gospoda brata mi je .tudi lepo plačilo. Kičeitar si ne želim bolj iskreno, kot da mu smem zvesto stati na strani, in upam. da se mi bo posrečilo, da bom nekega dne od njega odstranil vsako nevarnost, da bom odkril vs« nakane proti vašemu bnutu in bom prinesel take dokaze, da bo njegov sovražnik zanj za vedno neškodljiv.
Pri teh besedah se oba tako brezskrbno gledata, da je bil Henrik. ki je sedel pri njih. prepričan, da »sta se Eva Marija in Ualf ljubila.
Po tej nedelji je Ratf Bt-rnd še dvakrat videl Evo Marijo. En krat je obiskala svojega starega očeta v tovarni in tu je imel sre-«"<>. da je bil ravno v njegovi pisarni. Drugič jo je srečal z njenim bratom neke nedelje dopoldne v goadu. Henrik ga je povabil, da se j«» jima pri izprehodu pridružil in to je storil le prerad. Hodili so nad eno uro po jr<Mdn m Eva Marija in Henrik mu polna skrbi pripovedujeta, <1« Mari oče vendarle ni popolnoma okreval, kot so vsi pričakovali. Njegovo .srce ga vedno nadleguje, toda ni hotel, kot je zahteval zdravnik, svoje dneve preživeti v popolnem miru.
—	Itrez dela ni življenja!
To je bilo jre.slo starega gospoda. Fn šaljivo je zavrnil skrbi svojih nečakov in svoje hčere Melanije. Toda samo Melanija se je piiKtila varati.
Eva Marija in Henrik sta žalostno opazovala, da se mu srčni napadi vedno popoMtej* ponavljajo. Eva Marija se je postavila za zdravnika, ki je naito zelo Ktrogo odredil, da mora stari jrospod za nekaj tednov v zdravilišče v SNauheim. Slednjič je v to privolil, toda pod pogojem, da ga spremlja Eva Marija in dan odhoda je bil že dc>loče.n Medtem se je avgust nagnil h koncu in dnevi so bili še lepi in topli.
Ni-kega večera, malo pred nameravanim odhodom* je prišla Mertensova družina v Rodenbergovo vilo, da se poslovi od starega očeta. Pri'.el je tudi Egon Mertens. kajti bil je ravno nekaj dni počitnic doma. Navadil se je nekega posebnega obnašanja in govorjenja, in je rabil izraze, ki .so bili drug'-n skoro zoprni. Na licu je tudi s ponorom kazal brazgotino, katero je dobil pri dijaškem dvoboju. dola n da *e je norčevala iz njegovih navad i«n obnašanja, tako da slednjič postane ves zardel iv lice in jezno pravi sestri, da je neumna goska.
Kavno proti Henriku je hotel poudariti svojo mogočnost ter je hvalil z mikavnostjo in zapeljiv<wstja visokošolskega življenja, llenrik se za v—' te izruhe samohvale ne.zmeni in ostane miren ter vedno uljuden proti dama m. Od starega očeta se ne gane in mu že vsako željo bere na njegovem obrazu.
A rt ur Mertens ga skrivaj opazuje.
Kako .se je ta poba znal potuhniti; »saj *e vendar obnaša tako, k<»t ne bi rno^el skaliti vode. si misli Mertens deloma jezen, deloma zadovoljen. Vsled tejra se je zavzel, da bo Henrika prijel zaradi njegovih pomočnih izletov, kakorhitro bo stari oče v Nauheimu. Kazal se mu bo, kot bi mu ml strani prišlo na uho nekaj o njego-\em razposajenem življenju, kajti biJ je prepričan, da se drugi mladi gospodje iz tovarrne shajajo k Henrikom v mestu in se zabavajo Niti najmanj ni slutil, da je Henrik mansikatero noč mirno spal v Berndovi sobi na divanu, mesto da bi se, kot je sam želel, potopil v velikomestno pomoč no življenje in postavljal v nevarnost svo-.•e življenje Njegovo soraštvo do Henrika je rasitlo od dneva dr dneva in temu sovraštvu je hotel dati nekoliko duška s tem, da bo Hesnrika z njegovim ponočevanjem dražil, tako da se bo moral bati. da bi mojroČe o tem povedal staremu očetu. Arhur Mertens jf bil popolnoma prepričan, da se je Henrik že tako privadil ponoee \anja. da ga tudi potem ne bo več opustil.
Mertens se je po onem dogodku pri fpekeu nekoliko izogiba? H«-nrika. toda ko j,- opazil, da se Henrik za to. kakor mu je sveto vat Ralf Bernd. prav nič ne zmeni in pra navidez tudi ni prav nit .-umniči!, mu je vest zopet zaspala in se je čirtil zopet popolnoms varnega.
I>a pa Henrik tudi še sedaj ni bil proti njemu preveč uljuden j*- pa jezilo oblastnega moža. Pobalin mora okusiti ponižanje, to ji '»'In pri njem sklenjena stvar. In za to je hotel porabiti svojo ved Tx«Kt o Henrik<»vih nočnih pohodih.
Da je njegovo srce gojil«, tudi divje želje proti -tastu, je bile nn njem popolnoma razumljiva stvar. Saj je vendar ravno on sta .n sioer na prvem mestu med njim in njegovi bolebni mogočnosti In ko je od zdravnika izvedel bojazen, da bi stari gospod mogel ka k emu napadu svoje bolezni ipodleČi, so se mu že želje visoko d vi jrnde in so mu švigale kot požrešni plameni. Saj je že mnogo let ča kal. da mu bo stari Rodenberjr izpraznil mesto, po katerem je hre penel. S Henrikom bo pozneje že na kak način opravil.
Zdaj pa je kazal veliko skrb za starega oeeta. vedno in ved«' ffa je prosti, da naj bo .zelo previden in je nujno naročal Evi Mari J>, da ga varuje preti vsakim najmanjšim razburjanjem.
Eva Marija je, odkar je izvedba, kaka tsmne namene je za upal Raifu Berndu. že tem težje prenašala njegovo hinavsko priliz njem,st (etudi ni zvedela o <k>godku pri pkeeu. ji je vendar zs
v^J * V<kd"la' d* ** * mw*,a »Sevati in se ga bati -Najrajs. b, mu bda. kadar ** je le videla, v»e obd.džbe zalučala x obraz, toda morala se je premagovati. Ko pa jo je sedaj tako nujno opoearjal, da naj pazi na starega očeta, mu.prewj osorno od govori:
—	Ni ti me treba na to opozarjati, to že naredim iz svojeea Jaatnega nagiba.	*
Jo I an d a ni privoščila Evi Mariji potovanja v iNauheim.
Tebi je dobro, Eva Marija in greš na ta način v prijetno kopal nu-e. — ji ipravi jeaoo.
Atari oče se zasmeje.	•
—	Jolanda, tam se tebi pač ne bi izpbačaJo. kajti v Nauhelm ni rmiogo v«elja z« mlade in zdrave ljudi. Toda. da ne boš prikraj-
, »r«J- To je tudi bolj po tvojem okn*n.
.. Xt^ Pribram**.) „
Iz Jugoslavij e.
Bančni ravnatelj — roparski . morilec.
Beograd je prenesenetila nepričakovana senzacija. Policija, je 10. maja dopoildne aretirala di-rketorja Privredne banke in družbe "AdriaATationalfim" dr. Miha jla Markoviča, o katerem se je po oelem tednu najvestnejše preiskave preverila, da je s pomočjo zloglasnega zločinca Nikolaja Milkoyiča izvabil v svoj atelje trgovca Stankoviča, ga umoril in mu izropal 68.000 Din.
Gjorgje Stanko vie je imel trgovino "Beba" s potrebščinami za otroke iv ulici Kneza Mihajla. Kakor obič-ajno, se je podal vanjo okrog 8. zjutraj. Čez poi ure pa je zopet zapustil trgovino, ne da bi sotrudniei Anki povedal, kam je namenjen. Kmalu nato so nekateri znanei videli Stankoviča v družbi s t asi tega moškega, o katerem je policija po opisu sodila. da je to znani zločinec, že večkrart kaiznovani trg<»vski agent Nikola Milkovič. star 32 let. Nekdo je cul, kako je Milkovič spotoma na ulit-i nagoivtarjal Stanko-i viča : "Z menoj pojdi tjakaj, Boga ti, pa boš videl!" Kaj? Juvelir Radosavl jevič je policiji navedel, da mu je Stankovič že teden dni prej pripovedoval, da mu nekdo ponuja v nakup 2 kjr suhega zlata.
Gospa Stankovočeva je svojega moža pogrešila v ponedeljek opoldne in ga je nato do večera iskala po «vsem Beogradu. Zjrla-s:la se je (seveda na policiji, ki je uvedla vsestranske poizvedbe in takoj tudi izdala tiralico za zloglasnim Milkovičem. Takoj se je ugotovilo, da je Stankovič zjutraj odnesel s seboj lepo vsoto denarja, okrog 67 do 70.000 Din. • To se je dognalo po tem, ker je j Stankovič tri dni pred nestan-j kom dvignil pri upravi fondov 50 ■ tisoč Din. usodnega dne zjutraj pa mu je gospa izročila 18.000 ali 20.00 Din. Vsega tega dnearja gospa Milica ni našita niti v blagajni trgovine, niti doma na stanovanju. Očitno je torej bilo. da je •MFlko vič izmamil Ktamkoviča s seboj zgolj pod pretvezo prodaje zlata, v resni vi pa je zasnoval zločin. Sledovi so ivodili v stanovanje direktorjs dr. Markoviča. ki so sra na policiji d-oljro zasliše-
GOSPOD ALFONZ
Nadaljevanje s 3. strmi.)
V0DNJIK0VE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
F uročila sprejema:
"GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y.
vali. Policija! je namreč na stanovanju, kjer je še nedavno stanoval Milkovič, našla na Milko-vičavi vizitki zabeleženo številko telefona direktorja, dr. Markoviča. Direktor je uporno tajil, da bi sploh poznal kakega Milko viča, še mattij. da bi kdaj po telefonu govoril z njime Toda juvelir Laiza Radosavdjevič, prijatelj pogrešanega Stiankovoča, se je točno .spomnil, da je Stankovič 'večkrat klical to telefonsko številko in se pogovarjal s tistim človekom, ki mu je ponujal v nakup dva kilograma zlata.
j Mil kovica so še dva dni po ne-i stanku trgovca Stiankoviča vide-1 Li v Beogradu. Policija ga je te-• daj že .preganjala, toda znal se je spretno skrivati; naenkrat pa je izginil, katkor bi se pogreznil v zemljo. Doslej ga še niso Izsledili. Pač pa je policija, po vse-istran.skeni poizvedovanju dognala, da je Milkovič izvabLl Stanko-n-iča v prostore filmske družbe "Adria-*Nationalfilm". Tu sta ga direktor Markovič in Milkovič s sekiro ubila, naito pa mu ugrabila 6P,000 Din. Ker sta imela dovolj časa, sta lahko skrbno zabrisala krvave sledove. Truplo sta spravila v kovčeg. ga naložila v i krasni anrto direktorja dr. Markoviča in «ra odpeljala v okolico •Beograda, kjer .sta pra hitro skrila v neko grmovje. Ko so direktorju Markoviču napovedali aretacijo, je j>o daljšem oklevanju klonil in spričo mnogih dokazov priznal, da je on zasnoval gnusni zločin.
Ženske v boju z razbojniki.
V hišo M i lova na Je vtiča v vtasi Nvetlič so ponoči pri lomastil i zakrinkani razbojniki. V prvem de-[ lu hiše. v katerem stanuje Milo-van z ženo in 18-Ietno hčerko Le-posavo. so z namer jeni m i puškami zahtevali od njih, naj jim izroče denar. Ko je Leposava, videla, kako razbojniki tepejo očeta in mater, jim je dejala, da jim bo ona sama izročila denar, če pustijo sta riše v miru. Odšla je z razbojniki v drngi del hiše. v katerem je spala Milovanovta snaha z o-troci. Medtem, ko so razbojniki stopili v sobo, je dekle pobegnilo ter začelo klicati na pomoč. Razbojniki so medtem .zahtevali od Milovanove snahe, naj jim pove4, kje ima shranjen denar. Ker pa tega ni hotela izdati, so ji z blajoinetom razsekaJi prsa. I^epo-savine obupne klice je zaslišal Mil avanov brat in prihitel na pomoč. Eden od razbojnikov, ki je stal na straži, je nanj dvakrat streljal, pa ni zaklel. Razbojniki so nato pobegnili.
Pujska je pekel s tisočaki. . .
Kmet Dobroslav Marinko vič v vasi Bogosavec je hotel dostojno proslaviti rodovin-sko ".slavo", domači praznik, pa je <zaklal pujska. Medtem, ko je bila. žena nekje zunaj, je naložil drva v pečin zakuril. Nato je položil k ognju pujska in ga začel peči. Ko je bilo v hiši zbranih že precej povabljenih jjf>stov, se je žena vrnila. Ob pogledu na ogenj iv peči jp pre.strnljivo zakričala in planila k peči. Na moževo vpraišanje. kaj ji je, mu je meti jokom in solzami povedala, da je ves njun pri-
me še kozarec na vaše zdravje. Nisem vas hotel žaliti in: Doli z republiko! — ker vi tako želite!"
Na moje začudenje ni iztegnil roke po kupici, mirno je sedel in strmel na krožnik. Bil je mrtev.
Vedel sem le predobro, kaj bi pomenilo za gospoda Alfonza in earn? pravilno obvestilo policiji: ogled trupla po policijskem zdravniku, mogoče zapoznelo vmešavanje fran-eeskega konzulata, slednjič bi umrlemu |K) možnostni ukradli njegovo edino imetje — skrivnost njegove preteklosti.
Ano sem poslal h koenažu, naj dvigne stre-ho voza, češ, da se je gospod Alfonz onesvestil in ga bon sam spravil domov. Pet minut po zneje je sedel starček poleg mene na svojem običajnem sedežu, ovratnik zavihan preko ušes, cilinder na očeh, kot |H> navadi. Bil je natančno tak kot vselej, le da je bil vi deti mnogo manjši koi v življen;u, kakor vsi mrtvi.
"Cep Corso?" je vprašal koči-jaž.
44Seveda, čez Corso, to je najljubša vožnja gospoda Alfonz!!."
Mati prednica je bila Izprva malo vznemirjena; toda moj izkaz: "Smrt zaradi srčne oslabelosti" z diitumom in žigom zavetišča je odstranil vse težkoče pri policiji. Zvečer so položili starčka v rakev. nje-jrovo torbico za blar.ino pod staeo glavo, trak s ključem je tako vedno nosil okrog \ratu.
Male sestre ne vprašujejo ne ži vih ne mrtvih. Dovolj jim je", d.i vedo, da so ti. ki ^ščejo pri njih zatočišče, stari in lačni. Vse drugo { briga samo ljubega Boga, sicer pa | ne njih ne koga drugega. Vedo. da j mnogi njihovi varovanci žive in umrjejo pod napačnim imenom.
Hotel sem, da bi vzel gospod Alfe, nz svoj cilinder s seboj v grob. a sestre so bile mnenja, da tr> ne gre. Žal mi je bilo, ker bi ga gotovo veselilo.
Male sestre delajo od zore do mraka. Ne poznam dela, ki bi bilo hkratu tako blagoslovljeno in tako nehvaležno. Ni treba hoditi v Rim da jih "srečaš. Revščino in starosti najdeš povsod in male sestre s praznimi košarami in praznimi nabiralniki tudi. Položite jim vendar svoje obnošene obleke v koše, velikost je postranska stvar, vsaka pride sestram prav. Cilindri niso vet. sodobni, darujte jim svoje cilindre!
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SIC WEST 18th STREET NEW TOBK, N. X.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
rmilllllimuinninuiiiinuHiiHnuiimTTn
llli;iH»flHBig

i1. maja:	,
Hamburg v Cherbourg Pres. Roosevelt v Havre Borna v Genoa
i. Junija:
Olympic v Cherbourg Western land v Havre Volemlam v Boulogne
3. junija: Ciiumpiain v Havre
Rex v Cen« a Britannic v Cobh
8. Junija:
Leviathan v Cherbourg
7.	junija:
Deutschland v Cherbourg Berengaria v Cherbourg
8.	junija: Augustus v Genoa Bremen v Bremen
9.	Junija:
Statendam v Boulogne llinncwaska v Cherbourg
10.	Junija: Paris v Havre
14. Junija: I'refc. H irdlng v Havre Majestic v Cherbourg New Vo.X v Cherbourg Ai^ultaiib* v Clicrbuuig
15. juniia: Cut.lv. u>
.Volu V l-icliua
le. junija:
i:.»|'.im. v i.i.mt-n P mili!..i v I In vre i;..i,> i.i.i'f
17 luni ja:
Lnluiii< v' Ouuii
lie- l-'ranre v Havre
21. Junija:
Vulcania v Trst Albert Rullln v Cherbourg -Danhatlan v Havre I>e t; rasne v tla vre
23. Junija:
(iljiiipic v Cherbourg Alinetonka v Havre Vcendum v Boulogne
---------: I 24. Junija:
"	Chamiilain v Havre
Rex v Genoa Bremen v Bremen
27.	Junija: Leviathan v Cherbourg
28.	junija:
Berengaria v Cherbourg Hamburg „ Cherbourg
29.	junija: Conte Crande v Genoa
30.	junija: Majestic v Cherbourg Statendam v Boulogne
I.	Julija: I'aria v Havre Lafayette v Havre
3. Julija:
Europa v Bremen
5. Julija:
Saturnia v Trst Aquitana v Cherbourg Deutschiand v Cherbourg
7.	julija: Jle de France v Havr«
8.	julija: Conte di Sdvola v Genoa
II.	Julija: Bremen v Bremen
12. julija: New Xork v Cherbourg Olympic v Cherbourg
14.	julija: Uutteruam. Rotterdam
15.	julija: Ciiaiiipiain v Havre Rex v uenoa Berengaria v Cherbourg
18.	julija: Leviathan v Cherbourg
19.	julija:
Manhattan v Havre
Albert Hallin v Cherbourg
20.	Julija: Majestic v Cherbourg
21.	julija: Larayette v Havre Europa v Bremen Statendam v Boulogne
26.	julija: Hamburg v Cherbourg I'res. Roosevelt v Havre
27.	Jutija: Bremen v Bremen
28.	Jul i la: Veendam v Boulogne lie do France v Havre
29.	Julija: Vulrnnla v Trst Aqultania v Cherbf>ur»
hrane k z«rorel. K« ji je namrer mož nekoč izročil 4200 dinarjev, naj jih shrani, jih je položila v pee, ker ni imela nobenega eaupa-nja več v hranilnico. Taiko se jr njeno nezaupanje rv denarne zavode kruto maščevalo nad njo. Vsekakor je bil pujsek, ki «ra je mož onejra dne spekel za svoje goste, najdražja pečenka, ki šo jo v njegovi hiši kdaj imeli.
lllllliillffCT
CENA
DR. KERNofcta BERILA
JE ZNIŽANA
Anglesko-slovensko Berilo
(BNGUSB SLOVENE REAOMl lun« Mun«
$2 —
Naročite ca pri
KNJIGARNI 'GLAS NAR0UA
SI« ffeil lBlta »tre* Ne« Itrk City
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi t velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. N."
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
o

... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI:
"ILE DE FRANCE" preko Havre-------17. JUNIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102-34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 Wast 18th Street	New York, N. Y.