GozdVestn 81 (2023) 10330
Uvodnik
Pomen gozdov in gozdnih proizvodov se 
spreminja
V začetku 20. stoletja so gozdovi prekrivali približno tretjino površine 
Slovenije. Še pred tem so bila tla na Krasu zaradi predhodnih krčitev 
gozdov podvržena erozijskim procesom. Med cilji gospodarjenja z 
gozdovi v večini 20. stoletja, zlasti pa v prvi polovici, je bila zato v 
ospredju predvsem trajnostna proizvodnja lesa in drugih gozdnih 
proizvodov, ter varovalna in zaščitna vloga gozdov.
Z opuščanjem kmetijstva in (sub)urbanizacijo se je površina gozdov 
povečevala, hkrati z njenim večanjem pa je lesno proizvodna vloga 
gozda proti prelomu stoletja začela izgubljati svoj tradicionalni 
primat. Če so prvo polovico 20. stoletja zaznamovale premene 
listnatih gozdov v iglaste z namenom trajnostnega zagotavljanja 
vrednega in uporabnega lesa, so premene gozdov potekale v obratni 
smeri – iz (smrekovih) monokultur v sonaravnejše gozdove, ki 
vsebujejo več drevesnih vrst, zlasti listavcev. Globalno tudi danes 
poleg krčenja gozdov potekata obe gibanji, tako sajenje nasadov 
gozdnih drevesnih vrst z namenom zagotavljanje visokih lesnih 
in ekonomskih donosov, kot spreminjanje takšnih nasadov v 
naravnejše gozdove.
Z vzponom svetovne trgovine se je globalizirala tudi ponudba in 
povpraševanje po gozdnih lesnih proizvodih. Potrebe družbe po 
lesu so ostale, njihovo zagotavljanje pa se je iz Slovenije premaknilo 
v druge države in tudi na druge celine. S povečevanjem zavedanja 
o podnebnih spremembah in dejavnikih, ki jih povzročajo, med 
njimi tudi krčitvami in degradacijami gozdov, so nujnost spre-
memb zaznali tudi evropski zakonodajalci. O novi uredbi EUDR 
in spremembah, ki jih prinaša, lahko berete v tokratni številki 
Gozdarskega vestnika, hkrati pa v znanstvenem članku spoznate 
inovativen način za uporabo pogosto neizkoriščenega gozdnega 
proizvoda – skorje. V rubriki Gozdarstvo v času in prostoru pa 
je med drugimi tudi prispevek na temo obnove pogorelih kraških 
gozdov. Tokratni uvodnik zaključujeva z mislijo, da se lahko v 
različnih obdobjih rasti gozdnega sestoja družbena pričakovanja 
in potrebe drastično spremenijo, zato ima trajnostno ohranjanje 
vseh funkcij gozda neizmeren pomen.
Boris RANTAŠA in Aleš POLJANEC