PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UndatAkl la aprmmiikl »wt MT S. Law»dek At* OfflM of Pub Ho*ti OO! MST Soatt Uw«4iU kf. TvUpboM. RoakweU - _ __------------ Aocaptaass for m»l>nf at «p«cial rat« of postage »rovMed Or to —ctto« 1103, Act oí Oct », UIT, aathorlfd on J un« 14. ISIS. Jmuh i«. im. «n «im____ U« Act -»/ Oomanm oí Marali fc im CHICAGO, ILL., TOREK, 24. NOVEMBRA (NOV. 14). 1936. Subscription #6.00 Yoftriy ŠTEV.—NUMBER 232 inglija in Francija se ne moreta ze glede (tldwinova vlada bi rada priznala "status le-gslne vojne" obema strankama v Španiji, tods Francija se temu upira, ker noče na noben način priznati legalnosti fasistične blokade. Španska vlada izjavlja, da sta Italija in Nemčiji napovedali vojno ipanski republiki U)ND0N, 23. nov. — Na te-peiju današnjega uradnega po-„tila je angleška vlada zaklju-fe da za enkrat še nt bo prisila statusa legalne vojne špan-Lin fašistom; dalje je *lenila, L bodo angleške bojne ladje Lrenljale angleške trgovAe «mike v Španskih vodah. Franih je torej zmagala s «vojo tt- 0! Madrid, 23. nov. — Fašiati so fcnee, ko se je vreme izboljšalo, ¿oovili zračne napade na Madrid in topniško obstreljevanje »Mta. Sovražne granate so porasle severni kolodvor. Istočasne delavska milica začela pro-tioienzivo proti fišistom na se-lernozapadni in južnozapadni itrani Madrida. London, 23. nov. — Angleški ■unistri so včeraj ves dan zborovali in razpravljali o stališču. P p naj zavzame Anglija napam novi situaciji, katera je Metala zadnji teden, ko sta Ita-fij» in Nemčija formalno prizna-t fašistično "vlado" v Španiji in ko je fašistični vodja Franco ■povedal blokado Barcelone. Kij je kabinet zaključil, če je iploh kaj, še ni znano, vendar je tfi dolga seja dokaz, da je an-fieška vlada v velikih škripcih, španski fašistični general Franco le ni odgovoril na zahtevo Anglije, da mora držati roke proč od angleških ladij. To vsekakor pomeni, da se je Franco obrnil v Rim in Berlin po nasvete, kaj naj odgovori — kar dalje pomenil, da Anglija nima toliko opraviti s španskimi fašisti kolikor ima opraviti z Italijo in Nemčijo. Vse kaže, da bi Anglija rada šala španskim fašistom proste roke v zadevi blokade, če se zavejo, da bodo dali njenim latam prosto plovbo v španskih »odah. Napovedana blokada Kaj-pada ni legalna po mednarodnem pravu, ampak Anglija ji lahko k «»voje strani legalen značaj »tem, da prizna obema stranka-v Španiji status legalne voj-Temu se upira Francija, ki P^vi, da bi priznanje legalnega »tatusa civilne vojne hkrati polnilo priznanje "režima" faši-«tiinc ¡«tränke. Blumova vlada Francije je pripravljena sodelo-Wi z Anglijo na vsej črti, ne bo i* sledila Italiji in Nemčiji Pranjem Francove "vlade". , Madrid. 23. nov. — Poveljstvo "Nnake vladne mornarice je pokalu, da je bila sinoči španska «fiiarka Miguel de Cervantes "apadf tia v pristanišču Cartage-Podmorniki, ki so se prikrad-I" J iuko in s torpedom poškodo-križarko, morajo pripadati tuji državi, kajti španski [■»"ti nimajo podmornikov (tri J»^ Hubmarinke, ki jih je JPtmja imela pred izbruhom ci-vojne, «o on tale na strani Ker je znano, da je Mua-' ljubil španskim fašistom * j^roornikov za izvajanje blo-, /41hj sklepa, da — " ^ariap.n, bilf italijanske (Nadaljnji oddelki mednarodne protifašistične prostovoljske legije so včeraj prišli iz Valen-cije in se pridružili brambovcem Madrida. Prostovoljci so pozdravili Vodstvo madridske delavske milice: "Prihajamo iz mnogih dežel in proti volji naših vlad, pripravljeni pa smo braniti vaš lladrid in vašo republiko, kakor da je to naša rojstna domovina!" (Iz Rima je včeraj prišla vest, da so zadnje dni sovjetski par-niki izkrcali v Valenciji 200 letal, večje število tankov in topov, veliko zalogo municije in izurjeno rusko moštvo za pilotira-nje aeroplanov in tankov.) Uradno poročilo se dalje glasi, da je v vrstah delavske milice padel odlični španski kipar Emi- Blum napovedal vojno obrekovalcem Veličasten pogreb ministra Salengra e —— Pari«, 23. nov. — Levičarska vladna koalicija, kateri načeiuje premier Leon Blum, Je priredila veličasten pogreb notranjemu ministru Rogerju Salengru, ki so ga pognali v samomor fašisti s svojimi napadi in obrekovanjem. Salongro se je zadušil s plinom zadnjo sredo v svojem stanovanju v Lillu. Sodijo, da je 200,000 delavcev prišlo v Lille, da izkažejo zadnjo čast svojemu voditelju. Vladni u-radniki iz Pariza in drugih mest so se pripeljali na treh posebnih vlakih. Glavni pogrebni govor je imel premier Blum, ki je dejal, da je „„„ M.mi bil pokojnik preobložen z delom, jansK Kipar £ ni pognalo v samo- &£g Vg govorijo sindikalistični vodja katalonskih čet. Iz Barcelone 1 poročajo, da je tamošnja vlada avtonomne Kar talonije storila vse potrebne korake, da zavaruje barcelonsko obrežje proti italijanskim "blo-kaderjem", ki so v službi španskih fašistov. V zadnjih treh dneh je bilo iz Madrida odvedenih do 300,000 žena, otrok in starih ljudi v kraje vzhodne dpanije. V ta namen je vlada porabila Čez tisoč avtov, nrukov in busov, ki so odvažali j udi, nazaj grede so pa dovažali živila z dežele v Madrid. Načrt vlade je, da preseli iz glavnega mesta še pol milijona prebivalcev, ki se ne morejo udeležiti bojev in so zdaj samo v napotje brambovcem. resnico," je rekel Blum. "On je )il žrtev nesramnih laži in obrekovanja, ki so jih širili njegovi nasprotniki. Takemu obrekovanju moramo in bomo naredili konec." Blum je v svojem govoru namignil, da bo v parlamentu predložen zakonski načrt, ki bo o-mejil svobodo tiska desničarske ga časopisja, da se ustavi obre-kovanja"vviwniih uradnikov. Japonske bombe ubijajo Kitajce Tisoč Kitajcev padlo v bitki a Japonci šanghaj, 28, nov. — Japonski vojaški letalci, ki podpirajo aktivnosti Čaharakih, mongolskih in mančukujskil^čet v vzhodnem delu kitajske province Suiyuan, so včeraj vrgli več ko sto bomb na pozicije kitajskih brambov-cev, se glasi uradno poročilo. Sedemdeset članov obrambne sile je bilo ranjenih, poleg tega pa so bombe uničile devetnajst tovornih avtov. Eno Japonsko letalo so krogle raastrplile in pognale na tla in japonski pilot ae je ubil. Japonsko poročilo se glasi, da so japonske Čet4 ponovno zasedle mesto Hungkueiio. ki leži v bližini meje proviiuje Suiyuan. V o-fenzivi proti Kitajcem jim je pomagal Wang Ylng, ki pa je v bitki s Kitajci isgubil 260 mož. Invazija kitajskega oaemlja se nadaljuje. Tri vojaAke kolone, ki štejejo okrog 25,000 mož, prodirajo proti glavnemu mestu province Suiyuan. Peiping, Kitajska, 28. nov. — Japonske milltaristične avtoritete so naznanile, da je v bitki, ki se je vršila v bližin i. mesta Tao-11 n med Kitajci in čaharsklmi četami, padlo okriff tisoč Kitajcev. Druga vest se glasi, da se druga čaharska kolona pomika proti Tsiningu in Hopinu, važnemu železniškemu križl&u na progi Pel- ping-Suiyuan železnice. 'f" Vlada bo posegla v moraarsKo stavko Stavkarji nočejo zapustiti tovarne ■ Mirovna pogajanja v zastoju South Bend, Ind., 23. nov. — Avtni delavci, ki so šli v boj za priznanje unije in po oklicu stavke okupirali tovarno Bendix Products korporacije, so izjavili, da ne bodo zapustili tovarne, dokler korporacija ne bo pristala na njihove zahteve. To pomeni, da se konferenca med zastopniki stavkarjev in reprezentanii korporacije ne bo obnovila. Vincent Bendix, predsednik korporacije, je izjavil, da se ne bo pogajal s stavkarji, dokler se ne umaknejo iz tovarne. Na vprašanje, ali bo tovarna zaprla vrata, je dejal, da bo dal odgovor ob pravem času. Stavkarji se jezijo na duhovnike, ki so v nedeljskih pridigah SVET JE VELIKANSKA 0B0R0- ŽENABLAZNICA 1,700,000 več mož pod orožjem kot pred svetovno vojno MILITARIZIRANJE MLADINE Kriza med Rusijo, ODLOČILNA BOR-Nemčijo poostrena BA NA KONVEN- CIJI FEDERACIJE Nemški inženir obsojen na smrt v Sibiriji Novuaibimk, sapadna Sibirija, 28. nov. — Devet oseb, osem Rusov in nemški inlenlr K. Stick-Ung, je bilo včeraj obsojenih na smrt pred tukajšnjim sovjet* skim sodiščem, ko no bili irpotna-ni za krive sabotaže in uboja štirinajstih rudarjev v Kamerovu. centralnem Kusbasu. Obsodba se izvrši v 48 urah. Stickling je prvi tujezemskl inženir, ki je bil ob-sojen na smrt pri vseh sabotaž Lewisove unije bodo formirale konkurenčno organizacijo IZJAVA PREDSEDNI-KA TISKARSKE UNIJE Tam pa, Fla., 23. nov. -» Ako bo Ameriška delavska federacija izključila deset mednarodnih -------.. ■ ... i unij, ki ao včlanjene v Odboru SZZ&lSI&jSZ 2 « lndu.trU.ko M U. aovjeti na krmilu. Obtožen je bil tudi šplonaže v prid Hitlerjevemu režimu. Med obravnavo so priče lijavile, da so se obsojenci »arotlll, da bodo rudarji v premogovnikih "umirali kakor pod-gane v pasti". daj bodo te v interesu lastne o-brambe formirale konkurenčno organiaacljo. Tako Je isjavil Charles P. Howard, tajnik tega odbora in predsednik tiskarske unije. Howard je prišel v Tampo si-Berlin, 28. nov. — Nemški po-1 noči, ko sta ae naaprotni skupl-slanlk v Moskvi, Friedrich von nI pripravili na največjo bitko v Schulenburg, Je dobil nalogo svo-1 zgodovini ameriškega delavskega Poeiv na mirno pora^ navo Sovjeti za mir, čeprav so močru Moskva. — Ob priliki, ko Je Maksim Litvinov, sovjetski zu nanji komisar, bil odlikovan : Leninovim redom, je svetu iz-nova ponudil splošno razorožitev. "Narodom smo ponudil' mir v času (1927), ko se je ta ponudba lahko smatrala za na šo slabost. Pozneje smo to storili ob vsaki priliki in to delamo tudi zdaj, Čeprav nam dajejo naše oborožene sile, naša orožna industrija in naše vojaške možnosti premoč nad vsakim možnim sovražnikom ali pa celo nad vsako možno kombinacijo sovražnikov." Odmerki matla špet znižani v Nemčiji Berlin, 28. nov. — Državna u-prava mleka je danes znižala odmerke surovega maslai nadaljnjih 20 odstotkov za vse konzu-mente v Nemčiji. Trgovcem na debelo in drobno je strogo ukazano, da zmanjšajo svoje zaloge surovega masla. naglašali, da je njihovo početje, ker so okupirsli tovarno, neod-pustljivo. Pravijo», da je korporacija dobila na svojo stran duhovščino, ki sedaj pritiska na stavkarje, naj se umaknejo iz tovarne. San Francisco, Cal„ 28. nov.— Sedaj, ko je federalna vlada namignila, da bo posegla v stavko mornarskih delsvcev, ki je psra-lizirala pomorski promet, je Edward F. MoGrady, pomožni tajnik delavskega departmenta, ponovno pozval voditelje stavke In zastopnike parobrodnih družb, naj poravnajo konflikt na miren način. Posvaril jih Je, da bo federalna vlada prisiljena inter-vinirati, ako ne bodo reprezentance obeh grup takoj obnovili mirovnih pogajanj. Situacija se je poslabšals, ko sts se dve nadaljnji uniji pridružili etavkarjem. To sta Masters, Pilots St Mates Assn. in Marine Engineers unija. Istočasno je stavka izzvala nasilatva v pristaniščih v New Yorku, Baltimoru in Philadelphiji. i .' • New York, 28. nov. — Kkseku-tivnJ odbor socialistične stranke je podprl stavko mornarskih delavcev in obljubil stavkarjem vso mogočo oporo In pomoč, za-eno pa Je «priporočil ustanovitev splošne zveze mornarskih delav cev. Trije moški so bili aretirani po spopadu na nekem pomolu v tukajšnjem pristanišču. Neki str* žnik je bil obtožen streljsnjs na stavkarje, v katerem sta bila dva mornarja ranjena. 2eneva. — Osemnajst let po zaključku svetovne vojne Je svet veliko večja vojašnica kakor pred itbruhom svetovne vojne. Podoben je bolj oboroženi norišnici kakor pa civilizaciji razumnih bitij. Vojaški eksperti Lige narodov so ob obletnici premirja objavili številke, it katerih Je raivldno, da Je danes 1,700,000 več mož pod orožjem kakor jih Je bilo leta 1D13. Te številke so konservativne in uključuje-jo le oficielne oborožene sile. Neoficlelnih In privatnih armad, katerih je vsa Evropa polna, se poročilo Lige narodov ne dotika, liključene so tudi teritorialne vojaške sile, ki služijo v kolonijah velesil. Stalne armade vseh drŽav danes štejejo 7,600,000 mož. Pred vojno ao štele 6,900,000. V teh številkah niso uključene vojne mornarice, v katerih služi po ocenitvi Liginlh ekspertov osem milijonov mož. Leta 1981-82 je v vojnih mornaricah služilo 6,600,000 mož. Evrops se je pričela i veliko mrzlico oboroževatl s „ u kom tega desetletja. V P^em desetletju so armade ift hiom^^ n,l"ldnv W rlce rasle večinoma iiven Evro- /nm pe, kar v glavnem pomeni A- meriko in Japonsko. V prošllh nks viaua je aaonje um iiuormi-r ,, . ■... . ttKnm «"•!^«i/i^v petih, šestih letih pa Je tudl rala Japonako, da bo padpia Evropo zajela nova oboroževal- ve pogodbe glede ribiških pravic |^ v ruskih vodah Pacifika odgo-deri toliko časa, da se ugotovi letos narasle od 8,200,000 do resnica ali neresnica o tajnem 4,600,000 mož v aktivni službi, vojaškem paktu med Japonsko in Evropa je tik pred vojno imela Nemčijo. je vlade, da zahteva od sovjet sklh oblasti, naj eksekucijo nem škega inženirja Stlcklinga odlo» že, dokler nemško poslaništvo nr pregleda vse evidence. Nacljski tisk v Nemčiji strn hovito robanti proti smrtni ob sodbi Stlcklinga in slplje oveni in žveplo na "barbarsko sovjetsko Justlco". Listi pišejo, da so vjetl zvračajo lastno nesmožnost in fiaake v organiziranju svojih industrij, na druge, pred vsem na nemške strokovnjake, ___________ ki so se trudili, da "potegnejo ,ig-topane na konvenciji, sov Je te is blata". Tja afera po^J predstavljajo nad milijon novno dokazuje — pišejo llatl I- Moskva, 28. nov. — Sovjetska vlada Je zadnje dni informi- glbanj*' Danes bo predložena de-legatofn resolucija glede izključitve upornih unij is federacije, kar bo lisvalo bitko. Howsrd je dospel m« m kol dHegst, s Je dvomljivo, če bo predložil «vojo |N>vorllnlco. Njepoxn unij» nI bi* In suspendirana i/, foderactje. ker ni včlanjena v Lewisovem odboru, čeprav podpira ta odbor. Kudaraka unija in drugt*, ki ho bile auapendirane na seji ekse-kutlve ADF v septembru na obtožbo net en j u revolte v vrstah "rganisiranega delavstva, niso I Te članov, tretjino skupnega Članstva M)K, Po ITowardovf lijavl Js su-«penzija teh unij bolj vitalno vprašanje nego industrijski ali m>kl!mi unlonlsem, ki je rasee- na manija,, Njene armade so po demobliizaciji leta 1919 do fi trvf ^h vlada je včeraj obja-anske demokratl-ke. Fašistični škomjl nikdar umazati ulic Fraocoaiaji, aatiiabči,f ftt^^ »a-k— ~ obraz«. Creen poetal—muzi- kant na eiara leta Chicago. — Na sUra U?U, ko mu preti izguba članskih pravic v rudarski uniji, bo VViliiam Creen, predsednik Ameriške delavske federacije, postal še — muzikant, V svoje vrste ga je sprejela kot častnega člana Ci-kaška federacija godbenikov, «lično čast mu Je izkazala tudi unija restavracijskih delavcev. H te strani Je Green torej dobro zavarovan in bo še lahko prulned-ntk federacije, č»-prav ga Lewis izključi. "Za Gre na je dobro, da je postal član unije godbenikov," }• konmentiral to novico Van Kittner, direktor jeklemke kam panje v čtkaškem diatriktu. "On kar naprej brenka na strune, čeprav gori Rim in m* delavci v nrn- Mnih industrijah brez organizaciji 4,600,000 mož pod orožjem. To število ne uključuje mornarice. Povsem drugačna slika bi bila, ako bi bile v tem poročilu uključene tudi neoficielne in privatne armade. Tedaj bi število mož, ki se vežbajo pod o-rožjem, naraslo za več milijonov. Fašističns milica v Italiji je na primer leta 1984 štela 480,000 mož, v fašistični "belili" pa Je bilo nadaljnjih 2,-490,000 otrok od osem do 21 let starosti. _— __________r .... Koliko Je teh neohcielnih in privatnih gardistov v Nemčiji In Avstriji ter v drugih napol fašističnih deželah, Llgino poročilo ne akuša niti oceniti, Vsekakor pa štejejo milijone. V fašističnih deželah In nekoliko manj v napolfašističnih deželah Je sploh vsa mladina od nežnih otroških let podvržena predvojaškemu vežbanju v ent ali drugi formi. V tem ozlru ne zaostaja niti sovjetska Kusl-ja, ki ima poleg redne armade 480,000 mož močno milico In okrog 12,000,000 mladine v na pol vojaških organizacijah. Ru skl militarizem s« loči od ostalega militarizma v tem, da sovjeti nimajo imperialističnih ambicij, marveč so prisiljeni na oboroževsnje In vojaško vež-banje za obrambo lastnega o-zemlja, po katerem cedi slim (»osebno Hitler. Tak je torej svet 1H let po zaključku svetovne vojne: ves v bajonetih, topovih in drugi vojni (HirafernaliJU Vojna, ki je imela "končati vojno", Je porodile nova sovraštva med na- kor Je izjavila eksekutlva ADF, ko je suspendirala unljs, ki tvorijo ta odbor, ker nima niti svo-|s ustave," je rekel Howard. "Ako bo konvencija odobrila ak~-* I jo eksekutive ADF, tedaj bo ustvarila nevaren precedent. Vsaka unija, ki s# ne bo strinjala s politiko eksekutive, bo lahko suspendirana." Howard je dalje rekel, da bodo Lewisove unije, če bodo izključene is federacije, ustanovile ssmostojno orgsnisacijo, ki pa ne bo |M>*egala v območje poklicnih unij, ki so včlanjene v ADF. Svoje organizatorlčne ak< fiviioMti bo omejila na jeklarsko, Hvtomobilsko In druge Industrije masne produkcije, v katerih Jelavci k niso organizirani, v Mmislu Mličela industrijskega u-'ijonlzma. Za Izkl(učenje katerekoli v A rodi, ki se bolj in bolj gledsio. „.. ..... kot pes in mačka in prehitevajo rtferiški delavski fedenariji včla-drug drugega v oboroževanju | njene unije Je (totrebna dvetre in milltarizaciji mladine. Da take razmere ne morejo voditi v mir, mora biti JaNtio vsakemu. Jeatio Je tudi, da vsaka vojna sigurno prinaša novo vojno. Pod kapitalizmom Je mir in razorožitev le pobožne Zelja. Mir ne bo zavladal prej, dokler ne bo delovno Ijudutvo v vaaki deželi Mtrmoglavilo svojih izkoriščevalcev in si podalo roke v mednarodnem bratstvu. Marcelino l'wrui in. .redi) Španci po«l«n»k * Meafc*l. ^ ras Ifovar ja a ao» jetnkimt eradnlkl. tjln*kn večina na konvenciji od iariih Klasov. Vprašanje je, ali bo eksekutlva Imela tako večino na tej konvenciji. Lewisove unije, čeprav niso reprezentlrane na konvenciji, imajo mogočne podpornike prî hëîfaîërîti držav-nlh delavskih federacijah, centralnih delavflkih svetih in po-«ameznih unijah, ki IhkIo nedvomno glaaovall proti izključitvi. Spanšha delegacija v Rusiji M'x'kta. — Kk»ekutlva so-vjetdkih delavukih unij Je kon-ferirala s španslio delogacijo, ki je prišla v Rusijo zaeno s «leletfarijami iz Anglije, Francije, ftvcduke, Norveške in (V ho«lova*ke, Ratpravljsli ao o |Nitnansko ljudstvo. Mnogo delavcev «e Je obvesalo, da bodo prUpevall del svoje pla^e, dokler ni |M>ražen španski fa*i*i-m. HOtTlTl PROSVETA hie ikliciitkkmmít W LAS I LO IN pkSTMINA SLOVCMSSS NABODNS rO0PO«Nt JBONOTE OfCMi W mmd fuhrtiMf ter UM M»««m NbIWmJ B«mAI UeUtr NwoitlM. M Urutrii. t iIivn to lee^ N M m Uto. |S M ta pot Wu. H M m tart KU¡ u CW"M« I* Cumo IT M a» ctlo Uto. II.TI m H Uto; u I»"«"'« 0M. ■ ^■■»Ilii rtlMi far U» UatU4 Umtm i*—P* CHm—f a »4 Ctudt M M pmt r«r. chuumf® »»d CUtro 11M pm rw. tmwtt» mmutrtm *.M pot r«r. Um M MifM Mmm «MMM <â»ttofc M» rl 4wh Nwl 114.) M >rMJt poAlifcteija I» « atotaR U prtloill poitalao A4«WM» nt« on i»rw«i»»»—lUnnwrtpu oí i—«»*• MlUna »n4 anMrflcitOT utXUa wlM m* ka r«uv*«4. Uttor »■»mrIKi. «ucfc M «iurlaa. pUj». poama. «te., ai to ratontto to toMbr oalr «rto* MM^aito to mit *4àwmm4 lad at—»to NmIm m m, Ur Im ülk i pro«veta Ml7-M to. UaMtl« A»«- CktoM « OV TAB rKDKSATBO PKIM Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Socialna zavest Američanov _t Ploha pojasnjevanj newdealske volilne image, ki se je vsula zadnje dni iz ameriških časopisov in revij, je značilna za Američane v splošnem. Za zavedne delavce ni to nič značilnega, ker oni niso nikdar videli nič radikalnega v novem dealu, M manj kaj revolucionarnega. Ampak za zaspano delavsko in farmarsko maso Združenih držav je pa ^to le značilnost, katero Je treba notirati. C Liberalni listi se strinjajo, gA je velika depresija presuniia mentaliteto ali "state of mind" večine amerišk^a ljudstva In to je vzrok, da je ta večina ponovno volila new deal kljub strahovitemu blatenju Rooseveltovega programa po burboncih. Skratka: mentaliteto večine je prelinila socialna zavest—prvič v zgodovini Amerike. Mi ne bomo tega podpisali. Ne dvomimo, da je socialna zqyest v Ameriki na pohodu — ekonomski razvoj jo sili na dan — vendar še ne vidimo pristnih znamenj, da je ta zavest te objela večino delavcev in farmarjev. Potrdilo za to lahko pride vsak čas. Naj Izbruhne le senca nekdanje umetne prosperitete in v milijonih bo spet vzplamtel "žilavi individualizem", da bodo drveli kakor blazni na borze! Stara bolezen, ki je Američanom, revnim kakor bogatim, že desetletja v krvi, ne izgine tako hitro. Povedali smo že, da je večina volila new deal zato, ker ne mara iti nazaj. Hoover ie ni pozabljen! Stara republikanska garda se je veČini silno zamerila, zato je odklonila to £ardo ne glede na to, kaj prinaša Roosevelt prihodnja Itlri Teta. Medtem pa je new deal le prinesel nekaj reform. To je več kot Je dal Hoover — kot so pokazali republikanci v vseh dvanajstih letih svojih zadnjih treh režimov. New deal je dal relif, dal je nekaj (socialnih zakonov in delavstvu je priznal pravdo do organizacije. S stališča zavednega delavca je to jako malo, ampak s stališča nezavednega delavca je to ogromna pridobitev. Ne pozabimo, da nezavedna masa ne da nič na teorije na papirju! Ta masa se zanima le za izvršena dejstva—in čim več bo teh dejstev, tem prej se izpremeni men-taliteta večine in krene v socialno .smer. Ne prej! S tega vidika je dobro, da se ekonomske in socialne reforme nadaljujejo; naj so te reforme Ae tako malenkostne in zabrisane napram sproAčenemu kapitalističnemu izkoriščanju, za bodočnost le pomenijo nekaj. In končno: kje je druga realna pot za take reforme? Ali je danes kje v Združenih državah sila, ki bi vsaj v dogledni bodočnosti obetala kaj boljega? Razume se, da reakcija ne miruje in ne bo nikdar mirovala, dokler bo živa. Zdaj se je reakcija potuhnila in se po lisičje dobrika zmagoviti newdealski vladi. Tehnika boja in propagande burboncev se bo zdaj izpremenlla. Ker reakcija ni mogla strmoglaviti novega deala, ga bo zdiij skušala (»odkupiti. Delavci in mali farmarji, ki so volili new deal •v upapju, da pojde naprej z novimi in boljAiml reformami, morajo imeti odprte oči. fte bolje je, da ne drže križem rok. temveč kujejo žele-zo, dokler Je vroče. To Je njihova pravica, ki Trt-ftrmnujo sami v—Ml____. __ Ce se delavske in farmarske mase, predvsem unije, čim prej ne strnejo v močni masni in samostojni stranki, ki naj stoji čuječa na straži in neprestano dreza kongres k akciji—se lahko nekegu bližnjega dne zdramijo razočarane Iz sladkih sanj. Socialna zavest v splošnem bo dejstvo le tedaj, kadar bodo milijoni ameriških delavcev in malih farmarjev (mali podjetniki spadajo med delavce) trajno in čvrsto organizirani v unijah in v svoji politični stranki — kadar se docela zavedo, da njihova moč je samo v kolektivni akciji. Močna delavska in farmarska stranka z demokratično taktiko in demokratičnim ciljem Je edino ujmttje, ki Ae prrostaja delovnemu ljudstvu Združenih drt«\. To je edino u|>anje. ki jamči, da bo ameriška demokracija enkrat žare« vsestranska demokracija—da bo enkrat ta demokracija šare« industrijska, gospodarska In •octalna demokracija. Kdor hoče, da v Ameriki res vznikne socialna zavest, katera pokoplje raztx>jniAki gospodarski individualizem. mora faimagati pri obujanju masne zavesti za potrelm masne organizacije z naprednim sorialnim programom. Z golimi emocionalnimi frazami nt» pridemo nikamor. ZidanAkovo poročilo | očistijo pod — tudi pod mizo — Sharon, Pa. — Pennsylvania I- pomijejo poaodo in pogrnejo mirna največ naročnikov na dnev- so. "Zdaj pa priaedi, da se malo nik Prosveto. Ima jih 128 čevljev j okrepčava." je navadno bečiar-dolg seznam. V tem seznamu js»ko povabilo. Potem pa: "Tone, 1270 naročnikov, ki dntvno čita-; Prosveta tal bo kmalu pcrttkla. jo Prosveto. Ni čudno, če se Ali imaA knjižico, kamor boA za-Trunk jezi nad Prosfetinim za- beležil moje ime?" (Lepa hvala, stopnikom Antonom ZidanAkom. ,Qeo. L.) Ako bi on imel te naročnike in1 Seveda jo imam. Moj boss Phi- bi delali po njegovi komandi, bi 1>P Godina me s. temi stvarmi mu to donaAalo lepe dohodke, i vedno pravočasno saloii, da ni-Tako pa t» zlomek ne dopusti, da mam nikdar pomanjkanj*. -Pobi se stekali v njegovo nikdar »<*no zdaj. ko je kampanja za polno malho, marveč jih prejema nove «»r°čnike, J* treba delati nekatoliAka SNPJ in njeni ne- * kratke sestanke e prijate- lji. Cas hitro beži. Le Ae šest tednov in kampanje bo konec. Na 8. nov. me je povabite go- katoliški zastopniki. In zato nam gospod Trunk 8Z '¿f^i&Jt a M* r;;; rr in ¡»tO ko Bog ourom» njegov £ , , , naMlUno obi. Zf^lh „Xv"V^liv« n°.iPhi *•«. v»bllo » veseljem ^ Z^ „.^SMiČ *P">jel. V Rentonu »m se letel "irM * mnogimi znanci, . katerimi t**? M1 , i delali »kupaj pred 26 leti. kdor ta ZuTu u t .mrti L * kdor to dela mu Je po amrt za- c . d priMft-J, hftro pnte- gotovl eno da bo lahko gledal « * Lik0viek in njena pri-Boga .z obl.čj« v ob hi je In ker ^ peljali v Bloven- H MH tUd »ki da »i gTogl«l.m. Caaa mora biti brfja volja !K amo po- b|, ^ v mvtmkm> do. klicani mi, da grehe odputčamo „TT., ,____.„.„.„^¿„i i. - modrujejo Trunki. Tgina. Roosevelt je le reAil kapitalizem gotovega propada. Delavci niso imeli kaj izgubiti, ker so le od dela vsi odvisni. Ce bi kapitalizem propadel, bi bilo delo vseeno ostalo. Bolj če delavstvo živi v mizeriji. bolj se oklepa slabih teorij sedanjega sistema. Prezrli so' Thomasa in Browder-ja, to se reče, prezrli so sami sebe. V volilnem cirkusu sta bila samo dva razreda: ogromni kapital in prav tako ogromna, toda nezavedna delavska masa, katera se je dala nablufati in podkupiti. Nekateri mislijo, da je krize konec. Občutili jo bodo tudi oni, ki* imajo mogoče nekaj tisočakov in katerim se Ae ne sanja, kaj prihaja. V sedanjem gospodarskem sistemu, v katerem se producirá za profit in ne za človeAke initrebe. je kriza logična. Do poloma mora priti, pa Če hočemo ali ne. To So fakti, katere je nemogoče zanikati ali pa prikriti. C* se delavstvo hoče kdaj Izogniti mizeriji in trpljenju, se mora »družiti v eno samo delavsko stranko, p« naj nosi ime ka-krAno hoče. Glavno ie to, da ima dober socialni in delavski pro-gram: program produkcije za torljk^. novembrí Uravnotežena prehrani človeške potrebe ia ne fca profit, za mir, blagostanje in svobodo nAs vseh. Kot delavci, je naAa dolžifbst in v našem interesu, da zgradimo močrto delavsko fronto za boj proti današnjemu sistemu. V tem smislu naj bi pričeli pisati, agitirati In delati vsi delavci in uspeh nam bo zasiguran. Vse zapreke, napake in druge malenkosti naj izginejo med nami. Pozabimo na naše nekdanje prepire in nesporazume. Druge poti ni za nas, kakor da prične mo graditi močno in resnično delavsko fronto. Ako storimo to, je naša zmaga zasigurana. Dosegli bomo triumf vsega delavstva. Detroitski naselbini je dobro znano, da imamo na 17163 John R st. Slovenski narodni dom, 4ci je last delničarjev in društev. Stavbo smo uredili za shajališče našega naroda, naAih društev in klubov. Vsa predelava in popravila ho stala okoli $18,000. Veliko dela je bilo izvrAenega brezplačno. Opraviii so ga nekateri člani, ki so svoj prosti Čas ob večerih porabili v ta namen. Vsa Sast jim za njih požrtvovalnost. In sedaj, ko je ^elo izvršeno, amo si nabavili vse nove stole in novo baro. Vse je urejeno moderno. Da se ti stroški nekoliko pokrijejo in da nam bo piOgoče plačevati naAe obveznosti, prire-lita ženski odsek in moški odsek >ND oficielno otvoritev nove bare dne 29. nov. Na programu Imamo tudi nekaj novega: ribolov. Vsakdo bo nekaj gotovo u-jel. Tudi bo dovolj smeha pri i:em. Vstopnine nobene. Godba slovenska in najboljša za stare in mlade. Domača okusna večerja in prigrizek. Veselja dovolj ia vse. Naprošeni ste vsi delničarji, vsi klubi in društva ter dirugi rojaki, da pridete na ta 'grand opening" naše nove bare. Začetek ob 2. popoldne. Uspeh je odvisen od nas vseh. Več ko nas je, večji bo uspeh. In končno gre to le za korist nas vseh. Torej na svidenje na 29. novembra. Anton Jurea. Veaelica In filmi o Jugoslaviji Johnstown, Pa. — Federacija ameriških državljanov priredi veselico dne 28. nov. v SD domu na Moxhamu. Na tej veselici bo tudi predvajan film, na ka&rem so slike iz raznih krajev Jugoslavije. Film je nov in jako zanimiv. Videli bomo Bled in razna mesta pp Sloveniji in doli do Relgrada ter Dalmacijo. Posnete so tudi stare noše, žanjice, ohce-ti in veliko drugih zanimivosti. Vse to Sosle videli za majhno vstopnino 26c in lt)c za otroke do 16. leta. Film je last Cunard linije. Vabljeni ste Slove;ici, Hrvatje in Srbi od blizu iti 6akc. da poletite to predstavo. Igral bo fin (»rkester. Kičetek točno ob 8. uri zvečer. 'John Pfltanr. 82. PMAMMtrt Adratnlk Mati: Gospod doktor. nsA JUr-ček mrfe pa noče zavliti zdravila. ki »te fou ga predpisali. Kaj storim ' - Nalijte mu zdravila v ČtAi-co In pi*povejte mu strogo ta-viftl ga. p« ga bo takoj zavftlt. fttaront zemlje V Voltaif jevl drutbi «e je go-roHlo o starosti Zemlje. Voltaire Je molfe poslušal razna mnenja, končno Je pa dejal: — Kar se mene tl*e, smatram naA planet za staro koketo, ki, pri kriv* svojo stfcrost. t Ameriški dietetik dr. Wittiam How.J je dospel s svojo leno na Holandsko ml ter ji kj so vprašali elegantno vitko KoSJP evo, dali sledi dietnim prsdpisom »VOj Ja r so bili zelo presenečeni, ko jim je z na J odgovorila: "Ne. Jem kar mi ugajaj pa tam upoAtevam načelo svojega moža " Dr. Hay, ki je prisostvoval temu nov, je napravil, kakor da ni slišal, pa je ÍJ ''Že leta Ž000 bodo Jjttfje lahko éosegli Z -no stárost B00 do «00 let. In 6e bo medic! znanosti nekoč uspelo, da bodo ljudi pripr do živijeiiskega načina, ki bo iztrebil bo Ur preprefcil obrabo tkiva, ne uvidim zak I moralf ljudje sploh umirati. Ta čas živim] mara še bolj napačno in nespametno nego primitivni predniki, ki s I l* Kakor znano, so ugotovili, da se delovanje na soncu giblje v neki llletni periodi. /•< veHki pojavi teh peg so bili vsi v preteki stoletju, do 1. 1870-71 so bili res izredni, tem so plahneli in edino 1. 1027 je bil njih i ksimum še bmembe vreden. Naslednji « zgodil, kakdr rečeno, leta 1938. te zdaj je pomladi 19*6 opaziti od časa do časa hude ločene motnje, ki so včssih tako hpde. «la bruha na sončni površini^_ki so vsi v bliŽnJLo fazo. , _„v. Kakor znano, obstoji neka določen« med številom sončnih peg in magnčlskinu Javi na zemlji. Cim se prične število peg čati, pokažejo tudi magnetski instrument zemlji živahnejše delovanje. Pojavljaj- < ločene motnje, ki so včasih tako hude. a» J registrlne igle občutljivih instrumentov ne n rejo več beležiti. V preteklem poletju so verne magnetske opazovalnice ponovil ug « vile taksne močne motnje V zadr j.h te« Je statrje peg na soncu videt, spet norm»« toda to je le mir pred viharjem. Pred dTftjtetimi leti (Iz Prosvete z dne 24. novembra j 1 Itoirtače ve*U. sleparja prodal, "stroj » I^ rojaku Valentinu »tebeju Sk^rjem»; r- ( fttS za "mAAino" in potem se je obri * vsoto. Mav*e testi. Med topilnici"» ftikta Sveta« na vjaa. Avstr^^ Rumuniji se še vedno nadaljuje. padajo Ohrido v južni Srbiji. «nuj zdnegâ H i áslt wrekj^no Moinri Jugoslavij -vl.MACBKIN HRVAdKO VPRAŠANJE Vprwanje je še vedao na mrtv4 točki [ nnnisiiik režimskega .A vpr^al dr. VI. Mjj- J kaj misli o sporazumu in re-IJtvi hrvaškega vprašanja. Dr. i tfiček mu je povedal, da se gte-JTtega vprašanja nič ni lzpre-Inilo v zadnjem letu. (Ne pre-Lknejo se ne izvenparlamen-Lma opozicija in drugi pa tudi L Dr Mačku se zdi, da se vo-L u sporazum hoče zvajati velo na — sporazum vladanja. Gre torej pri vseh poizkusih sa-mu vlado 1 Dr. Maček je dr. Milanu Ga-ifjlovicu o veliki noči podrobno «jasnil, kako si misli ta spora-o. Potrebna je koncentracija elementov, ki imajo zaledje v narodu. Ti se morajo spo-Eumeti. Razume se, da je pri izk'jučena razprava o sku-neji in dinastiji. Ko se dole sporazum, se sestavi vlada rtitih oseb in dobrega slovesa, eventualno tudi niso v stran-«h laposleni. Taka vlada bi taja volilni red in razpisala vo-tve. Mi bi v taki vladi vsekakor lodelovali ter nosili soodgovorni Beograjske politične skupine gt bore za oblast. Hrvaško vprašanje bi se reši-i demokratično. Hrvati v Bosni in Vojvodini bi sami odloče-. vali, kaj hočejo. Dr. Maček kljub vsemu pričakuje sporazum. Po gotovih znakih sodeč sta del .beograjske idiužene opozicije in Aca Stano-jrvič že sklenila neki sporazum. Do sporazuma lahko pride, če se *uste nekateri predsodki. Rešitev hrvaškega vprašanja torej še ni dozorelo, Čeprav trdi i Ljubljani znani dnevnik, da bo toliko vprašanje rešila JRZ. loKoče, a kdaj in kako? 0-jttujemo namreč, da hrvaški se-Ijiki bolj in bolj samostojno natopijo ter ko se pri zadnjih občinskih volitvah že jeli upirati postavljanju kandidatov po vod-itvu stranke. Postavljali so svoje kandidatne liste neodvisno •d Zagreba ter ponekod deloma dosegli uspehe. V Ogulinu na pri-•er^eodvisna lista dobila 630 itoov, dr. Mačkova pa le 614. fa" «e je zgodilo v nekaterih tojrih občinah. Iz teh pojavov Hledi zlasti dvoja Prvič, da hrvaško vprašanje dejansko niti načeto ni in drtf-da tajinstvenost dr. Mačka fineva ter da ne zbujajo v ozadju druge, sedaj še tajne sile Wr Stepinac), ki bodo nastopi-& dr. Maček ne bo prodrl s •v«jim vsaj navidez zagonetnim M>lemom. To domnevp jako edpira splošna pasivnost v Be-lrrad«. kakor trdi dr. Maček •to» ki j* |»a U> pasivnost go-fode. I bomo ponavljali svojih na-r 0 rešitvi te*a problema. Zdi •."¡»m pa. da nikjer še ni prave da se vprašanje reši demo- PltiČHo. - . tomonmr in poizkuAen aamo-* Ljubljani se zadnje čase P*',rri«ri zelo množijo. Jesen in »ta dve dobi, ko obupan-f ri*J|K)(fosteje obupajo do kraja ' na svoje življenje. I»»Hnlu ,,ri viru, kjer atanuje-*v "Vojih ali tujih barakah in pprostih hišah emigrantje in fri siromaki, «ta živela s svo-¿ '1ru>.inr, tudi zakonca Anton in V. Mož je4ržavni cestar, ¡T »^nca "ta že priletna, a m,.,i njima je zadnje čase ■ a. s<»M»de so jo hotele • Mnišnico, a ženi je "«tala je doma. Oz «« ji je »pet postalo sla-zdravnik ugoto-¿«"trupljerije že kon-J? v«aka pomoč sko-" že zaman. Poklical Je '"^alce, da bi jo prepe-'"i-nico. toda samomo-al/ I .... LET ROBIJE ZA UMOR SVOJE ŽENE ■ Pred velikim sodnim senatom v Mariboru se je zaključila družinska tragedija, ki je spravila enega zakonca pod zemljo, drugega za 18 let za zidove jetniš-nice. Gre za ključavničarja železniških delavnic v Mariboru Ivana Ferlinca, starega 44 let, ki je 17. julija letos ustrelil svojo ženo Elizabeto. Ferlinc je bil do leta 1920 zaposlen v neki dunajski tovarni, tega leta pa je prišel v Maribor in je bil sprejet v službo pri železniških delavnicah. Tu se je seznanil tudi s svojo 'kasnejšo ženo, ki je bila zaposlena v neki trgovini. Leta 1921 sta se poročila in je žena spremenila službo. Dobila je službo pri neki mlekarni in prav tamkaj na dvorišču tudi stanovanje. Oba sta torej hodila na delo, vendar je žena zaslužila več kakor mož. Zaradi tega je hotela imeti tudi nekaj več svobode, česar pa mož ni razumel. Imela sta že dva otroka, toda tudi otroka ju nista spravila v zadovoljstvo in mirno življenje. Mož je začel popivati. Očital je tudi ženi, da ima druge moške, o čemer pa Ferlinc zdaj pred sodiščem noče dajati nobenih izjav. Prepiri med njima so se množili, življenje je postalo neznosno, žena je zahtevala ločitev zakona, hkrati pa se z otrokoma preselila k svoji prijateljici. Mož je v jezi sklenil napraviti vsemu temu konec. Kupil si je pištolo. Toda prijatelji so Mervyn Kathborne. tajnik stavkovnega «veta mornarakih delavcev v San Franclacu, Cal. Uk< Wini|. W« v K,. »pra', - in dr k p,, Uk* I**!« \ »ii. K sicer Italijan, toda kot tržaški ukof je bil simpatizer Slovencev. Zato je bil fašistični Italiji na poti. V Gorici so ustoličili italijanskega škofa, še v Trstu hoče imeti Italija fašističnega škofa. Mussolini je to seveda dosegel, saj so znane simpatije papeža za ^iussolinija in svetovni fašizem. Skof Fogar je bil pred kratkim odstavljen s svoje škofije. 2e to priča, kako je cerkev orodje fa-nizma, posebno še v Italiji, ki si Je zasigurala prakso, da more postati "božji namestnik" ' na zemlji le Italijan. Ali bosta Ijub-janski in krški škof kaj opravi-a v Rimu, je težko reči. Verjetno je po dosedanji praksi, da ju bodo v Vatikanu postavili na cesto. Zakaj škof Rožman je že bil nekoč pri papežu prav zaradi primorskih Slovencev, ki naj bi se jim dovolila in zasigurala raba slovenskega jezika v cerkvi. In tedaj ni dosegel škof nič. Pač pa so ga opozorili na razne cerkvene zakone in predpise ... In zakoni n predpisi so Vatikanu več, kakor beseda škofa, ki dokazuje, da so na Primorskem slovenski verniki potrebni slovenskih duhovnikov in škofov. Zaradi tega je jasno že naprej, da se Vatikan tudi zdaj ne bo ganil. Beležimo to le kot dokaz, da je politika več ko cerkev in fašizem bolj važna stvar za Vatikan kakor pa vera. Da škofa o svoji avdijenci ne bosta javnosti poročala nič, je spričo cerkvenih predpisov jasno. Nagrade za «like in kipe pri novem skupščinskem poslopju.— V Beogradu zidajo že lepo vrsto |et novo skupščinsko poslopje. Ker so dela v glav nem končana, je pred meseci vlada razpisala precej visoke nagrade za slikarska in kiparska dela. ki naj krasijo novo poslopje. Zdaj so bile nagrade razdeljene. Tudi slovenski umetniki so jih bili deležni Slikar Slapernik je dobil nagrado za načrt slike ustoličenja na Gosposvetskem polju O»,000 Din), kipar Gorše je dobil dve nagradi po 90.000 »in, kipar TU ne Kos je dobil nagrado HHMKK* Din za kip kneza Koclja. Poteg tega je bil deleien kipar Tine Kos še ene nagrade. Kiparja Ko-»a poznajo bralci Ameriškega družinskega koledarja jx> reprodukcijah njegovih del. ki jih J« ta koledai že ve.«krat objavil. Redke so priložnosti, da lahko pride slovenski umetnik do takega naročila in takeira zaslužka Ce pa je že bil kdaj kak*en ve-čji razpis kje v Zagrebu ali Beo- j gradu, so slovenske umetnike do-sledno zapostavljali. Zaradi tega | ae tega razpisa za skupščinsko | poslopje ni udeležilo mnog" venskih umetnikov, a zgodilo »e Je vendar prvič, da so bili ato-\enaki umetniki deležni v Beo gradu prvih nagrad Čestitamo jim k temu uspehu in zmagi. ter klical, naj pošljejo takoj po zdravnika. Ko so prihiteli v njegovo stanovanje, se jim je nudil strašen prizor: Ferlinčeva je ležala v mlaki krvi na tleh, Ferlinc pa ji je močil Čelo, da bi ae zavedela. Toda krogla je prebila srčno žilo, smrt je bila neizbežna. V nekaj minutah je Ferlinčeva umrla. Ferlinc je na policiji izpovedal, da je hotel napraviti konec vsemu s tem, da ubije njo In sebe. Ko pa je hotel izstreliti kroglo vase, je pištola odpovedala. To bi potrjeval tudi naboj v revolverju. Toda Ferlinc je kasneje izpoved izpremenil in vztrajal tudi pred sodniki pri novi is-povedi: hotel je najprej ustreliti sebe, ko pa je potegnil pištolo iz žepa, se je sprožila in je strel slučajno zadel ženo v prsi. Obtoženec je pred sodniki vse odkrito pripovedoval in med jokom opisoval, kako je prišlo do ženine smrti. Veliki senat ga je obsodil na 18 let ječer na izgubo častnih pravic in državne službe. Ferlinca je obsodba tako potrla, da Je zajokal kakor otrok, stražarjem pa se kar ni dal odpeljati v zapor. S silo so ga morali spraviti iz sodne dvorane v celico. Umrl znan zdravnik. — V Slo-venjgradcu je umrl 9. novembra primarij tamošnje banovinak« bolnice dr Vinko Zeleznikar, star 69 let. Kot zdravnik je bi znan daleč naokrog In prav zara di njegovih sposobnosti Je bila slovenjgraška bolnica deležna obiskov bolnikov od blizu in daleč. Za o]>eracije Je bil pravi mojster. Likvidacija kmečkih dalgov Izšel je pravilnik k uredbi ikvidaciji kmečkih dolgov. Od vsakih Din 100 je treba plačati vsako leto 1.1 novembra Din 10.60 (le prvi dve leti Din 1&&0). V roku pd 20 dni po objavi pravilnika bodo denarni zavodi pozvali zaščitene dolžnike, da ta koj plačajo prvi obrok nepoared no Privilegirani agrarni banki. Kdor bi se pozivu ne obzval, mora pričakovati, da ga bo Pri vilegirana agrarna banka rublla potom davčnih oblastev. Naj prvo mu bodo tarubljene premičnine, ako pa to ne bi za^o ičalo, bo odrejen rubež nepre mičnin za celoten dolžni znesek. Kmetje, plačajte, če ne, bo ru bel! Kmečka poMoJilnlca In likvida clja kmečkih dolgov Občni zbor Zadružne zveie i Ljubljani je ugotovil, da ao valed uredbe v likvidaciji kmečkih dolgov silno prizadete kmečke posojilnice. Raaulucija pravi: Posojilnice so postale s tem le v večji meri in Še za daljšo dobo nelikvidne, ker iz 3% bon*v (ki jih prejemajo kot plačilo ta prevzeti dolg od Privilegirane igrarne banke op. ur.) ne more jo računati na likvidnost, dokler ne bo tudi na razpolago lomlmrd nih posojil pri Narodni banki po 3% v zadostni višini. Vse te žrtve posojilnic pa končno zade nejo stotlsoče malih varčevalcev, ki so ravno posojilnicam, kot ljudskim ustanovam z ne-omejno zavezo ,vaeh dolžnikov zaupali svoje prihranke." Mi p» le vseeno verujemo "Slovencu," ki je pred par meseci napisni, da bodo vsi naši denarni zavodi Ae to jesen likvidni, to je da bodo mogli izplačati vloge vsukomur, kdor bo to zahteval. Samomor.—V Zgornjem Rad-vanju so našli mrtvega laboranta neke mariborske lekarne, 40-letnega Ivana Kartenschlagerjt. Pred nekaj dnevi ga ni bilo v službo In ko ga tudi drugi in tretji dan ni bilo, je lekarnar obvestil o tem orožnike, ki ao vlomili v njifovn stanovanje v Radvanju. Našli so laboranta zastrupljenega, ob nJem Je ležšl lonček z ostanki strihnina. Zakaj j* šel v smrt, ni znano. I Trgovci s smrtjo imajo bogato žetev Velika gradbma aktiv* noat v zrakoplovni industriji New York. — (FP) — Komaj eto dni je od tega. ko je Nye-, ev senatni odsek pokaial vsemu svetu igro municijakih baronov v vsej nagoti. Zbral je veliko kopico materiala. U katerega je ras vidno delovanje sil, ko so potegnile Zdruftene države v svetovno vojno. In komaj po enem letu te preiskave ftc sopet vidim* »lične sile, ki pripravljajo teren «a potegnitev te dežele v prihodnjo svetovno vojno, igra se vrli po vseh starih predpisih in po stih notah kakor se je po ii-aruhu zadnje svetovne vojne. Razlika je le v. tem, da sedaj igrajo glavno vlogo intereal, ki grade komercialne in vojne aeroplane. Grade jih za — tuje vlade. Ameriška aeroplanska industrija dela na velikih naročilih aa Anglijo. Ta naročila do sedaj uključujejo le ^omerelalna letaša. Nobeno komercialno letalo pa ni samo komercialno, marveč ima vsako letalo tudi vojni pomen. Poleg tega se pričakuje, da bo angleška vlada naročila v Ameriki tudi 700 vojnih letal. V Boeingovl tovarni v Van-couverju, Kanada, te grade 300 bojnih letal. Večja naročila pričakujejo tudi Martin In Douglas kompanije. V Dayto-nu, O., kjer so velike tovarne za produciranje aeroplamkih pritiklin in tudi letal, ae sa-stopniki britske vlade pogajajo z Johnson Airplane k Supply Co. ter McCouley Aviation kor-poracljo. Načrt Anglije, ki posebno zadnja leta zaaleduje izredno reakcionarno In Intrigantsko aunanjo politiko, je, da pri vete ameriško aeroplansko industrijo za svoje krilo. Sllčnt taktike ae je posluževala tudi pred ameriškim vstopom v svetovno vojno. Ameriške komercialne in finančne Interese je toliko privezala nase, da je ila končno —. ko so bila ameriška posojila v nevarnosti in z njimi vred tudi vojna proaperltata — tudi Amerika v vojno — "za demo-"kracijo." Tudi v prihodnji vojni ne bo drugače. Kongres lahko sprejme nov nevtralnostnl zakAn. Ta zakon Je lahko fte strožji ka kor je sedanji, ki H —FiAmM eiifBM®. It Mlddletun, član vrhovnega aodlMa v kanadakl provinci Ontarlo. ška podjetja ga uporabljajo za sprejemanje poročil svojih vna-njih dopisnikov, kar jim omogoča potem udobno prepisovanje vsake s|>oročene besede, prav tako more trgovec na potovanju od kjerkoli telefonirati svoji o-srednji pisarni besedilo sa kakšno poslovno pismo in ta diktat izključuje vsako pomoto. Pri tem «I prištedi do 40 odstotkov za telefonske pristojbine, ker mu 1)1 trebu šele počakati, da se mu pri telefonu kdo odzove in mu jii treba ponavljati besed. Obratni stro#kl za prisluškovalno a-paraturo pa so minimalni, ker se da jeklena žica uporabljati v nedogled. Robot je sgrajen tako, da ga je mogoče s pritiskom na tkpko pUalnega stroja vsak trenutek ustaviti in pripraviti do tega, da ponovi še tabeleAe- Robot pri telefonu V tadnjem času so zgradili majhnega robota, ki se nevidno prfključi na telefon In ki sveato zapisuje vsako besedo na kovinsko ilco. Ta mehanisem pa je mogoče montirati tudi v vsak drug prostor, kjer prisluškuje s svo- iim občutljivim mikrofonom enferencam, i»ogovorom In sestankom ter si jih belell. Vsaka beseda, vsaka skrivna isjava se po njem fiksira in jo je po tem mogoče v zvočniku |H>dati javno in glasno. ... Prisluškovalni robot temelji prav sa prav na starem principu, ki ga je svoječasno izumil že Paulsen, a se je popularlilral Šele po aplošnl uvedbi radijskih klena'žica!, ft^o« £ »* «tavk*. »Pokolov po klena šlem ki ima v premen. U hMkuU rul)oU jt, |whaJ ,mt| maj četrtino milimetra, ae razvija mimo magneta in se t>ri tem sama stalno smagneti. Ce pre-vedeš zvočne tresljaje preko tega magneta, s» zvoki vtisnejo po elektromaiinetski poti tudi v žico in jih je mogoče | nune je i I-sto pripravo reproduciratl, £ica pa mora biti seveda prav posebne vrste, zlitino zanjo dobe ta čas samo na švedskem. Za vse druge tresljaje,In celo za ogenj in vlago je žica neobčutljiva, ivoki, ki so se vtisnili vanjo, pa ae dado isto tako ishriaatl samo po električni poti. iPrlprava je zgrajena aelo preprosto. Sestoji iz dveh bobnov, preko katerih teče žica, iz magneta, ki je zvezan z mikrofonom. Ce se ta priprava priključi na kakšen telefon in dvigne naročnik slušalko, tedaj ni treba Živemu prisluškovalen nič drugega, nego da pritisne na gumb in robot prične delovati. Celo pritiskanju na poseben gumb se lah ko izrogueš in ajmrat deluje po-poteče pri- lt,m popolnoma avtomatično. vse lahkega, magnetlslrano žico l>a je mogoče potem še dolga leta hraniti v arhivu In Jo reproduciratl, kadarkoli bi bilo to potrebno. All fte naročeni na Treaveto'? Podpirali« hodnjo pomlad, toda bo le ilu- £V0j0 „lavno nalogo iz|Milnju zija. Ko bo prišel čas, bodo od- je noVj rw|H>t »«veda v poslov-ločilno vlogo imeli finančni in nem življenju, ftef kakšne veli-trgovski interesi ameriških ka- fe tvrdke sedi v svoji pisarni na pitalistov in diktirali, na kateri ^^ pr| IVoJi pisalni mizi, v 1-strani se naj Amerika bori "za trenotku prične delovati demokracijo" In "proti fašlz- »kriti mikrofon v pisalni mizi, a mu". O tem nI nobenega dvo. nt.kje v drugI sobi prične od-ma. vljatl robotska žica In vanjo ae V zvezi z veliko aktivnostjo fiksirajo elektromagnetskl vtl-letalake Industrije se lahko zgo- „ki poslovnega razgovora, fte-di tudi tako kakor ar^a predtfmr sugovarnlk aereda n« "Ml» leti sgodilo z večjim britskim da ne ho motH preklicati nobene naročilom za vojaške pušk«, ki svoje he*ede, ki jo z vsem pogo-so končno ostale v Ameriki, ali vorom vred lahko vnak trenutek pa so bile prodane drugim dr- ponovijo preko zvočnika. Drob-žavam. Ce se Anglija pozneje nI mikrofon pa Je mogoče pri-premisli, bodo aeroplansk« ključlti na telefonski vod v vsa-družbe pritisnile na ameriško kem prostoru in preko državne vlado, da prevzame Izdelana centrale |>rlsMkuje jiotem vna-vojna letala. Vsekakor pa »ki- kemu pogovoru v tem prostoru, do trgovci s smrtjo Inalstlrall, V vohunskem In protlvohunskem da prodajajo ivojo robo kjer- |w>dro*Ju utegne biti takšna ' stvar ogromnega |«»m«ii* koli. Tako se plete vojna mr*ž*T v kateri bo ujela tudi Amerika. V to mrežo ae zapleta tudi Kart***» ki Je letoitiji vojni . . k proračun zvišala na ftO milijo, »«sed«. vaako predavanje v tem-nov. Običajno Je znašal 20 ml-1 P«. W *a "f more doseči niti naj. PraisJkuvaJdi robor deluj«» ne-primerno hitreje In zanesljiveje nego vaak stenograf. Na govorniškem «Miru fikaira točno v«ako HUMOR V Zadoščenje "Gospod, pravkar me Je pičila vaša čebela. Zadoščenje zahtevam!" MKar pokažite ml jo, Jo bom le kaanoval!" • Zavlat 'Tak. iii»n\ Idenje, gospa soseda ... še trdo delo Imam. saj ae vendar Jutri moja hči zaroči," "Da, da, razumem ... ga morate še mehčati , . Teša pa, teta . •. "MoJ sin je zgubil |mi operaciji slepiča šest kili" "UJ, le J, kdo bi si mislil, da je ta spak tako težak." Dve neumni ptlri Profesor: Pri starih narodih je veljala kukavica za enako ne-umno ptico, kakor pri nas osel. Itaallka Domači zdravnik bolnemu Mihcu : Ce pokažeš Jezik. Mihec, dobiš od papana kot potice. Mih« ! : Kh, ne b«»«te me ujeli, gospod. Oni dan **m pokasal Jezik sestrici, pa ml Je pa|>a navlT" ušesa. • Poni* — Zakaj ne pa voziš v avtomobilu vedno »am? Zakaj ue vzame* nikoli s seboj nobenega prijatelja? — fte tega Je treba! Potem bi IjUdje ne vedeli, da Je avto moj. « PoMledtra obdaritve •» _ Kaj si dal svoji družini za »Jonov na leto. Od te vsote se bo oprijelo precej tudi ameriških trgovcev s «mrtjo, V prvi vrsti bodo želi aeroplansk 1 baroni, toda čedna vsota se bo o-prljela tudi kapitalistov, ki It delujejo podmornice In rušlke. B a r o m et e r oboroževalne, ga bltnisa ao ogromni profiti kanadske International "*tHckel i)o. V prvih devetih mesecih tega leta so znašali 27 milijonov, v Istem času lani pa le vši-vth |M milijonov dolarjev. izvekban stenograf. tot tč?------- - Zena je hila radl«»sparat. Mtarejši sin trom|*to. hči gosli, mlajši sin pa boben. — lu kaj al dobil ti? (fclp«»ved stanovanja. Otroci branilce« "f-bllke v H*ode t Madrida. — Kaj niste čltali, da Je lu prepovedano plavati7 — Da. čl tal aem. toda Jaz ne; ... - , . znam plavati. MongoUka delavka pri stroju v tekatUal Uvarni v lian UatorJ* __lAt&iti - ..... KRIŠTOF D1MAC Splazi JACK LONDON. — Is UfWÜM prevedel FRANCI MAGAJNA Slavo si bova delil« po bratovsko. Pri tem boste pridelali čeden kupček denarja. In Dawson se bo prebudil iz svojega sna in se bo kar za trebuh držal od krohota. Seveda, če . . . če mislite, da bi pri tej inrri svoj denar tvegali, vam bom jaz dala zlatega prahu, da boste lahko kupili jajca." Te poslednje besede so bile Dimaču odveč, kajti bil je le navaden smrtnik z zapada, ki je imel čudne in trdovratne pojme o ženskah in denarju. Zato je s prezirom zavrnil njeno ponudbo, — "Hej, Cok!" je zaklical Dimač Čez glavno u-lico svojemu tovariiu, ki je hitro nekam kora-cal na svojih vegastih nogah, držeč pod pazduho steklenico z zmrzlo vsebino. Dimač je stopil čez cesto k njemu. "Kje si pa vendar bil ¡vse jutro? Povsod sem' te že iskal." "Pri doktorju," je odvrnil Cok in pokazal steklenico. "Ubogi Sally nekaj ni prav. Sinoči sem opazil pri krmljenju. Rep in boki se ji golijo. Doktor pravi . . ." Naj pravi, kar hoče," mu je nepotrpežljivo segel Dimač v besedo. "VeA, kaj bi rad . . .?" "Kaj te pa spet grize T* je vpraial Cok osupel in užaljen. "Psica se goli, mraz pa tak, da gre kar za nohte. Rečem ti, da je bolna. Doktor pravi . . "Sally naj počaka. Poslušaj t" "Pa če ti pravim, da ne more čakati. To bi bilo okrutno. Saj bo še zmrznila. Kaj te je pa vrglo v tako vročino? Mar je kdo dobil sled Monte Kristovega zaklada?" "Ne vem, Cok. Ali bi mi storil uslugo?" "Seveda," je vljudno rekel Cok, dobrovoljen in pomirjen. "Za kaj pa gre? Kar povej. Saj veš, da sva prijatelja." "Prosim te, da mi nakupiš jajec —" "Seveda. Pa še kolonjske vode pa riževega praška. Samo besedico reci. Uboga Sally se pa goli, da jo je kar zlo pogledati. Cuj, Dimač, če nameravaš začeti milijonarsko življenje, si le sam kupuj jajca! Jat sem zadovoljen a fižolom in slanino." "Saj jih bom kupil samo zase, prosim te le, da mi pomagaš. Zdaj pa, Cok zatisni za nekaj hipov svoje gobezdalo! Stori, kar ti pravim. Naravnost k Slavoviču pojdi 1 Kupi vsa jajca, kar jih ima v fcalogi, in plačaj mu jih, če treba, tudi po tri dolarje. Ampak! Pokupi vse do zadnjega." "Po tri dolarje!" je zaječal Cok. "In baš včeraj sem slišal, da jih ima v zalogi nad sedemsto. Enoindvajsetsto dolarjev za kurje sadje! Pravim, Dimač, nekaj ti bom svetoval. Hitro teci k zdravniku! Prijazen mož je in se bo zavzel zate. Za prvi recept bo vzel samo eno unčo zlata. Pozdravljen! Mudi se mi." Obrnil se je, da bi šel. Dimač pa ga je zgrabil za ramo, ga zaustavil in zatiukal k sebi. "Dimač, saj veš, da rad storim zate, kar hočeš," se je Cok iskreno branil. "Ce se boš kdaj prehladil v glavo in če boš imel obe roki zlomljeni, bom noč in dan sedel pri tvoji postelji in te usekaval. Toda če zapravim enoindvajsetsto dobrih železnih dolarjev za kurje sadje, pa naj bo zate ali za kateregasihodi drugega dvo-nogega človeka, bom vreden večnega ognja." "Saj ne boš zapravil svojih dolarjev, ampak moje, Cok. To je čisto kupčijska zadeva. Rad bi pokupil vsa jajca, kar jih je v Dawsonu, v Klondiku in na Yukonu. Ti mi boš pomagal. Ne utegnem ti razlagati vseh podrobnosti te kupčije. Ti bom že kasneje pojasnil in če boš hotel, boš lahko pristopil s polovico glavnice. Johan Sittich: VZGOJA V tem hipu gre za to, da dobiva v pest vsa jajca. Zdaj pa skoči k Slavoviču in kupi vsa, kar jih ima." "Kaj naj mu pa rečem? Saj bo vendar vedel, da si jih ne bova ocvrta." "Ničesar mu ne govori. Denar ima tudi svoj jezik. On prodaja kuhana po dva dolarja. Ponudi mu tri za sirova. Ce mu pa radovednost ne bo dala miru, mu reci, da nameravaš začeti kokošjerejo. Samo da nama proda jajca. Potem pa nadaljuj. Kjerkoli izvohaš kako jajce, kupi ga. Razumeš? Kupi ga! V tisti mali gostilnici, ki je nasproti SlavoVičeve, jih bo tudi nekaj. Kupi jih! Jaz bom šel pa v klondajsko mesto. Vem za hromega starca, ki je "suh" in ima šest ducatov jajec. Vso zimo jih je hranil in upal, da bodo toliko poskočila, da si bo zanje lahko kupil vozovnico do Seat-tla. Ukrenil bom, da se starec spomladi odpelje, pa bodo jajca moja. Zdaj se pa požuri! Pa še nekaj! Pravijo, da jih ima nekaj ducatov tudi tista mala žtnaka na drugi strani ge, ki šiva mokasine," "Bo že prav, če ti tako praviš, Dimač. Ampak Slavovič se jih bo drftal kakor kJopj Naj«* prej jih bpm pobral drugod." "Dobro. Pa hiti! Zvečer ti rUzložilM vso zgodbo." Toda Cok je zopet zavihtel svojo steklenico. "Najprej grem lečit ubogo Sally. Jajca frofta že toliko počakala. C* jih niso pojedli do zdaj, j ill tudi ne bodo medtem, ko bom negoval ubogo žival, ki je že tolikokrat meni in tebi rešila življenje." Jajca so bila tako hitro pokupljena, da nikoli tega. V treh dneh je bilo malone sleherno jajce, za katero so v Dawsonu vedeli, v rokah Dimača in Coka, le par ducatov jima jih je ušlo. Dimač je bil bolj razsipen pri kupovanju. Brez sramu je povedal, da je hromcu v klondajskem mestu plačal po pet dolarjev za vsako izmed njegovih dvainsedemdesetih jajec. Cok pa, ki jih je pokupil več nego Di-ma£, se jt krepko pogajal za ceno. 2eni, ki je Šivala mokasine, j« plačal le po dva dolarja za jajce. Bil je silno ponosen, ker je prignal Slavoviča tako daleč, da mu je prodal vseh se-demstopetnajst jajec po dva in pol dolarja. Godrnjal pa je nad malo goetilnico nasproti Slavoviča, kjer je moral plačati po dva dolarja petinsedemdeset za vsako od tistih bornih stoinštiridesetih jajec. Tistih par dvanajstoric, ki jih še nista imela, je bilo v rokah dveh oseb. Ena, s katero se je Čok že pogajal, je bila Indijanka, ki je živela na griču za bolnišnico. "Danes jo bom premotil," je Cok naznanil naslednje jutro. "Ti pomij posodo, Dimač, Bom takoj nazaj, če se ne razpočim, ko ji both kazal zlato. 2, moškim bi človek že še trgoval. Z ženskami j< pa križ. Kar srce me boli, ko vidim, kako ti znajo kupca zavračati. Človek fcMnMtf, da so tista njena jajca iz suhega zlata." Ko se je Dimač popoldne vrnil v kočo, se je Cok bavil z bolno Sally. Vtiral ji je mazilo v ogoljeni rep in zrl predse s tako pustim in praznim obrazom, da so Dimača prešinile čudne slutnje. "Vse po sreči?" ga je Cok brezbrižno vprašal. ko sta nekoliko minut molčala. * "Kaj še!" je Dimač dejal zlovoljno. 'Ta ti, kaj si opravil pri Indijanki?" (Dalje prihodnjič.) I Metka je Mtara osem let. Metka zna že brati in pisati. Več ne zna, več noče znati, zakaj že to ji je preveč. In ko je lepega dne prišla mamica in dejala: "Metka, jutri pride učiteljica klavirja . . .M je metka skoraj zajokala. Moj, mamica!" "Ali se nič ne veseliš?" "Prav nič, msmlca!" "Deklica •»«• moia učiti klavirja" "Zmerom in zmerom to ne-, umno učenje. Mamica, nočem ne; učiti!" Mpter je minilo potrpljenje. I _ . - ' um. viaim, um ne ime C« Hoče* al noče* - učila ne , ugan|U. Z,ma> fimj| bela ... Saj »x>* in — pika' I j0 poznaš, še peti jo zna*?" "In če »e ne bom učila, ma- "Da, očka." mica?" «D., To bi rada videla!" je vzro- «vidiš. Metka, kako Ispo bi ..J?. . .* bilo, če bi U ne hilo^treba te Nič ne bom pa*.la p. »e ne pe-mtet ,.mo p^, ampak b, „ »M*m ni^oaar naučila! r "Poredna in lena punčk« «i. da veš. Metka!" redni, ki se nočejo učiti klavirja?" II Kadar si matere ne znajo več pomagati, se zatečejo k očetu. Oče se kakopak postavi, ko da bi vse vedel. Zato je tudi Metkin oče dejal Metkini mamici: "Na napačnem koncu si začela, ženka. Se bom jaz zmenil i Metko. Kar zanesi se, otrok se bo z navdušenjem učil." In potlej je odšel oče k Metki. Spotoma je zapel pesmico. "Metka, kaj delam?" "GrgraA. očka." "Nrumnost! Pojem vendar." "Prav tako se mi je zdelo, ko da grgraš, očka." "Ne. Pel sem. AH posna* to pesmico?" "To, ki si Jo grgral ?" "I>s No. fte vidim, da ne boš "Ker «e ne maram učiti klavirja r "Dar "Mamica, ali so vsi otroci po- lahko na klavirju spremljala." "Očka. Maj ve*, da ne znam klavirja." "Zato ne pa mora* naučiti, o-trok moj H fce vem. mamica te je do-•lala!" "Neumnost! Zmenil sefn se z mamico, da pride jutri učitelji ca klavirja. Potlej se boš pa pridno učila, sicer se pazi T/ i "Zakaj pa vpije*, očka?" "Nič ne vpijem — samo to hočem, da igraš klavir!" "Ne maram, očka!" Je zacepe tala Metka. "Toliko se moram učiti, drugi otroci se pa lahko Igrajo." Metka je začela jokati. In spričo *olz so očetje zmerom brez moči. In kadar so očetje brez moči, postanejo surovi. "Ne deri se!" je zavpil oče. "Hočem, da se učiš klavirja in — pika Brez ugovora! Sicer m«' bo* Ae spoznala. Niti denetice več. noltene slaAčice več. prav nič, prsv nič, da ve*! In res — pika." Oče je zaloputnil vrata, v sobi je p* ostala ihteča Metka sama Metka, ki je bila trdno od ločena, da bo rajAi umrla, ko da bi se kdsjkoli učila klavirja. III OtroAke nolse hitro usahnejo. In ko f»e je Metka popoldne igrala * svojimi vrat ni ki na centi, J« | bilo te zdavnaj vse posahljeno Fantki so «i vsak dan izmislili kaj novega. "Ali gremo v kino?" je vprašal Janezek. ' | Metka se je branila: "Otroci vendar ne smejo v kino." "Notar ne — slike ai pa lahko ogledamo, pa debelega vratarja ai lahko privoščimo." "Imenitno I" je vzkliknila Metka, zakaj na debelega vratarja je imela hudo piko, Malomestni kino je bil urejen v neki lupi, o zvočnem filmu ae jim še sanjalo ni. Bilo je ra« le tako, da je moral včasih fatar občinstvu kakšno zamotano sadevo razlagati. Danes jf pa visela nad blagajno Črna lapenlca in na njej je bilo nekaj a kredo napisanega. Otroci so jo brž mahnili tja. "Kaj je napisano, Janezek r "Sama ¿itaj!" Janezek se je važno podbočil in začel brati: "Iščemo mlado 4#klico, ki bi igrala klavir v kinu." "Zakaj?" je začudeno vprašala Metka. "Zakaj?" je začudeno vprašala Metka. "Da bo klavir igrala." "Med filmom?" "Kajpak." ' "Potlej bo lahko ila zmerom aartonj v kifto!?" > a i»KnJpakr ae jt spet «odrezal Janezek. «>* i Ia"'Tudi če Har+jr Piel Šifra, Janezek?" ! oi'Zakfcj pa takrat ne?" "JKattf bo se zafc*tile M. Se malo je postala, potlej je fz ste- Ida, kolikor so j* ti jena' drobcene noge nesle, domov. "Mamica, mamica I" je klicala že oddaleč: "Hitro in pridno ae bom učila klavirja. Ali bi ne mogla učiteljica že kar danea priti?" Mati je pbgledala očeta, oče pa mater. "Vidiš," je dejal pozneje oče, "samo to je važno, kako z otrokom govoriš. V težavnih in zamotanih vzgojnih . vprašanjih matere še zmerom potrebujete nas očete." PREPOZNO i ■' Zgodba danainjih dni "Kaj želite?" se je zganil po dolgem in.1 mučnem čakanju star, debel ujpn gosppd z dvetaa poddbradkoma in rdečim nosom ter uprl pogled v prišleca, mr-šavega mladeniča, ki je stal v zadregi tri korake oddaljen od pisalne mize. "Cital sem''V časopisih . . ." "2e dobre*" ga je prekinil oni. "Zastran službe, kaj ne?" "Da." "Kako se pišete?" "France Zakotnik." "Kaj ste?" "Diplomiran filozof." Uradnik ga je pomilovalno poglcftal, rekoč: "Ko bi bili vsaj jurist . . . Več ko mature vam pri na« ne moremo prtanati." Culo se je šelaatenje Zakotni ko vi h listin, po katerih je brskal stari gospod. "Sijajen študent . . . Sijajen. Same odlike . . ." je momljal pred mL1' Cez čas, kakdr da se je nečesa domislil. "Hiti, pa imate, dragi prijatelj, kaka pri-poročila'l . /V" < 'Francetove oči so obvisele na predloženih dokumentih. I Oni Je uganil in skomignil z rameni.'" "Zgolj odlike ne zado-stojejo . . ; Mislim na zveze . . . Dobre zveze . Protekcijo .. !" "NIČ nimam." "Potem mi je, mladi človek, žal ..." ~ Izročil mu je nazaj zavitke z njegovimi listinami. TOREK, 24. NOVPu^f njega sošolca, ki je že z drugo gimnazijo dal slovo šoli in se lotil rokodelstva na deželi, kjer je £11 doma. Močan in lepo oblečen je stal pred njim, da je bilo filozofa kar sram. "Dolgo ae že nisva videla, France. Kako kaj ... T "Tako, tako . ..?" "Kakšen poklic imaš T "Diplomiran filozof." "Kaj pa je to ... V Po naše bi se reklo: izučen modroslovec." "Aha . . . Koliko let si se u-čil?" "Osemnajst" "Kaj ... r' je zijtfl oni. "To imaš dobro alužbo!" "Sem brez službe."— "Čestitam, France!" ga je nagovoril sredi ceste drug sošolec, zdaj poslovodja domače tvrdke. i "Kaj*. . . ?" je brezizrazno obstal Zakotnik. "K tvoji diplomi!" "A tako . . . Hvala!" "Vidiš, kamerad, zdaj si na konju ... Se tistih pet in trideset lat — pa stopiš v pokoj! Ml pa garamo iz dneva v dan, brez konca, pa še ne veš, kaj ti prinese jutrišnji dan." — Po štirih mefefečeh 'brezplodne- Sil iskanja službe, leo sta bila egtfva filozofija in ponos ubo-štva fte tisočkrat bičana, je sklenil; da ne potrka na nobena tfrata več. | Dobil je dvoje instrukcij, ki nlšta zadostovali, da ai uteii glad in pokrije nagoto telesa. Prebival je slej ko prej v pod-strešnici. Nekaj stare šare in — diploma: to je bila njegova imovina. Slamnjača, zbita miza in dvoje stolov pa je bila last ženice — perica, sama reva — pri kateri je stanoval. Jasen in trpek je bil spomin na njegov dom: Kot peti, najmlajši otrok se je rodil v' vlažnem predmestnem kletnem stanovanju. Oče in mati, oba delavca, vdana alkoholu, ki ju je bolj od revščine spravil pod rušo. Troje sestra je pogoltnila ulica, brat je izginil neznano kam. Njegova gimnazijska in akademska leta? — Ni vredno govora! Dnevi, tedni, meseci in leta so potekali enolično. Delo, študij, instrukcije, podstrešje, glad in mraz: to je bila njegova mladost. — Danes mu je bilo osem in dvajset let. Tri leta je že čakal na državno namestitev, srednješolsko službovanje. Namestitve so bile redke, A glej! Celo njegovi mlajši, pozneje diplomirani tovariši so bili sprejeti, le zanj se ni nihče zmenil ... Ni imel nikogar, ki bi zanj izrekel upliv-no besedo. Nič zvez, nič pro-tekcij — samo diplomo, samo odlike! Gmotno se je valjal v blatu, kakor so se njegovi duhovno, pa se je dvignil kljub vsem zaprekam, ki so se mu kot proletar-skemu sinu stavile na pot k izobrazbi in'poklicu. Zaprta pa mu je pot k službi! Nima zvez, nima ".protekcij!" — Bolezen ga je priklenila na posteljo: nič čudnega: slabo hranjen, rahlega zdravja, pod-strešnica vedno mrzla. Bil je prisiljen opustiti instrukcije. Kal smrti, jetika mu je bila nova družica. 2enica mu je stregla kakor lastnemu sinu — kaj, ko je bila sama uboga!" Ležal je na naslamnjači, kost in koža. da bi ga odtehtal vsak desetletni otrok. V prsih ga je Nemški zunanji minister Neurath (levoj^ in italijanski zuni minister Galeazzo Ciano. Franceta Zakotnika za suplen-ta na gimnaziji v K. Se enkrat, poslednjikrat je zadrhtelo njegovo telo. Komaj slišno je spregovoril zadnjo besedo: "Prepozno!" V bedni sobici je zavel duh mrliča. Jelovški. Dva malika Kitajec je prišel pred vojn Avstrijo in na Dunaju je p< til starinarja. Pri njem je v kip Budhe, pod njim pa na "Poganski malik." Ko je prišel domov, je o iped svojo zbirko starinske gocenosti avstrijski bankove 100 kron in napisal spodaj: vropski malik/* Kakor omotičen se je znašel France onstran vrat. — . , _ , _ _ Naslednji dan Je potrgal v ^d*10: ^eni plazovi so se u- slični zadevi na druga vrata. Direktor ga Je vprašal: "Kaj ste in kaj snate?" "Diplomiran filozof," je boječe odgovoril Zakotnik. sipali Um, kjer je imel pljuča. Telo,, roke, noge potne. Kašelj suh. Slane sluze so se zbirale v ustih. Oči pa Še žive. Starka je razvezala ruto, vze- Filozof? FiloaofT" se je za- '» i* nj« nekaj srebrnih kovan-režal ravnatelj. "Mi ne potre- c«v "n poklicala zdravnika, ki ji bujemo mislecev «—'ampak lju- ie »unaj, opravivši pregled, za-di dejanj!" mrmral: "Sprejmem vsak posel, ki mi "Prepozno!" ga odkatete . . ." Zunaj je bila jesen, lepa. "Premorete poleg modrosti i prijazna. Na podstrešju pa je še kaj?" gs je ošvrknil direktor, gospodaril hlad. "Stenografijo? 8šrojepifije?" Prišel je pismonoša. ki je si-"Ne znam." Cer prinašal samo ob velikih "Potem ne bo nič!" Z roko praznikih kako voščilo ženici je pokazal po ogromni pisarni, od njene žiahte. > delalo dvajset o- "France Zakotnik!" je zakli- * "P°glejte jih. nimajo uni- cal in odhajajoč pogledal v bol-verze. niti mature, «amo štiri nikov mrliški obraz, srednje šole — in dvorazredno Z nemo kretnjo Je bolnik o-trgovako. Poglejte Jih — en značil starki, naj odpre in pre-sam »troj T — bere. »*« Je srečal France nekda- Bil Je dekret SPITE TRDNO, VZ1VAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Mnogokrat odpravi neprebavnošt in zaprtmco — naročite si peosti vzorec — j Triner'« «Her Wine Co. 1 I S44 8. Well« St., Chic«fo, III. > I Pošljite mi brezplačni vzorec. I I Ime I Naslov .............. ........rrrrrr rttrrt jjjjjjj 2 tednik« la.............1.1 S tednike ia............. 4 tednike ia.............1 5 tednikov in.......... NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEK Po sklopa 10. redne konvencijo m lahko naroči n« list ProtveU prišteje eden, dvs, tri, Mri sU pot člsnov iz one drniine k eni uroj nini. List ProoveU stane za v«e Anko, za člane al. nečlane $6.00 eno letno naročnino. Ker pa člani ie plačajo pri Meeaenta $1.21 tednik, «o jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vtrok«. reči, i je liat predrag za člane 8.N.PJ. List Prozveta je vaša laitniu gotovo je v vsaki drošini nekdo, ki M rad čital liat vzak dsn. Cen listu Prosvets Jo: Zs Zdrui. države In Kanado.$6.00 Za Cleoro in Chicago je... 17 1 tednik in.............. 4.80 i tednik in.............. 2 tednika ia.............8.60 S tednike tal.............2.40 4 tednike ia............. 1.20 B tednikov la............ nič Za Evropo jo..............80.00 Izpolnite zpodnji kupon, priložite potrebno vsoto dennrja ali M Order v pizmn in zi naročite Proovoto, liat. ki jo vaša lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti m SNPJ, ali če z« preseli proč od družine in bo zahheval aam svoj lii tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako «kupa naročena na dnevnik Prozveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne ators tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročnika. PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave„ Chicago. IIL Priloženo pošiljam naročnino za liat Prosveto vsoto $......... 1) Im®....................................ČL društva št....... Naalov ...................................................... Ustavite tednik in ga pripišite k moji naročnini od aledelih fl»»<" moje družine: 2 )........................................ČL društva št....... 8)........... .............................ČL društva št...... 4).........................................ČL društva 8).........................................ČL društva št...... i Mesto ..................... • • • e o o e e Država ................... Nov naročnik..................Star naročnik............ M« TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA I y tiskarsko obrt spadajocajela Tiska vabila za veselice in shode, viiitnice, «sinil knjige, koledarje, lepake itd. v slovenskem. hn»UM slovaAkem, čeikem, nemJkem, angleikcm joriku i« <™ VODSTVO TISKARNE APKLIHA NA CLANSU S.N.PJ., DA TISKOVIN K NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje »odatvo tiskarn* Cen« zmerne, unijako delo prve *r«t* Pišite po informacije na oa«M: o nastavitvi S. N. P. J. PRINTERY] 2657-51 SO. LAWNDAMC A VENI h Telefon Rock*'» 4904 CHICAGO, IM- Tam to dobe as šoijo tadi vas