rosnima piaeana v gotovim.
V UubSlani, dne 24. februarja 1939
XIX. leto.
Štev. 2
Telefon št. 45-85
VOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 45-85.
Nevama določila invalidske uredbe
»Trgovski list«, časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo, ki izhaja v Ljubljani, je v svoji številki 9, od 20. januarja 1939, prinesel članek o novi invalidski uredbi pod gornjim naslovom. Že v zadnji, 8. številki od 18. januarja 1939 je omenil to novo invalidsko uredbo, češ, da nekatere določbe pomenijo tako težko obremenitev gospodarskih podjetij, da se je resno bati, da nekatera podjetja teh obremenitev ne bodo mogla prenesti. Zdaj piše že o nevarnih določilih te invalidske uredbe.
Človeku, ki čita tak članek in tarnanje, in ki ne pozna rentabilnosti gospodarskega podjetja, se mora zdeti, da vsa jugoslovanska gospodarska podjetja, trgovina, obrt, denarništvo, industrija itd., visijo na tanki nitki pred kon-kurzi in polomi in da so določbe nove invalidske uredbe res tako strašne in težke, da bo radi tega nastal polom mnogih gospodarskih podjetij. Ta določila se namreč tičejo zaposlitev vojnih invalidov 10% skupnega števila zaposlenega osebja (§ 34), podelitev koncesij hotelov, restavracij, krčem, bioskopov itd., ki jih oddajajo po veliki večini državna in samoupravna telesa. Torej tega jugoslovanska podjetja ne bodo mogla prenesti.
1 udi določbe § 14 uredbe, da morajo lastniki zdravilišč, toplic itd., sprejemati brezplačno v glavni sezoni na zdravljenje do 5%, a pred in po glavni sezoni do 10 %j vojnih invalidov od skupnega števila postelj, tudi to je težka obremenitev za industrijo, kakor pravi »Trgovski list«, akoravno so po ogromni večini zdravilišča in kopališča last državnih in samoupravnih teles. Posebno nevarna pa je določba § 27 uredbe, da se lahko daje iz Narodnega inv. fonda invalidov pomoč za ustanovitev samostojnega obrta ali za izboljšanje njihovega pridobitnega položaja ter da imajo invalidi-trgovci in rokodelci pravico izvrševati svojo obrt po vsej državi, ne glede na omejitve.
Sicer »Trgovski list« v začetku svojega članka povdarja, »da smo tudi mi (poslovni ljudje namreč) zadovoljni, da so invalidi vendar enkrat prišli do svojih pravic in dobili svojo uredbo.« Zato so baje večkrat naglasili potrebo, da se uredi položaj invalidov. »Mnenja pa smo«, pristavlja »Trgovski list«, »da je to zadeva, ki se tiče vse države in da mora tudi zato vsa država prispevati za ritje izdatkov, ki nastajajo z novo uredbo, ne sme se pa to breme prevaliti na eno skupino prebivalstva. To je napačno tudi zato«, trdi »Trgovski list«,, »ker je prav verjetno, da samo ena skupina teh bremen ne zmore in bi zato praktično vsa uredba visela v zraku.«
To je za lase privlečena ugotovitev tega članka. Res je, vprašanje žrtev vojne se tiče vse države in država je z novo uredbo prispevala za kritje izdatkov uredbe. Ni prav nič »prevalila« tega »bremena« na eno skupino prebivalstva. Ako je glede »služb in dela«, koncesij in zdravljenja obremenila podjetja, je pač to razumljivo, ker kdo pa lahko da delo, kdo lahko da zdravljenje itd. kakor podjetja? In ta trohica »žrtve« ni, kakor smo že rekli, prav nič občutna, najmanj pa grozi polomu kakšnega podjetja. Razumljivo in celo moralno pravične so te skromne odredbe, kar bo Priznal vsak objektiven opazovalec, če
Februarska številka je izšla kasneje radi tega, ker smo čakali no-vib pravilnikov in naših pravil. Prihodnja številka izide enkrat prve dni v marcu!
pogleda, da so baš podjetja v dneh vojne in grozot beležila v svojih knjigah lepe dohodke — dobičke, dočim so v klavnico poslani državljani umirali in izgubljali še to, kar so imeli.
Čudimo se, da je znani pisec tega članka mogel sploh nekaj takega napisati. Kajti tista »bremena«, ki jih vsebujejo §§ 14, 27, 34 uredbe, in ki jih član-kar celo navaja dobesedno, so take oblike, da se privatnih podjetij tičejo zelo malo — namreč samo glede službe. Ostale pa gredo na rovaš podjetij, ki so last države ali samouprave. In zdaj po 20 letih je vojnih invalidov že tako malo, da pač ne bodo s svojo »delovno močjo« obremenili industrijo in izkoristili 10%; kvečjemu mogoče komaj do 1%. In služba vratarja, nadzornika, čuvarja, pisarja, sluge itd., ako kak vojni invalid za tako službo zaprosi, ne bo to nobena obremenitev in se taka služba lahko brez vsake škode vojnemu invalidu podeli. In malo jih bo, ki bodo iskali takih služb, ker je 80% vseh vojnih invalidov kmetov (mali kmetje, kočarji, viničarji, lesni delavci, poljedelski delavci). Malih obrtnikov in intelektualcev je pa komaj vsega kakih 5%, ki so pa po večini že itak v službah.
In če zmorejo to in še več gospodarska podjetja drugih držav, ki res skrbe za žrtve vojne, ker se tudi zavedajo, da brez teh žrtev tudi njih ne bi bilo, potem se pa tudi ne smejo gospodarska podjetja Jugoslavije temu upirati in protestirati. Najmanj pa zdaj, ko so molčali vsa dolga leta. Kje so bila ta jugoslovanska gospodarska podjetja, ko so davkoplačevalci Jugoslavije plačevali takozvani »invalidski davek«? Zakaj se takrat poslovni krogi Jugoslavije in še posebej Slovenije niso nič zanimali, kaj se je delalo z vplačanimi davščinami, namenjenimi za vojne žrtve? Saj je že sam »invalidski davek« do 1929. leta dal 850 milijonov dinarjev, a za osebno vojno odškodnino je država prejela nad 6 milijard 800 milijonov dinarjev, kakor to govore zaključni državni računi in budžetni. Ti računi tudi kažejo, da je bilo za vojne žrtve še neporabljenih nad 3 milijarde 800 milijonov dinarjev.
Kam je šel ta denar?
To in o tem bi naj rajši govorili gospodarski krogi, prekontrolirali vse to in ugotovili, kako in zakaj se je denar porabil?
Mi vemo, kam je šel ta denar. Porabljen je bil za narodno gospodarstvo. Baš gospodarski krogi: trgovina, industrija, obrt itd., so imeli posredno od tega dobiček. Gradile so se železnice, ceste in podpiralo gospodarstvo sploh in se tako izboljševalo blagostanje baš takozvanih pridobitnih krogov. Zakaj z gradbo železnic, cest itd. se je zaposlila industrija, obrt in trgovina in je njih dobiček rastel — vsem je bilo dobro, sa-mo mi, žrtve vojne, smo ostali hlapci in občinski reveži.. Mi smo morali tako še drugič za državo žrtvovati samega sebe. Prvič z življenjem, zdravjem, premoženjem in krvjo, potem pa vsi bolni, obubožani, pohabljeni životariti brez priznanja in brez podpor, ker so bila sredstva, sicer nam določena, porabljena pa za blagostanje gospodarstva.
»Trgovski list« je vpliven predstavnik finančno najmočnejše grupe jugo-slovenskih državljanov. Mogel bi učin-ovito voditi nadzorstvo in kampanjo o poia n sredstev, ki so bila namenjena za vojne ihtve. Ali molčal je ves ta čas.
,aj’ ‘J trebalo samo trohico pokaza i svojo socialno stran in tudi držav-nobrambno stališče in vzeti na svoje rame drobtinico »bremen«, ki v resnici
niso, če se jih stvarno, objektivno pregleda, najmanj občutna in opažena, zdaj oznanja ta list, časopis za trgovino, obrt in denarništvo, da preti mnogim gospodarskim podjetjem, če se bodo ti paragrafi uredbe izvrševali, propast, oziroma težko obremenitev.
Brez vsake podlage pa je trditev, da bodo s tem zdravilišča, kopališča, toplice itd. obremenjena, če bodo morala sprejemati v glavni sezoni do 5%, pred in po glavni sezoni pa do 10% na zdravljenje in oddih vojne invalide. Prvič so to državna in banovinska podjetja, ali pa privatna od države ali banovine subvencionirana, drugič pa sta to določevala tudi invalidski zakon 1925 in 1929. Državna in samoupravna telesa pa pač ne bodo nasprotovala tem določilom, da se pa za to zanima celo »Trgovski list«, ki je časopis privatnih podjetij, ne razumemo, če se vojnim žrtvam, vsaj po 20 letih, dajo kakšne majhne ugodnosti. Če je moral bojevnik, ki je zdaj vojni invalid, na bojišče, v smrt, tedaj ima pač moralno in dejansko pravico, da se za dobljene rane in bolezni zdravi na račun države in samouprave in to on in njegovi, ker ni bil tako srečen, da bi v dneh krvi in smrti bil v zaledju ter trgoval in si prigospodaril premoženje, in bi lahko zdaj obiskoval zdravilišča, toplice itd. po mili volji, kakor je to bilo mogoče članom gospodarskih krogov.
Isto je, kar se tiče trgovcev-invalidov in rokodelcev, da se jih podpre pri izvrševanju samostojne obrti. Če imajo namreč za to kvalifikacijo, oziroma pravico, tako določa uredba točno. Če smejo zdravi prebivalci Jugoslavije, ki so trgovci in obrtniki, ustanavljati svoje trgovine in obrti in smejo konkurirati, zakaj bi tega ne smel pohabljen državljan, ki je postal pohabljen in obubožan baš radi službe državi v dneh vojne in smrti? In če se takemu priskoči na pomoč z majhnim privilegijem, ali bo s tem res obrt uničena ali ovirana?
Kar pa se tiče raznih koncesij, pa tole: Oba dosedanja invalidska zakona sta te privilegije dajala prvenstveno vojnim invalidom. Naj omenimo za primer samo koncesije za bioskope. Kar se tiče Slovenije, so veliki župani in bani do leta 1932. to tudi upoštevali in dajali koncesije le sporazumno z Udruženjem vojnih invalidov. Tako je Udruženje z lastniki bioskopov imelo dogovore, da se Udruženju izplačujejo določeni odstotki. In povdariti moramo, da so bili pogoji Udruženja glede teh odstotkov skromni — preskromni. Kinopodjetniki pa so vnovčevali lepe čiste dobičke, ki so presegali milijone.
Invalidski zakon ni vseboval sankcij za kršitev teh določb, kajpada so odločujoči na proteste Udruženja samo pomilovalno zmajevali z rameni, češ: »Ni zakonske osnove.« Zdaj ko uredba določa tudi sankcije za kršitev teh določb, zdaj se je oglasil »Trgovski list«, časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo, češ, to bo težka obremenitev gospodarskih krogov. Kaj tisto, če lahko zdrav podjetnik iz ljudstva, ki ljubi kino, črpa bogate dobičke? Vojni invalid jih ne sme, on, če to naredi, če ima celo prednost, on bo škodoval gospodarstvu. Vojni invalid naj grize suh kruh, če pa tega ni, nič zato, je pa sam krompir tudi dober.
K temu pripominjamo, da so za vse zakupe in koncesije potrebne tudi zato primerne kvalifikacije prosilčeve, pa naj bo to zdrav človek-prosilec, ali pa vojni invalid. Ali »Trgovski list«, časopis za industrijo, tega ne omenja, on samo na splošno pove, da so v invalidski uredbi
nevarna določila za gospodarske kroge. Ne razumemo, zakaj bi ne smel pohabljen državljan, vojni invalid, vkljub pohabljenosti, ako je za to sposoben in kvalificiran, »obremenjevati« gospodarstvo, če to sme zdrav državljan?
V kolikor veljajo določbe uredbe tudi za rodbine padlih, umrlih in pogrešanih bojevnikov, je to socialno pravično, a v prvi vrsti nujno potrebno Če bi živel mož, oče, sin, bi tudi žena-vdova, sin, hči, mati, oče mogli lepše živeti in ne kakor dosedaj, da so bili starši in vdove, posebno pa še vojne sirote prepuščeni samim sebi in mnogi postali celo — občinski ubogi, proseči od hiše do hiše za žličico tople juhe. Če sin ali hči zahtevata prvenstvo za sprejem v tako ali tako službo in če imata za to predpisane kvalifikacije, zakaj bi prvenstveno res ona ne bila uslišana, in v čem bi bilo to »obremenjevanje gospodarskih krogov«. Če se lahko nastavlja in sprejema v delo prosilec, zdrav, na intervencijo in po protekciji delovodje, inšpektorja itd., iz takega ali drugačnega prijateljstva, zakaj bi bila potem »protekcija«, ki jo daje invalidska uredba sinovom in hčeram padlih, umrlih in pogrešanih bojevnikov, v obremenitev gospodarskih podjetij?
To bi želeli, da nam »Trgovski list«, časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo, obrazloži in odgovori!
Že lani v septembru je centrala industrijskih korporacij v Beogradu razposlala tajno okrožnico svojim članom in jih opozorila na »nevarnosti« nekaterih paragrafov invalidske uredbe za jugoslovanski industrijski kapital. Naj tajništvu člani dovolijo, da zoper tiste paragrafe protestira. Podpisal je okrožnico tajnik, gospod dr. Gregorič. Ne vemo, Lje je bil ta gospod Gregorič tista štiri leta, ko so žvižgale krogle, razsajale granate in šrapneli. Kje je bila takrat njegova glava — ne vemo. Značilno pa je, kaj je hotel reči s tisto okrožnico, tajno razposlano. Seveda, na to okrožnico je centrala dobila proteste in jih predala ministrstvu trgovine z zahtevo, da se odredbe »Služba in delo« iz načrta invalidske uredbe črtajo. Motivacija te zahteve je bila, češ, da so te odredbe težka obremenitev za našo industrijo, kakor zdaj piše tudi »Trgovski list«.
Ako si, tako mimogrede povedano, to »našo« industrijo pobliže ogledamo, vidimo, da je po veliki večini pri nji udeležen tuji kapital. In mastne dividende gredo iz države. To, kajpada ne škoduje narodnemu gospodarstvu in ne grozi gospodarskim krogom. Le če kaj zahtevajo vojni invalidi, je to nevarnost za gospodarske kroge in baje, kakor trdi »Trgovski list«, nekatera podjetja tega niti prenesti ne bodo mogla.
Zapisali smo to, da bodo naši čitatelji in člani vedeli, kako še vedno butajo valovi vojnih zabušantov ob novo invalidsko uredbo. Mi, člani Udruženja pa stojimo vkljub vsemu trdno na straži in naj nikdo od nas ne pozabi, kje je njegovo mesto in kakšna je njegova dolžnost kot člana organizacije, ki ščiti in se bori za pravice vojnih žrtev. -g-
m
Velo invalidslio zborovanje v Kranju
Neprevedenim po zakonu iz leta 1929 preti začasna ustavitev
Precej imamo vojnih žrtev, ki še do nove invalidske uredbe niso bili prevedeni po invalidskem zakonu iz leta 1929 in sicer po večini v Prekmurju in Suhi Krajini, katerim Invalidsko sodišče v Zagrebu še ni izdalo rešen j.
Dotični so po prijavah po invalidskem zakonu iz leta 1929 dobili potrdila okrajnih sodišč, da ni zadržka, da se jim stara invalidnina podaljšuje naprej do prevedb. Tako so dobivali dotični vseskozi še staro invalidnino po invalidskem zakonu iz leta 1925 celih 10 let.
Po § 102 invalidskega zakona iz leta 1929 je namreč določeno, da se vsem osebam, katerim je bilo podaljšanje dovoljeno tudi izza 1. oktobra 1929, pa se do 1. januarja 1930 ne prevedejo na nove prejemke, nadaljuje izplačevanje še pozneje, ko se prevedejo se pa poračuna razlika med staro in novo invalidnino.
Dobili pa smo sedaj novo invalidsko uredbo, ki po odst. 4 § 133 ustavlja vse prejemke po inv. zakonu z dne 4. VIL 1929 z vsemi poznejšimi izpremembami in dopolnitvami. Nova uredba nič ne določa glede slučajev, ki še niso bili rešeni in jim sploh dotična invalidnina, ki bi jo morali dobiti po inv. zakonu iz leta 1929, še priznana ni. Ne določa tega, da bi se jim stara invalidnina plačevala naprej, dokler ne dobe rešenj tudi za nazaj, pač pa vso invalidnino po prejšnjih zakonih ustavlja. Seveda nova uredba ni smatrala tega za potrebno, ker določa, da morajo vsi že pred 1. IV. 1939 dobiti nove prevedbe in rešenj a. To pa se je pokazalo za nemogoče, zlasti zaradi počasne likvidacije poprejšnjih invalidskih sodišč in ker nova okrožna sodišča še do sedaj niso mogla pričeti z reševanjem.
Na ta način se je pokazalo, da bi bilo treba po določbah nove uredbe vsem tistim, ki prejemajo še stare prejemke (ne po invalidskem zakonu iz leta 1929), s 1. aprilom 1939 ustaviti in ne bi prejemali toliko časa nič, dokler ne bi dobili rešenj po novi uredbi, lakih primerov je v Sloveniji nad 500 in bi bili za nekaj časa zelo prizadeti, ker ne bi dobivali rednih mesečnih prejemkov.
Naš oblastni odbor je stavil predlog, da se ta zadeva takoj reši pri ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja in ministrstvu financ tako, da se izplačevanje stare invalidnine podaljša do rešitev po novi uredbi -— seveda rešitve teh zadev pa pospeši.
Kako neki sodnik tolmači invalidsko uredbo
Po »Ratnem Invalidu« posnemamo sledečo notico:
Neki sodnik Okrožnega sodišča, ki je določen za reševanje invalidskih zadev v Vojvodini, je napačno tolmačil določbe nove uredbe in je mnogim našim tovarišem že odbil invalidnino. Odvzem je motiviral s tem, da so dotični naši tovariši postali invalidi v bivši avstro-ogrski vojski. Kako nelogično je tako stališče, pojmuje vsak naš nepismeni član. Od pristojne strani je vse storjeno, da se dotični sodnik nauči vsaj pravilno tolmačiti zakone, kajti ako jih tako tolmačijo sodniki. kateri so dolžni izdajati odločbe, kako naj jih pa tolmačijo oni, ki sploh nimajo pojma o zakonih.
je sklical za nedeljo 12. februarja 1939 Krajevni odbor UVI Bled v prostorih Stara pošta v Kranju in ki so se ga udeležili zastopniki Krajevnih odborov UVI: Bled, Kranj, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Selca nad Škofjo Loko, Kamnik, Moravče, Jesenice in Ljubljana, nadalje zastopniki oblastnega odbora UVI in pa članstvo Krajevnega odbora v Kranju. Dvorana je bila nabito polna.
Sklicatelj tovariš Zdravko Rus, predsednik Kraj. odbora UVI Bled, otvori zborovanje in povdari, da je bilo sklicano z namenom, da zavzamejo invalidi vse Gorenjske stališče do načrta novih pravil našega udruženja, ki jih je sprejel plenum proti volji zastopnikov oblastnega odbora v Ljubljani, ki je sam izdelal načrt novih pravil udruženja.
Za zapisnikarja imenuje tov. Mlekuža iz Ljubljane in naprosi predsednika oblastnega UVI tov. Štefeta, da poda poročilo o stanju pravil in invalidskega vprašanja sploh.
. Predsednik oblastnega odbora tov. Matko Štefe pozdravi zborovanje v imenu oblastnega odbora, naglasa, da je iz velike udeležbe članstva razvideti, kako zelo se invalidi zanimajo za pravično in pravilno rešitev invalidskega vprašanja. V svojem nadaljnjem govoru je izvajal sledeče: Le strnjene vrste vojnih žrtev so izvojevale uspehe. Če bomo še nadalje korakali složno in v strnjenih vrstah, nam nadaljni uspehi ne bodo izostali. S samo uredbo naše potrebe še niso rešene, pač pa bo to vprašanje rešeno šele tedaj, ko se bodo določila spremenila v dejstva. Naša dolžnost je, da dela invalidska organizacija s podvojeno silo na to, da se to čimprej zgodi. Organizacija je edino garancija, da se bodo določila uredbe tudi izvrševala. Doslej se to na žalost ni vršilo z dobro voljo. V bodoče moramo biti v lastni organizaciji ne samo dobri, marveč tudi odločni borci, kajti le s takim nastopom bomo dosegli izvajanje določil uredbe v korist vojnih žrtev.
Mi Slovenci gledamo na organizacijo povsem drugače kot naši bratje na jugu. Seveda je treba naglasiti, da so pri nas drugačne razmere nego tam doli. In prav te razlike v razmerah se morajo izravnati in zgladiti. Mi dobro razumemo, da so naši bratje v drugačnih prilikah, toda sedaj je čas, da se preneha z diferencami v stališčih in v gledanju na organizacijo.
Nova invalidska uredba predvideva obvezno enotno organizacijo za vse vojne žrtve in zahteva preureditev UVI v roku 6 mesecev, torej do i. junija. Zaradi tega se je že oktobra sklenilo na plenarni seji. da se sestavi načrt novih pravil, ki bo poslan vsem organizacijam na vpogled s priporočilom, da vstavijo svoje pripombe. Središni odbor tega ni izvršil. Oblastni odbor v Ljubljani je to predvideval, zato je sestavil svoj načrt pravil. Na plenarni seji g. o. smo zvedeli, da ima novi načrt pravil, ki ga je izdelal središni odbor v projektu 41 oblastnih odborov in ureditev naše organizacije tako, kot je bilo objavljeno v prvi številki »Voj. invalida«. Iz tega projekta ste lahko razvideli, da je po tem projektu zastopano članstvo zelo nepravično. Prav tako je zelo nepravično predvidena razdelitev članarine. Takega načrta seveda nismo mogli odobravati, zato smo zahtevali pravično pro-porcijonalno zastopstvo članstva in pa tudi pravično razdelitev članarine za vzdrževanje organizacije.
Nastaja vprašanje, zakaj je bil osnutek pravil tako sestavljen. Brez dvoma edino le iz vzroka, da bi obdržali nekateri gospodje svoje položaje. Pri razdelitvi članarine pa bi se upošteval najprej središni odbor, nato oblastni, potem sreski odnosno krajevni, če bi slučajno še kaj ostalo. Taka ureditev našega udruženja pa je nemogoča. Vsaka stavba se namreč gradi od spodaj. Zaradi tega smo tudi skupno z zastopniki novosadskega oblastnega odbora zapustili sejo in poslali obrazložen protest na ministrstvo za socialno politiko. Do danes zadeva še ni rešena. Zvedel sem le, da je ministrstvo vrnilo oba načrta.
Da je današnje zborovanje sklicano, smatram za pravilno. Prav je, da organizacije prve inštance ščitijo svoje interese.
Predsedujoči tov. Zdravko Rus se zahvali tov. Štefetu. Naglaša, da je potrebno, da sklepamo najprej o stališču, ki ga je oblastni odbor zavzel na zadnji plenarni seji, nato pa bi prešli na razgovor o projektu novih pravil. Po pojasnilih tov. predsednika oblastnega odbora prihaja do zaključka, da je nastal spor v prvi vrsti zaradi zastopstva, nato zaradi denarja. Prepričali smo se že neštetokrat, da smo imeli v oblastnem odboru vedno vso zaščito.
Tov. Metlika iz Ljubljane je mišljenja, da bi bilo prav, če bi predsednik oblastnega odbora tov. Matko Štefe pojasnil razliko med osnutkom pravil oblastnega odbora v Ljubljani in onim, ki ga je izdelal središni odbor v Beogradu.
Tov. Štefe pojasnjuje one točke, ki se bistveno razločujejo v obeh načrtih pravil. Naglasi, da je oblastni odbor stal na stališču, da naj bodo prvoinštančne organizacije v vseh krajih, kjer je sodišče, a središni odbor, da naj bodo prvoinštančne organizacije samo tam, kjer so okrožna sodišča. Število Krajevnih odborov UVI v Sloveniji bi se na ta način znižalo od 50 na 5. Nadalje smo mi v svojem načrtu zahtevali proporci-jonalno zastopstvo po številu članstva, oni po odborih. Mi smo zahtevali dru-goinštančne odbore na sedežih banovin, oni pa 41 oblastnih odborov. Mi predvidevamo enotno organizacijo s centralno upravo v Beogradu tako kot je doslej bilo, zahtevamo pa, da bo članstvo pravično in pravilno zastopano. Oni pa hočejo imeti v Beogradu vse v svojih rokah. Naše stališče je, naj bi bil v Beogradu samo izvrševalec sklepov širšega središnega odbora, v katerem bi bili zastopniki vseh banovinskih odborov. Glede določil za invalidski kongres se ločimo predvsem v zastopstvu. Oni predvidevajo zastopstva po oblastnih odborih ne glede na število članstva, mi pa zahtevamo proporcijonalno zastopstvo. Tudi glede članarine se ločimo. Mi smo določili točno procentualno razdelitev na vse organe, oni pa predvidevajo samo središni odbor, ki bi delil po svoji uvidevnosti in prevdarnosti. Razlika je tudi v stališču glede nadzorstva. Mi smo po- | stavili zahtevo po uvedbi posebnih neodvisnih nadzornih organov.
Tov. Mlekuž iz Ljubljane naglaša, da je iz poročila tov. Štefeta povsem jasno in točno razvidno, da je oblastni odbor zastopal v Beogradu edino pravilno stališče in ščitil pravice organiziranega članstva. Zaradi tega je naša moralna dolžnost, da izrečemo oblastnemu odboru za njegov možati nastop priznanje in zahvalo ter se z njegovim stališčem povsem solidaliziramo. Povdariti pa moramo tudi in ta povdarek bomo javili tudi središnemu odboru v Beograd, da zahtevamo takojšnjo rešitev vprašanja pravil, ki morajo biti prilagođena načrtu pravil oblastnega odbora UVI v Ljubljani. Naša zahteva mora iti vedno za tem, da tvori članstvo organizacijo, in zato mora ravno članstvo imeti možnost, da svoje mišljenje in svoje pravice zastopa na vseh forumih. To pa je mogoče le s proporcijonalnim zastopstvom. Zahtevamo pravila, ki bodo predvidevala udruženje, sloneče na principih sodobnosti, praktičnosti in demokracije.
Tov. Bokalič iz Kamnika povdari, da nam je vsem jasno, da je edino stališče oblastnega odbora pravilno. Ako hočemo imeti pravilno pojmovanje organizacije, moramo primerjati sedanjo namero središnega odbora z ustrojem naše organizacije ob njeni ustanovitvi, ko smo imeli tudi organizacijo razdeljeno po pokrajinskih upravah. Na podlagi osnutka pravil, ki ga je izdelal središni odbor, bi prešli tudi v našem udruženju zato v popolni centralizem. Ako se v državi postavlja zahteva po čim širših samoupravah, tedaj smo upravičeni tudi mi in je edino pravilno, da postavimo zahtevo po čim večji samoupravi v posameznih organizačnih instancah.
Tov. Zdravko Rus povdari, da je na žalost nastala sedanja borba predvsem zaradi denarnega vprašanja. Ko spoznamo, da se naše gmotne pravice tako zelo kršijo, kot se je to zgodilo sedaj, moramo zahtevati, da se nam te pravice zasigurajo. Sam je bil v Beogradu, ko se je razpravljalo o podporah, ki jih daje ministrstvo središnemu odboru, da jih razdeli posameznim oblastnim odborom.
Kljub sklepu, da se bo podpora za božič razdelila po številu članstva, se sklep ni upošteval. Ne smemo več dopuščati, da bi dobival O. O. v Ljubljani z 8000 člani 20.000 din, O. O. s 45 člani 10.000 dinarjev, O. O. z 1200 člani pa 18.000 dinarjev božične in velikonočne podpore itd.
Sklep zadnje seje plenuma, ki je bil soglasno sprejet, da se razdeli podpora proporcijonalno po številu članstva, se ni izvršil. Zato smo dolžni poseči vmes in zaklicati: »Nehajte s takim postopanjem!« Predlaga tudi sledeči predlog:
Razdelitev lanske božične podpore naj se revidira in na novo razdeli v smislu soglasno sprejetega sklepa plenarne seje. Predlog je bil soglasno sprejet. Nadalje predlaga, naj zbor sprejme in odpošlje posebno protestno brzojavko ministru za socialno politiko in središnemu odboru v Beogradu.
Brzojavka, ki je bila soglasno sprejeta, se glasi:
Ministru za soc. politiko in narodno zdravje gospodu Miloje Rajakoviču:
Središnji odbor Udruženja Ratnih Invalida — Beograd.
Vojni invalidi, člani enajstih krajevnih organizacij Bled, Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj, Moravče, Kamnik, Škofja Loka, Selca, Ljubljana, Žiri, zbrani danes na velikem zborovanju v Kranju, smo po temeljiti nepristranski proučitvi načrta novih pravil udruženja, predloženega po Središnem odboru gospodu ministru, sklenili:
1.	odobravamo načrt novih pravil Obl. odbora Ljubljana in njegovo stališče na zadnji seji širšega središnega odbora.
2.	protestiramo proti krivičnemu načrtu pravil središnega odbora;
3.	zahtevamo takojšnjo rešitev vprašanja pravil inštančnim potom na principu demokracije, pravičnega proporcionalnega zastopstva v vseh forumih, pravično finansiranje udruženja z jasnimi določbami.
Za zbor:
predsednik Zdravko Rus, 1. r.
Krajevni odbor Bled.
Prav tako je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Invalidi vse Gorenjske, člani in zastopniki Krajevnih odborov Kranj, Jesenice, Bled, Radovljica, Tržič, Škofja Loka, Žiri, Selca, Kamnik. Moravče in Ljubljana, zbrani na velikem invalidnem zborovanju v Kranju dne 12. februarja 1939, smo se po poročilu delegatov Oblastnega odbora in v zvezi s poročilom prve številke »Vojnega Invalida« od 10. L 1939, kakor tudi iz obvestila Oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani št. 347-39 od 27. jan. 1939, prepričali, da se vprašanje novih pravil zavlačuje in tudi, da je načrt novih pravil sestavljen v nasprotju z interesi udruženja vojnih invalidov. Zaradi tega sprejemamo sledečo
resolucijo:
1.	Popolnoma odobravamo stališče in postopek delegatov Oblastnega odbora U. V. L Ljubljana na plenarni seji 21. in 22. decembra 1938 v Beogradu.
2.	Zahtevamo, da se čim prej reši vprašanje novih pravil, ki morajo biti prilagođena načrtu pravil Oblastnega odbora U. V. I. v Ljubljani. To naj se izvrši s takojšnjim sklicanjem ponovne plenarne seje, ki naj brez zavlačevanja sprejme nova pravila, ker sicer ne moremo prevzeti odgovornosti za pravočasno in pravilno preosnovo udruženja.
3.	Nova pravila morajo biti preosno-vana na principu pravičnega zastopstva članstva v vseh forumih udruženja, pravične razdelitve članarine in pravične razdelitve subvencij za vzdrževanje organizacij.
4.	Pravila morajo biti sestavljena tako, da bo uprava udruženja slonela na principih sodobnosti, praktičnosti in demokracije.
Na željo prisotnih delegatov je podal tov. Štefe tudi obširnejši pregled najvažnejših določil nove invalidske uredbe in pojasnil postopek pri sprejemanju novih priglašencev.
K besedi so se oglasili razni člani in delegati zahtevajoč pojasnila v posameznih konkretnih primerih. Na vsa vprašanja je odgovarjal tov. Štefe, na kar je po končani razpravi tov. Rus zaključil zborovanje.
SLUŽBENI DEL
Navodila za prijava
Člane in organizacije opozarjamo za prijave po novi invalidski uredbi na sledeča pojasnila in navodila.
V § 117 uredbe je rečeno: Osebe, ki se sedaj prvič javljajo, ali ki so bile zaradi nepravočasnih prijav ali drugih vzrokov pri prejšnjih zakonih zavrnjene, imajo pravico vložiti prijave po predpisih § 69 uredbe.
Iz besedila se da posneti, komu se je treba prijaviti in komu ne, kajti navo-tlil ali pravilnikov itak ni nobenih.
Prijaviti se je treba:
1.	Onim, ki se do sedaj še sploh niso nikoli prijavili in vživali zaščite, ali pa so se prijavili prepozno (po 17. maju 1923) ter bili zato zavrnjeni.
2.	Invalidom-bolnikom, ako izpolnjujejo pogoje iz § 118 inv. uredbe, to je, da so bili 17. maja 1923 najmanj 50% invalidi.
3.	Invalidom, ki so imeli do sedaj manj kot 30% nesposobnosti (toda samo invalidi ranjenci, bolniki ne).
4.	Onim, ki so dobili odkupnino invalidnine, ako jim je doba odkupa že potekla.
5.	Invalidom-vdovam državnim uslužbencem. ki so bili prevedeni na zakon iz 1. 1929., toda invalidnine niso dobivali. Oni državni uslužbenci, katerim je bila z rešenji inv. sodišč višina invalidnine že odmerjena (zneski določeni), se prijavijo kar finančni direkciji za prevedbo, drugi pa, katerim je v rešenjih rečeno, da se jim "bo višina invalidnine odmerila šele takrat, ko zapuste aktivno službo, se prijavijo pa okrožnim sodiščem, da jim sama dostavijo k rešenjem višino invalidnine.
6.	Vsi oni, kateri so bili iz kateregakoli vzroka (cenzura, kazni, odvzema procentov itd.) zavrnjeni po invalidskem zakonu iz leta 1929, ali po prejšnjih inv. zakonih.
<'• Starši padlih, ki sedaj niso ničesar prejemali, ako so imeli še druge živeče polnoletne sinove.
8.	Pohabljene sirote brez staršev ali otroci še živečih invalidov in vdov, ako 50 za delo nezmožni.
9.	Vdove, otroci, starši umrlih invalidov, ako so imeli dotični invalidi kot ranjenci najmanj 50 % nesposobnosti, kot bolniki pa 70% nesposobnosti. Manjši procenti ne pridejo v poštev za umrle.
Prijave za vse od 1. do 9. navedene napravi Udruženje vojnih invalidov, zato naj se že vsak takoj včlani pri najbližjem Krajevnem odboru, ker ako bo priznan, bo itak moral biti član.
Prijaviti pa se ni treba:
a)	Onim, ki imajo izvršljiva rešenja po invalidskem zakonu iz leta 1929 in redno prejemajo invalidnino. Dotične bo prevedla kar Dravska finančna direkcija v Ljubljani in se prevedba že vrši.
b)	Onim, ki po invalidskem zakonu iz leta 1929 sploh niso bili prevedeni in niso še dobili rešenj. Njih nerešene zadeve bodo okrožna sodišča rešila uradoma brez prijav.
c)	Invalidom-bolnikom, ki so imeli 23- V. 1923 manj kot 50% nesposobnosti. Njim je priznano samo zdravljenje in vozna ugodnost, ki je s tem v zvezi.
č) Mirnodobskim invalidom, to je onim, ki so postali invalidi pred ali po vojni.
d)	Civilnim invalidom ali ostalim civilnim osebam, ki med vojno niso bili v vojaški službi, čeprav so postali od vojnih vzrokov nesposobni — pohabljeni.
e)	Dobrovoljcem avstro-ogrske vojske (mladostrelcem in drugim)
S tem smo navedli, kateri se lahko prijavijo, ker je izgled, da dobe zaščito, in katerim se sploh nima smisla prijav-l jati, ker ne bodo nič dobili.
Kljub temu pa moramo pripomniti, da pravzaprav ima pravico do prijave vsak.
Rok prijav po invalidski uredbi preteče 3. junija 1939. Kdor pa se do tega roka ne prijavi, ne izgubi pravic po invalidski uredbi. Dotični se vedno lahko naknadno prijavi,, razlika pa je samo ta. da mu invalidnina po tem ne teče že od 1. aprila 1939, pač pa šele od tistega dne, ko se pri javi.
Prijave se naslovi na »Okrožna invalidska sodišča«. V Dravski banovini imamo Okrožna sodišča samo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu in Murski Soboti. Pod katero od teh sodišč spada posamezni kraj, vedo naši Krajevni odbori.
Prijave naj bodo kratke in ni treba za nje nobenih tiskovin. Navede se ime, kraj, bivališče, s katerim rešenjem (številko, datum) je bil zavrnjen, zakaj in ako ima še kake posebne podatke ali pripombe za lažjo in hitrejšo rešitev.
Na primer:
I. L iz Ljubljane se prijavlja po uredbi o invalidih z dne 2. dec. 1938 in prosi za priznanje invalidnine in zaščite.
Z rešenjem Višjega inv. sodišča z dne ..., št.... je bil zavrnjen zaradi 24-urne kazni... (ali pa ni dobival invalidnine zaradi previsokega davka) itd.
V podkrepitev še navaja ...
Le pri dotičnih, ki se prvič prijavljajo ali do sedaj še sploh niso bili nikoli priznani, je treba vstaviti v prijave podatke in priložiti dokaze na vsa vprašanja, ki jih stavlja § 69 inv. uredbe.
Za bivše reducirance, za katere imajo invalidska sodišča že akte in vse podatke, pa ni treba še enkrat navajati, kai zahteva § 69 uredbe.
Vsem Krajevnim odborom U.V.l.
Dravska finančna direkcija v Ljubljani nam z dopisom od 10. februarja 1939, pod št. 9244/11. glede davčnih potrdil sporoča sledeče:
Tisti invalidi in sploh žrtve vojne, ki invalidnine z dokladami še ne prejemajo, in so vložili ali še bodo vložili za to prijave — prošnje — na okrožna sodišča, naj si poskrbe davčna potrdila in jih predložijo ob enem s prošnjami pristojnemu sodišču.
1.	Ker potrebujejo po točki 3. c, § 69 invalidske uredbe z dne 1. decembra 1938, potrdila o imovinskem stanju tudi okrožna sodišča za poročene novopri javi jene prosilce invalidskih pomoči, naj le-ti po navedenem §, zaradi hitrejšega poslovanja po možnosti sami predlože okrožnemu sodišču potrdila davčne uprave, koliko plačujejo (oziroma so plačali v prejšnjem letu) sami in njihovi rodbinski člani osnovnega neposrednega davka, t. j. zemlja-rine, pridobnine, zgradarine, usluž-benskega davka in davka na rento.
2.	Kdor je v javni službi ali v pokoju, naj predloži poleg tega še potrdilo svojega urada o višini (brutto) prejemkov in v letnem znesku plačanega uslužbenskega davka.
3.	Kdor pa je v privatni službi, naj predloži poleg davčnega potrdila tudi potrdilo delodajalca o svojih brutto prejemkih in letnem znesku uslužbenskega davka, vidirano od davčne uprave ali občine.
Finančna direkcija je pojasnila vsem davčnim upravam, kakšna potrdila morajo izdajati zaradi priznanja invalidskih prejemkov.
Po teh navodilih se torej ravnajte. Pripominjamo, da imajo po uredbi pravico do doklad le vojni invalidi od VI. grupe t. j. od 60% naprej. Ostali ne dobe doklad.
Za oblastni odbor U. V. L:
M. Štefe s. r., predsednik.
S. Tomc s. r., tajnik.
Vojni jnvalidi in druge žrtve vojne!
Naročnino za list »Vojni Invalid«, letno 12 Din, mora pač vsaki utrpeti in plačati v naprej, ki hoče, da se invalidska uredba, ki smo jo z velikim naporom izvojevali, ne poslabša, ne ukine itd. — kajti vse je v življenju mogoče. Naš uvodni članek čitajte in takih »poskusov« je ge več, pa boste razumeli, da moramo biti trdo povezani in naš list mora biti močan in glasen. To je pa mo-
?oCTv^e vsa^a ^rtev vojne naročnik. 12 Din letno ni nobena žrtev, ki bi je ne zmogel, ako le hoče.
„ pilite tudi notico »Napačno tolmačenje« nekega sodnika invalidske uredbe.
Vsem Krajevnim odborom U. V. I.
Večina K. O. pošilja Oblastnemu odboru dopise, v katerih pišejo več raznih zadev. Naročili smo že svoj čas, da se mora vsaka zadeva, poslana Oblastnemu odboru, napisati na posebni list (vlogo). Več zadev na eiiem listu zelo ovira poslovanje pri nas in zavlačuje rešitve.
Zato naročamo ponovno vsem K. O., da napišejo vsako zadevo na posebni list. Vse dopise, ki odslej ne bodo tako predloženi, bo Oblastni odbor vračal Kraj. odborom.
Nadalje opaža Oblastni odbor, da nekateri Kraj. odbori predlagajo dopise, podpisane samo od enega funkcijonarja Kraj. odbora.
Pravila udruženja predpisujejo, da vso korespondenco podpisujeta vedno dva in sicer predsednik in tajnik ali predsednik in blagajnik. Vsak spis mora biti opremljen s številko vložnega zapisnika in štampiljko ter žigom.
Naročamo vsem K. O., da se strogo drže teh predpisov.
Vse nepravilno in nezadostno opremljene vloge (dopise) bo odšle r Oblastni odbor vračal.
Prehodna doba med prejšnjo in novo invalidnino je napravila vendar nekaterim vojnim žrtvam neprilike. Imamo še kakih 600 slučajev, da invalidi in vdove prejemajo še vedno staro invalidnino po inv. zakonu iz leta 1925, ker do nove uredbe še niso bili prevedeni po invalidskem zakonu iz leta 1929. Zlasti so to slučaji iz Prekmurja in Suhe Krajine, katerih zadeve so ostale nerešene pri bivšem Invalidskem sodišču v Zagrebu.
Nova uredba ukinja s 30 marcem t. I. vse prejšnje predpise glede nakazovanja stare invalidnine, med njimi pa tudi to določbo, da se sme podaljšati nakazilo stare invalidnine, dokler ne bo gotova prevedba na invalidnino po invalidskem zakonu iz leta 1929.
Na ta način mora Dravska finančna direkcija v Ljubljani ustaviti s 1. aprilom 1939 staro invalidnino vsem tistim, ki še niso bili dobili rešenj po invalidskem zakonu iz leta 1929. Dotične je o tem že obvestila. Naš Oblastni odbor pa je seveda takoj napravil predlog Ministrstvu soc. pol. in nar. zdravja v Beogradu, da nekaj glede tega ukrene, ali podaljša s posebno odločbo pokojnino po zakonu iz 1. 1925, ali pa poskrbi, da bodo dotični slučaji rešeni po novi uredbi že pred 1. aprilom t. 1., da bodo s tem dnem lahko začeli prejemati že novo invalidnino.
Celje. Krajevni odbor poziva vse svoje člane, ki so bili po inv. zakonu iz h 1929 radi kazni, davkov ali nezakonskih otrok reducirani, da v teku meseca februarja na uradni dan pridejo v pisarno — ponedeljek, sredo ali soboto — m prinesejo s seboj rešenja invalidskega sodišča, da se jim bodo napravile kratke prošnje. To je samo radi hitrejše rešitve pri sodniji, drugače bi se morala ista za vsak posamezni primer 0^ril]b na občino in ugotoviti, ako dotični še živi. Saj je v 10 letih mnogo reduciranih pomrlo.
Krajevni odbor v Beltincih poziva, da naj vsak poravna članarino in naročnino, zlasti oni, ki so se še lani včlanili ah pa letos. Ti naj pridejo tudi po svoje članske knjižice. Vsak, kdor še ni včlanjen in prijavljen po novi uredbi, naj se zglasi in ne odlaša. Vsi se morate zavedati, da se je organizacija borila 20 let, da so njeni voditelji žrtvovali tudi svoj čas in denar, da smo dosegli svoje pravice. Ker pa se bo sedaj tudi organizacija preuredila, mora biti vse staro zaključeno, zato naj nihče ne odlaša in poravna kar je dolžan.
Krajevni odbor U. V. I. Moravče spo-vsemu članstvu, da ni nikogar »pooblastil«, da bi pobiral članarino in naročnino za list »Vojni Invalid«. Kdor bo članstvo še tako izkoriščal, ga ovadimo drž. pravdništvu. Imamo že več pritožb v rokah.
Kraj. odbor v Škofji Loki opozarja člane, da nujno in gotovo poravnajo zaostalo članarino, drugače se jih bo izbrisalo. Tudi naj naročijo brošure nove invalidske uredbe. Komad stane 8 dinarjev in se plača naprej pri Krajevnem odboru.
VSEM ČLANOM UDRUŽENJA IN KRAJEVNIM ODBOROM!
Nekateri Krajevni odbori in tudi posamezni člani se obračajo z raznimi vlogami, vprašanji itd. na Finančno direkcijo v Ljubljani. Večkrat smo že povdarili, da je za vse, kar se tiče nove uredbe, priznanja itd., kompetenten Oblastni odbor v Ljubljani in samo nanj se morajo v vseh primerih obračati Krajevni, odbori in tudi članstvo, ako mu je od rok njegov Krajevni odbor. To zabičujemo danes še enkrat in se mora v invalidskih zadevah korespondirati samo z Oblastnim odborom. Finančna direkcija nam odstopa vse te dopise in se s tem samo po nepotrebnem trati čas in krši disciplina v Udruženju.
Za Oblastni odbor: Predsednik: M. Štefe s. r.
Tajnik: S. Tomc s. r.
Ljubljana. Pisarna Krajevnega odbora je odprta za člane vsak dan od 9. do
13. in od 16. do 18. ure.
Krajevni odbor v Kranju je priredil božičnico dne 18. decembra 1938. Obdarovanih je bilo nad 100 revnih članov in članic, po večini z blagom, živežem in tudi v denarju.
Nadalje opozarjamo vse novo vpisano članstvo, da naj se zaveda organizacije in kako ona pomaga. Vsak naj natančno prečita list »Vojni invalid«, ki prinaša vse, kar je treba vedeti vojnim žrtvam. Člani in članice, ki ne prejemajo pokojnine, naj se prijavijo pri društvenem tajniku na mestni tehtnici v Kranju. Tudi naj se prijavijo vsi očetje in matere, kateri so izgubili svoje sinove ali so jim pogrešani iz svetovne vojne. Sploh kdor misli, da pride v poštev kot vojna žrtev, se lahko prijavi pri tajniku.
Novo mesto, člani in Članice! Krajevni odbor ponovno opozarja vse po invalidskem zakonu iz leta 1929 priznane člane in članice, da brezpogojno takoj plačajo naročnino za list za celo leto 1939 in članarino, ker jih v nasprotnem slučaju takoj odjavimo kot naročnike lista, ker ga plačuje Krajevni odbor zanje, a hkrati tudi črtamo iz članstva. Posledice, če lista ne bodo imeli, naj pripišejo sami sebi. List je danes naš službeni organ, brez katerega ne more biti nobena vojna žrtev. List je naš advokat in tolmač zakona in pravilnikov. Ne pozabite tega in plačajte vse za celo leto takoj!
Pozor, vojne žrtve! Vsi vojni invalidi, vdove, sirote in starši padlih sinov, ki ne prejemajo invalidnine, oziroma nimajo invalidske zaščite, ako na en ali drugi način lahko dokažejo, da spadajo med žrtve svetovne vojne in stanujejo na teritoriju okrožnega sodišča maribor-skega, se vabijo, da se zglase v pisarni Krajevnega odbora Udruženja voj. inv. v Mariboru, Rotovški trg 1, med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in soboto od 9,—11. ure. Kdor se prijavi do 1. IV. 1939, mu pripada invalidska zaščita od 1. IV. 1939 dalje, kdor pa po 1. I\. 1939, pa mu teče zaščita od časa prijave dalje, ne glede na rok prijave, torej prijava za prevedbo po novi inv. uredbi je neomejena.
Vsi smo enakovredni
Maribor v februarju 1939.
Nisem vojni invalid, sem pa bivši bojevnik iz galicijske in doberdobske fronte. Ime! sem »srečo«, četudi sem bil v bojnih vrstah in v ognju, da me je poljubila samo ena krogla v levo stegno, kar pa se je brez škode zacelilo. Z zanimanjem prebiram »Vojnega Invalida«, zfkaj bojevniško je pisan in urejevan. Vaša borba za novi invalidski zakon je bila na višku, da sem se sam čutil ponosnega, da sem bojevnik. Presenetil pa me je članek-uvodnik v zadnjem (januarskem) »Vojnem Invalidu«, kjer ste objavili razpravo o novih pravilih Udruženja.
Bivši bojevnik sem. To sem že povedal in še ponavljam. Ko sem s kompanijo bivšega 87. pešpolka v Celju leta 1914 korakal po celjskih ulicah na kolodvor, da nas odpeljejo v mesnico, so nam celjska dekleta — študentke in delavke — dajale šopke rož in nam jih
pripenjale na puške, viseče na naših ramenih. Tisti šopki rož so bili po večini poviti s širokimi trakovi slovenske trobojnice. V očeh tistih deklet, ki so nam pripenjale slovenske trakove, je bilo zapisano: »Naj ta puška ne strelja na brate!« In mi smo jim, molče, odgovarjali: »Ne bodo te puške streljale po naših bratih!« In reči moram, tisoče jih je bilo, tisoče, kaj bi tajil, katerih puške niso streljale vkljub poveljem in če že so, so projektili padali tja, kjer ni bilo nobene škode. Ponosen sem na te doživljaje, ko se jih spomnim. Sveti so in lepi, zakaj v nas vseh, ki smo šli umirat, četudi v avstrijski uniformi, je bila zavest, da gremo umirat za svobodo Slovenov, našega naroda, za Jugoslavijo.
Mnogo napak se je naredilo tekom 20 let obstoja Jugoslavije. Človeško je, da se gode napake, ker le tisti, ki nič ne dela, ne dela napak. In kdor je brez greha, tisti naj vrže kamen. Krivo je bilo pač to, da je bil na eni strani velik idealizem, na drugi strani pa velik realizem brez vsake srčne toplote. V Udruženju ste že leta 1922. vsi vojni invalidi na tem in onem bregu Save sedli k eni
mizi, si kot bratje stisnili roke in delali vsi za enega, eden za vse. In to vse do danes, kolikor sem pač lahko sledil vašemu gibanju. Zdaj pa .naenkrat, po trdem boju za novi invalidski zakon, zdaj naenkrat se pojavi nekakšna »sila«, ki hoče dobo 1920 in njej sledeča leta zopet uveljavljati in baš pri vojnih žrtvah dokumentirati,
Boleče je to dejstvo. Zato se le postavite res bojevniško po robu tistim, ki bi radi uredbo —- novi invalidski zakon izkoriščali v prid nekaterim, a celo Udruženje kot organizacija vojnih žrtev bi zato hirala in životarila. Vsaj zdaj po 20 letih svoje nacionalne jugoslovenske države se pač ne bomo več delili
Moj bojevniški pozdrav!
Ivan Fra ... čič, bivši bojevnik.
V
Zaščita po novi uredbi
Kako je izgledala zaščita naših vojnih žrtev do sedaj in kako bo po novi uredbi, pokažejo statistični podatki, ki jih posnemamo iz članka g. D. Jeremi-ča v »Ratnem Invalidu«.
Po novi uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah bo vživalo pravice:
vojnih invalidov...................29.414
družin in roditeljev ....	105.530
otrok živih in umrlih vojnih invalidov in žena živih vojnih invalidov...................... 3.119
skupaj vseh voj. žrtev . . .	138.063
Po invalidskem zakonu iz leta 1929 pa je vživalo vse pravice in sicer po statistiki iz leta 1937:
vojnih invalidov...................17.252
družin in roditeljev.............. 47.989
otrok živih invalidov ....	3.000
otrok umrlih invalidov ....	618
žena živih invalidov................1.200
skupaj vseh vojnih žrtev .	.	.	70.059
Leta 1938. pa je bilo po podatkih Ministrstva financ:
vojnih invalidov...................18.809
ostalih žrtev..................... 52.928
Skupaj . . . 71.737
Torej ako primerjamo danes predvideno število, ki bo dobilo zaščito, 138.063, s stanjem iz leta 1938 71.737, bo nova uredba zaščitila 66,326 ali okroglo 70.000 vojnih žrtev, ki do sedaj niso vživale nobenih pravic.
Zanimiva je še statistika našega Sre-dišnega odbora, ki jo je sestavil k svojemu predlogu novega invalidskega zakona in sicer leta 1937, po kateri mora
priti pod zaščito vojnih invalidov 41.965 in civilnih invalidov 4.662, seveda civilne invalide pa so iz nove invalidske uredbe popolnoma izločili.
Število vojnih invalidov je po sku-
pinah	in procentih sledeče:		
I. skupine		100% z dodat.	886
II.	i9	100%		476
III.	99	90%		200
IV.	99	80%		1.829
V.	99	70%		1.195
VI.	99	00%		2.514
VIL	99	50%		3.251
VIII.	99	40%		3.444
IX.	99	30%		3.457
X.	99	20%		3.782
Skupaj
41.965
Finančni efekt pa pokaže sledečo razliko. Po budžetu leta 1938/39 znaša 103,490.835 Din. Od tega odpade na invalidnine 43,178.324 Din, na družinske in roditeljske podpore pa 60,004.701 Din.
Po novi uredbi bo pa znašal ves finančni efekt za vojne žrtve okoli 243 milijonov 987.824 Din in sicer odpade na invalidnine 103,151.402 Din, na družinske in roditeljske podpore pa 140 mil. 804.817 Din.
Ako primerjamo današnji finančni efekt, ki bo potreben po novi uredbi 243,987.824 Din s poprejšnjim po inv. zakonu iz leta 1929 v znesku 103,490.835 Din, vidimo, da bo povečan za 140 mil. 496.989 Din, torej za okroglo 140 in pol milijona.
Povišek se bo baje kril deloma iz povečane postavke v državnem proračunu, deloma pa iz dohodkov Narodne-
»Vrata v svobodo«
Dobroveljska knjižnica, 1. zvezek, je izšla v založbi »Sreske organizacije ratnih dobrovoljaca Kraljevine Jugoslavije« v Ljubljani. Napisal jo je Rajko Pavlin ob 20 letnici Jugoslavije. Dobiva se pri Sreski organizaciji dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ul. 10, cena 2 Din, s poštnino 3 Din.
Knjižica je lične oblike, na belem papirju, rdeče ovojne platnice z grbom »Čuvajte Jugoslavijo« in z rokami, ki prisegajo.
V uvodniku pravi: »Ljudje našega rodu, ki so se v svetovni vojni in še prej iz dobre volje z orožjem v roki borili za našo slovensko in jugoslovansko svobodo, imenujemo vojne dobrovoljce. Med dobrovoljce pa prištevamo tudi može in žene, ki so v preteklosti prostovoljno stopili v težko, čeprav nevojaško službo za boljšo bodočnost našega človeka. Prvi so trpeli in padali po bojiščih vsega sveta, kjer koli je tekla slovanska kri — drugi so polnili ječe, umirali na vešalih ali bežali v mrzlo tujino pred pestjo nasilnega tujca.«
Spis je razdeljen na poglavja —- odstavke. V poglavju »Oživimo ogenj dobroveljskega duha!«, pravi med drugim, »da je zelo malo bilo razumevanja za dejstvo, da so dobrovoljci v izredno važnih zgodovinskih trenutkih tvegali vse, kar so
premogli najdražjega — svoje življenje. In to so storili v enostavni skromni in plemeniti zavesti, da so izvršili samo svojo dolžnost, ki sta jo od njih neizprosno terjali iskrena vera in ljubezen do ne-osvobojenega naroda, do bodoče jugoslovanske države«.
Kot moto tega odstavka so globoko resnične in zapisane besede Ivana Cankarja 1918, ki govori:
»Nedorasli, prepevajoči otroci so šli, da se pobratijo s smrtjo; vrnili so se odrasli, v ognju in peklu preizkušeni možje; niso se vračali prepevaje, temveč zamišljeni vase in v svet in v bodočnost; očiščeni so se vrnili iz jeklene kopeli. In prav tako se je zgodilo z vsakim posameznikom onih drugih, ki so bili ostali v zapuščenih in osirotelih domovih in ki so gledali in okusili krivico za krivico, trpeli nasilje na telesu in duši. Vsak zase — izvzamem le tiste, ki nimajo srca, ne duše, temveč le usta in denarnico — vsak zase se je začel zavedati zmot in zablod preteklosti, se je s skrbjo in strahom, toda hkrati z vero in upanjem zagledal v prihodnost, začel si meriti novo pot — sebi, otrokom in vnukom... To je očiščenje in pomlajenje!«
Poglavje — odstavek: »Dobrovoljci — kladivarji Jugoslavije« opisuje junake, ki so padli od avstrijskih pušk in o grobu junaka balkanskih vojsk, ima med drugimi močne, potrebne besede današnjici:
ga inv. fonda. Ako primerjamo te številke, lahko vidimo, za koliko se je zaščita naših vojnih žrtev z novo invalidsko uredbo zboljšala.
To pa ni še vse zboljšanje kar pokaže samo finančni efekt, ki je potreben za redne izdatke. Imamo zboljšanih tudi mnogo drugih vprašanj, ki ne posegajo v redne izdatke invalidskega budžeta. Tako n. pr. neomejena polovična vožnja, ugodnost pri vožnji tudi za vdove in druge člane, zdravstvene zadruge, ki se mislijo ustanoviti, dobava drv itd. Zelo važno je tudi, da nova uredba nima več tako nesocijalnih odredb, kakor poprejšnji invalidski zakon, da bi bila na vseh straneh nastavljena past, kje se bo kdo v jel in izgubil pravice. Koliko ljudi je poprej izgubilo pravice zaradi tistih nesrečnih sodnih kazni, davčnega cenzusa, posebno zadružnega davka, ki se je tako nepravično raztezal od cele zadruge na posameznega člana invalida. Koliko je bilo izgub zaradi zamude prijav in rokov. Sedaj je vse to odpravljeno in zamoremo vsaj smatrati, da je nova uredba v pogledu priznavanja socijalno pravična. Reševanje invalidskih zadev je porazdeljeno na več oblasti, ki imajo točnejše in enostavnejše predpise, da vsaj ne bo treba čakati na rešitve po več let, kakor je bilo sedaj, da jih mnogo še po devetih letih ni bilo rešenih. Vse tiste nerešene zadeve bodo sedaj lahko takoj rešila nova invalidska sodišča. Kako pametno in praktično je predpisano, da tistim, ki so bili že do sedaj zaščiteni in so prejemali invalidnino, sploh ne bo treba prijav in zadev na novo reševati, temveč jih kar finančno prevesti na nove prejemke. Ali niso bili že premnogokrat pregledani in prerešetani, da ni mogoče, da ne bi izpadli, ako bi imeli kaj nepravilnega. Je še nekaj vprašanj, ki bi jih bilo treba nekoliko spremeniti in kar se bo mogoče še enkrat lahko naredilo. Za enkrat pa moramo biti kar zadovoljni, da je vsaj to.
Ko bo po 1. aprilu 1939 stopila nova uredba v popolno veljavo in prakso in ko se bo pokazal efekt po rešitvah — potem bomo videli novo sliko vprašanja naših vojnih žrtev.
Krajevni odbor Moravče sporoča, da je 25. decembra m. 1. na veke zatisnila svoje trudne oči naša zvesta članica Hribar Neža iz Trnovč. Kljub svoji revščini in dolgi mučni bolezni je bila za zgled drugim tovarišicam.
Kako željno je pričakovala spremembo invalidskega zakona, toda usoda je hotela drugače. Spremembo smo dobili, toda Tebe, draga tovarišica, pa že krije črna zemlja. Preostalim izrekamo naše sožalje.
Umrla je dne 10. januarja t. 1. v bolnici v Murski Soboti tov. Doroteja Dienstmann, članica Kraj. organizacije v Ljutomeru. N. p. v m.
»Dobrovoljci morajo hiteti... da izrečejo svoje zadnje besede, žgoče, svarilne in bodrilne, besede vere, upanja in ljubezni do Jugoslavije, ki jim je sveta z vsemi vrlinami in napakami. Da bi vsadila do-brovoljska misel v srca tistih, ki stopajo v mogočnih mladih in kipečili vrstah za nesrečnim vojnim pokolenjem, da bodo imeli varen in zdrav kažipot v viharno bodočnost. S krvjo odkupljeno Jugoslavijo z vsemi interesi njenega ljudstva treba čuvati tudi v nevojnem času, da je treba zravnati ukrivljene hrbtenice in braniti tisto, kar ,so junaki zgradili s salvami, s krvjo, z bombo in bajonetom v enem samem programu, zajetem v treh besedah: »Jugoslavija ali smrt!«
Preobširno bi bilo o vsem govoriti; 2, ozir. 3 din, kar stane knjižica, je tak znesek, da ga utrpi lahko vsak, ki hoče pogledati v zgodovino tistih velikih slavnih dni. Naj omenim samo še odlomek o Bolgarih, ki velja nekako tudi nam, ki smo morali v avstrijski uniformi stati nasproti slovanski krvi in slovenski svobodi:
»Dobrovoljci so se dobro zavedali, da jim v Dobrudži stoji nasproti slovanski brat Bolgar, vedeli so tudi to: le-ta je bil od svojih neslovansko čutečih voditeljev zapeljan tako daleč, da ga je bilo treba s silo opomniti k pameti. Ponovila se je stara tragika Slovanov, da jih je usoda zaradi tujih koristi vedno znova zapletla v krvavo borbo med brati.«
Nase gibanje
Krajevni odbor Kamnik. Vsemu članstvu sporočamo, da bodo v prihodnjih dneh potom občine in z oklicem obveščeni, kdaj in kje (kateri dan in uro) naj se zglasijo v svrho prijave po novem invalidskem zakonu. Do tedaj je zbrati vse dokazilne listine, da bo šlo delo hitro naprej. To vi ja tudi za osebe, ki še niso včlanjene in jim novi zakon predvideva zaščito.
Opomin zamudnikom. Krajevni odbor Udruženja voj. invalidov v Mariboru opominja vse zamudnike, ki dolgujejo na članarini za 1. 1938/39 oziroma na naročnini za list »Vojni Invalid«, da isto nemudoma poravnajo, najkasneje pa do konca februarja 1939. V nasprotnem slučaju je primoran vsem tistim s 1. marcem 1939 list ustaviti. — Torej, tovariši in tovarišice, skrbite v vašem lastnem interesu, da do tega časa ugodite temu opominu. Saj veste, da je zavednost in solidarnost vam in nam v čast in ponos, ker smo si na ta način po dolgih letih priborili pravičen in human invalidski zakon.
Zahvala. Prosim, priobčite, da se Josip Žlender, invalid iz Celja, najlepše zahvaljuje celjskemu Kraj. odboru za 175 dinarjev podpore. — Odboru najlepša hvala!
Umrli so člani Krajevnega odbora v Ptuju: tov. Klinc Barbara iz Gradišča št. 120, tov. Tacinger Franc iz Majšper-ga št. 30 in Druzovič Alojzij iz Drbe-tincev 10. Niso učakali svojih pravic po novi rešitvi. Naj v miru počivajo.
Preminuli v letu 1938. Kraj. odbor U. V. L v Mariboru se spominja svojih rednih članov in članic, umrlih v letu 1938, ne da bi mogli pričakati novo uredbo, s katero bi se jim zboljšal obupen položaj. To so: Šrok Franc, 60% vojni invalid iz Ploderšnice v Slov. gor.; Šauperl Franc, 50% vojni invalid iz Rance pri Mariboru; Baukman Karel, 40% vojni invalid iz Limbuša pri Mariboru; Mlinarič Marija, vojna vdova iz Maribora; Deutschman Ivan, 80% vojni invalid iz Maribora; Polajnar Simon. 80% vojni invalid iz Sv. Lovrenca na Pohorju; Pristernik Marija, vojna vdova iz Smolnika pri Mariboru; Samuh Franc, 40% vojni invalid iz Maribora ; Kolarič Jožefa, mati padlega sina iz Orehove vasi pri Mariboru; Štruc Konrad, 20% vojni invalid iz Košakov pri Mariboru; Harner Frančiška, vojna vdova iz Maribora.
Nadejali so se boljšega, prezgodnja smrt pa jim je pretrgala upe in nit življenja. Naj v miru počivajo! Vsem preostalim družinam in sorodnikom pa še enkrat naše globoko sožalje.
Priporočamo našim čitateljem knjižico »Vrata v svobodo«, katero je izdala Zveza dobrovoljcev, sreska organizacija v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 10. Naroča se na ta naslov. Cena 2 din.
Enako, še hujše je bilo s slovenskimi fanti in možmi; pod smrtno kaznijo prisiljeni od tujcev, so morali na bojišče zoper lastno kri.
Konec leta 1918. je bil zlomljen kolos centralnih sil in po ulicah Beograda, Zagreba in Ljubljane je odmevala zanosna in čudovito prepletena skupna jugosloven-ska himna: »Bože pravde«, »Lepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave«.
»Nikdar ne smemo pozabiti,« stoji zapisano na str. 25 te knjižice, »da je bila v prvih vrstah predvojnih mladinskih po-kretov in vojnih dobrovoljcev skoro izključno sama mladina! Tisti drobni, 17-, 18-, največ 25-letni avstrijski vojaki, ka-detiči, fenrihi in lajtnanti, izobraženci in kmetje, so prevzeli na svoje mlade rame težko nalogo vojnega dobrovoljstva. Naj bi jih razumela predvsem mladina današnjega časa«.
Poglavje »Vrata v svobodo« kot zaključek te knjižice je pretresljivo napisan. Med drugim stoji:
»Tako romajo danes bivši vojaki svetovne vojne na bojišča zahoda, jugovzhoda in vzhoda, tako na Doberdob in Sočo kot v Dobrudžo, na Cer, na Vetrenik, na Dobro polje. Povsod je tekla naša kri samo za Jugoslavijo, pa naj so nosili naši borci ali tujo vsiljeno avstrijsko uniformo ali pa našo domačo srbsko šajkačo!...
Čitajte, naročajte knjižico, ne bo vam žal!	I. F.
Izdaja Udružen;« vojnih invalidov. Odgovorni uradnik: Matej Jevak. Miklošičeva c. 13. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani (predstavnik Albert Kolman.)