V v- Do proračunskega ravnovesja kljub m obstrukciji ř 4* Sredi zajetnih T k. Jk^L komunalnih projektov - Vsi prejemniki občinskih priznanj Tičnica za več L otroškega varstva m Oblak 1901 - vse višji r tehnološki napredek v Se zmeraj preveč prekrškov Zlate maturantke Več kot literarni večer " ■m »Dobrodošli v Logatcu J- Ex tempore - petič . - ■ - ■ Restavratorka na delu Kristina - evropska r ^ ' ' * prvakinja i i" Lokalna glasila - nujnost in potreba ogaške novice Glasilo občine Log i,i J. 5. oktober 2009, letnik XL, št. 10 Na.ipre.i Mesec dobrih novic o > Huda poletna pripeka je prešla. Jesenska prijaznost, ki je od vseh časov doborohotna, nam tudi letos prinaša vsakovrstnih dobrot. Bivšim poslancem gre tako še vso jesen plača več tisoč evrov na mesec; tistim med njimi, ki so na čakanju za penzijo pa še vse do izpolnjenega pogoja za upokojitev. Socialno čutečim siromakom je treba pomagati, morda še kaj primakniti, zdaj ko smo v recesiji, da bodo nekako skrpali mesec z mesecem. Povsem drugače je s tistimi, ki imajo na mesec komaj nekaj stotakov, saj ne vedo, kaj bi z njimi, in bi bilo zaradi primerjnej-šega polnjenja proračuna najbolje, da bi jim še kaj malega odtegnili. Po drugi strani nas osrečuje deflacija. Ne boste verjeli, ampak k zmanjšanju življenjskih stroškov, so skoraj najbolj pripomogli zobozdravniki; ti so nam znižali živjenjske stroške za dobra 2,2%. In ker gre zobozdravstvu tako dobro, mu bo zdravstvena blagajna namenjala po 42 evrov in pol na zobovje pacienta - na leto! Tisti, ki imajo potrebo, da se srečajo z zobozdravnikom, več kot enkrat na leto, jim do tja ne bo pomagala zdravstvena izkaznica pač pa denarnica, če bo kaj v njej. Druga možnost bo neumoren zobobol. Da pa nas le ne bi preveč bolelo, se nam ponujajo v tolažbo referendumi o plačah sodnikov, o arbitražnem sporazumu, o družinskem zakonu, o prijateljstvu s prijatelji Hrvati pa zoper plačni sistem. In navsezadnje tudi o polovični zamrzni- tvi pokojnin, ki bi jih bilo treba kar ukiniti, da bi rešili znosnost financ enkrat za vselej. Brez posebnih resolucij. Dobrodošla pa bo resolucija o obsodbi totalitarizmov, pa ne po meri Evrope, ampak po meri pridobitev revolucije. Zato tudi ne potrebujemo dneva spomina na žrtve vseh treh totalitarnih režimov, se pravi fašizma, nacizma in komunizma, saj komunizma pri nas ni bilo, bila je le Zveza komunistov, ki se je predvsem brigala za pridobitve revolucije, dokler se niso te pogreznile same vase. Imamo pa končno veljavne vojne zakone, ki so se ta čas sprejeli s preglasovanjem, kar je v demokraciji povsem razumljivo. Ni pa to razumljivo v vsakem letnem času; lanske zime in pomladi, recimo, se je zatrjevalo, da je spodobno, da se vojni zakoni sprejmejo s soglasjem. Ampak kdo bi se menil za lanski sneg. Bilo bi preveč preroško. Nam je pa bilo preroško povedano, da vsaka vlada zapusti težave, in tudi ta jih bo, zato bo tudi izgubila volitve. (Prosto po našem ministrskem predsedniku!) Urednik Dober dan - gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Župan Janez Nagode r p 1/1 e n c o o t o b Ctl 2 O O ^ Sredi zahtevnih komunalnih projektov rria čas je občina sredi poT membnih organizacijskih in finančnih projektov. Tu velja morda najprej navesti projekt, ki se nanaša na porečje »Čiste Ljubljanice« in na zajemanje in čiščenje odpadnih voda. V imenu osmih občin, ki so vključene v ta projekt, je naša občina naslovila vlogo na pristojno ministrstvo za pridobitev sredstev iz kohezijske-ga sklada. V tem skupnem projektu je naša občina udeležena z dvema projektoma. Prvič: s čistilno napravo v Logatcu, ki ima gotovo prednost; pripravlja se razpisna dokumentacija za izbor izvajalca gradbenih in obrtniških del, začetek del se predvideva prihodnje leto. Dugič: kanalizacija od Gornjega Logatca na Kalce, za kar se pridobiva gradbeno dovoljenje. V projektu obnove in posodobitve vodovodov, ki ga vodi Postojna, je naša občina prijavila troje projektov: vodohram na Sekirici s povezavo na Martinj Hrib, povezavo vodovoda Kalce-Grčarevec-Laze in Rovte-Petkovec-Turkova grapa. Do čistilnih naprav in kanalizacije zunaj občinskega središča Občina ta čas pridobiva gradbeno dovoljenje za izvedbo čistine naprave v Rovtah. Pridobljena so zagotovila in sklep Ljubljanske razvojne regije o možnosti dodelitve 400.000 evrov nepovratnih sredstev, kar je 40% vrednosti investicije. - Prav tako se pridobiva tudi gradbeno dovoljenje za čistilno napravo in kanalizacijo v KS Laze-Jakovica in Log-Zaplana. - H koncu gre pridobivanje pravice gradnje prepotrebne komunalne infrastrukture na Martinj Hribu, kjer manjka le še nekaj služnostnih pogodb; te pa pridobiva KS Naklo. Žgoči odpadki Eno najzahtevnejših prizadevanj občine je prav gotovo nadaljnje gospodarjenje s komunalnimi odpadki. Posebej žgoč postopek je namenjen podaljšanju dovoljenja za uporabo deponije pod Ostrim Vrhom do leta 2013. Prav zaradi te namere se zdaj širijo prostorske možnosti za deponijo. Sočasno se preučujejo variante, kako in kje sodelovati pri obdelavi odpadkov pred odlaganjem. Najdlje je Logatec z ostalimi notranjskimi občinami s pogodbo, ki pa prav s Trebnjem ni ravno lahko uskladljiva. O pogodbi bo sicer odločal občinski svet. Prav tako aktualen je dialog o postavitvi centra za obdelavo odpadkov pred odlaganjem. Za tak center je potrebnih letno 80.000 ton odpadkov, za kar je potreben dogovor z občinami, ki bi z logaško zagotavljale tolikšno količino odpadkov. Zanimivo pa je, da se ponuja kar več investitorjev, ki bi zgradili tak center. Za naše občane bi bil center dobrodošel tudi zaradi ugodnejše cene za oddaja- Na naslovnici: Odprtje Tičnice Foto: Marcel Štefančič Na.ipre.i nje odpadkov, občini bi pa omogočil pomemben priliv denarja v proračun. Z gradbenimi stroji podjetnika Trevna in Jesenka nad širitev deponije. Foto: F. Brus Usoda treh lip Kažejo se možnosti, da se bo bitka za lipe pripeljala h koncu. Gre namreč za poseg v del lipovega drevoreda zaradi prenove ceste skoz drevored in povezavo Tržaške na Rovtarsko s krožiščem pri Mercatorju. Najnovejša varianta krožišča se zamika proti Mercatorju, zato bi bil potreben le posek treh lip. Občina pričakuje, da bo Direktorat za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo pristal na minimalni posek in tako omogočil celostno prenovo Tržaške s krožiščem. Od enostranskega do dvostranskega pločnika akoz Hotedršico V pripravi je PGD in PZI projekt za enostranski pločnik od Loga do križišča s cesto na Ravnik. Idejno je rešena izvedba pločnika skoz naselje, pri čemer je prišlo do spremembe prvotnega načrta, saj Direkcija za ceste zahteva skoz vas obojestranski pločnik. Špela Istenič Slovesna podelitev občinskih priznanj Spominsko plaketo z znakom so prejeli Andrej Korenč, Ivica Podjed, Čebelarsko in Gasilsko društvo : . ř ; ■ 1 u ' li J y Letošnji nagrajenci (v odsotnosti Ivice Podjed). Foto: S.Gantar Slavnostno sejo občinskega sveta je uvodoma pozdravila himna v izvedbi skupine klarinetistov Glasbene šole; na slovesnosti so se oglasili še s koroškim motivom Čej so tiste stazice. Slavnostni govornik, župan občine Janez Nagode, se je po pozdravnih besedah sprehodil med naložbami v občini, ki jih je kar presenetljivo veliko spričo recesij-skih okoliščin, ki so dodobra zavrle razvojne ambicije v Sloveniji. Omenjena je bila dograditev Zdravstvenega doma, vrtca z 9 oddelki, osnovne šole Tabor, cest- ne in komunalne infrastrukture, gradnja kanalizacije na Mandrgah, Martinj Hribu, dograjevanje upravnega centra. Teko pa priprave na gradnjo čistilne naprave in prenovo kanalizacijskega omrežja. Sredi javne obravnave je nov prostorski načrt. Vse bolj živa so tudi razmišljanja o prenovi Narodnega doma. Pa še bi se kaj naštelo. »Vendar,« kot je dejal župan, »bodi slovesnost posvečena praznovanju, prijateljstvu, priznanjem za razvojna prizadevanja v občini.« Po prijateljskem pozdravu in čestitkah podžupana iz pobratene občine Repenta-bor je župan Janez Nagode podelil spominske plakete z znakom občine Logatec: Andreju Korenču - na predlog župana - za sprotno dokumentiranje in promocijo Logatca skozi fotografijo in za izjemne dosežke; Ivici Podjed - na predlog Gvida Komarja - za dolgoletno delo z mladimi in za pomembno medgeneracijsko povezovalno vlogo, ki se je pod njenim vodstvom velikokrat odražala v delovanju Društva prijateljev otrok in mladine; Čebelarskemu društvu Logatec - na predlog podžupana Aleksandra Česnika - za več kot stoletni trud pri ohranjanju čebelarjenja in vseh z njim povezanih dejavnosti - priznanje sta prevzela Anton Žakelj in Franc Grum; Prostovoljnemu gasilskemu društvu Rovte - na predlog predsednice Gasilske zveze Logatec Marinke Cempre Turk - za 110. obletnico uspešnega delovanja - priznanje sta prevzela Robert Nartnik (predsednik PGD) in Marjan Oberžan. Slovesnost, ki jo je dopadljivo vodila Maruša Mele Pavlin, je sklenila s pretežno avtorskimi glasbenimi deli skupina Moonshine Olive. Glasbeniki domačega kova (Urban Lenarčič, Vid Sark, Marko Šen in Damjan Ličen^) so počastili slovesnost z obiljem nove avtorske, moderne, pa ne modernistične glasbene izpovedi. Marcel Štefančič o o (N (U o ii o o G iS M cC M O J Kadrovske postavke sprožile obstru^tcijo Komunalno podjetje po 1. oktobru vodi v. d. direktorja - Nezaupnica komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja - Z obstrukcijo sprejeta tudi rebalans proračuna in zaključni račun - Na poti do novega prostorskega načrta Za razširitev dnevnega reda in proti razširitvi Svetnik Marjan Gregorič, SD, je predlagal umik rebalansa in poslovnega načrta Komunalnega podjetja, ker je ugotavljal, da rebalans in poslovni načrt nista finančno usklajena. Predlog ni dobil dovoljšnje podpore. Podpore pa je bil deležen predlog svetnika Franca Rudolfa, SLS, ki je predlagal točko za razširitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja z utemeljitvijo, da je delo komisije že dalj časa sporno. Pri pripravi predloga za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja, pa da je komisija ravnala neprimerno, neodgovorno in škodljivo, saj ni omogočila svetnikom seznanitve oz. srečanja s kandidati. Po razrešitvi pa bi naj uvedli še postopek za imenovanje nove komisije. Berto Menard, LzL, predsednik zadevne komisije, je zavračal očitke o nepravilnosti dela komisije, saj da je komisija skladno s poslovnikom preverila kandidate in izmed njih izbrala najustreznejšega in ga predlagala svetu v imenovanje. Berto Menard, predsednik razrešene kadrovske Župan je predstavil celotno finančno gradivo. r p 1/1 e n c o o t o b Ctl 2 O O ^ današnji seji. Pomislek glede odgoditve imenovanja v. d. direktorja je izrazil tudi Boris Hodnik, LDS, ki je opozoril, da gre za nemogoče stanje po 1. oktobru, saj bi bilo poslovanje Komunalnega podjetja nezakonito, če bo podjetje brez zakonitega zastopnika. Žal, časa je premalo, in po mnenju Hodnika druge možnosti ni, kot da svet sprejme nase odgovornost in odloči še na tej seji o v. d. direktorja. Gregorič je bil mnenja, da je do konca meseca še dovolj za imenovanje v. d. direktorja in ni razlogov za kršenje pravilnika. Zato je za primer glasovanja o imenovanju v. d. na tej seji napovedal obstrukcijo. Mnenje Franca Rudolfa je bilo, da je občinski svet najvišji organ in lahko odloča tudi mimo poslovnika. Gre za odgovornost občinskega sveta. - Vanja Uvalič Kosijer, SD, je bila prepričana, da je treba poslovnik spoštovati, kot ga je bila spoštovala tudi mandatna komisija pri korektnem delu za pripravo predloga za imenovanje direktorja Komunalnega podjetja. Izvolitev v.d. direktorja namesto direktorja sprožila val obstrukcij Do potrditve ugodnega mnenja k imenovanju Helene Primic, dosedanje direktorice Doma starejših, za novo direktorico tega zavoda, je šlo gladko in soglasno. Povsem drugače pa se je zasukalo pri imenovanju novega direktorja Komunalnega podjetja. Po predstavitvi postopka, ki je stekel prek javnega razpisa, na katerega se je prijavilo enajst kandidatov, med katerimi je pogojem ustrezala šesterica, na pogovor se je odzvalo njih pet, od teh pa je komisija namenila največ točk 39-letnemu dipl. ekonomistu Jerneju Križmančiču in ga kot najprimernejšega predlagala svetu v imenovanje za direktorja Komunalnega podjetja, predlog ni dobil dovolj podpore: za imenovanje je glasovalo 7, proti imenovanju pa 12 svetnikov. Spričo takega izida bi Komunalno podjetje po 1. oktobru ostalo brez poslovodnega organa, zato je župan predlagal imenovanje Igorja Petka za v. d. direktorja do končanega postopka imenovanja direktorja oziroma skladno z zakonom za dobo enega leta. Marjan Gregorič je bil mnenja, da bi imenovanje v. d. direktorja formalno lahko izvedli na prihodnji seji, ker da na današnji seji tovrstno imenovanje ni na dnevnem redu. Župan je ugotavljal, da gre za časovno stisko, in ker je svet najvišji organ občine in Komunalnega podjetja, lahko odloči tudi na Z ostrukcijo sprejeta rebalans in zaključni račun. Župan je bil prepričan, da bi moral tudi te postopke pretresti nadzorni odbor občinskega sveta, ki se pa ne zmeni za svoje delo, z današnjim dnem je predsednik nadzornega odbora celo odstopil iz osebnih razlogov. Zato se je odločil, da predlaga, zaradi pomembnosti dejanja, imenovanje v. d. direktorja. Nato je svet ob obstrukciji opozicije imenoval Igorja Petka za v. d. direktorja Komunalnega podjetja od 1. oktobra, do imenovanja novega direktorja oziroma najdlje za eno leto. Nezaupnica komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Z očitki o spornem, neodgovornem in škodljivem delu je koalicijski del občinskega sveta predlagal razrešitev komisije. Marjan Gregorič je pred glasovanjem opozoril svet, da bo razrešitev neskladna s sprejetimi pravili, saj bo šla mimo poslovnika, ki določa postopek za razrešitev; to da lahko sproži predlagatelj, ki je osebno predlagal zadevni organ, ali četrtina svetnikov. Ker predlog ni bil tako formuliran, je Gregorič predlagal prekinitev te točke dnevnega reda. Svet je ob ponovni obstrukciji opozicije izglasoval razrešitev komisije in odločil, da naj svetniške skupine pripravijo predloge za novo komisijo do 1. oktobra. opozicijskih svetnikov iz vseh delovnih teles. In ob ponovni obstrukciji opozicije je svet potrdil rebalans proračuna. Vanja Uvalič Kosijer za upoštevanje poslovnika. Nova ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda Direktor Komunalnega podjetja Igor Petek je predstavil vse popravke, ki so bili predlagani na prejšnji obravnavi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Nakar je bil odlok sprejet ob obstrukciji opozicije. Sprejeti rebalans proračuna in odstop opozicijskih svetnikov iz delovnih teles Upoštevajoč nov izračun primerne uporabe, izpad načrtovanih prihodkov z naslova najemnine za deponijo odpadkov in komunalnih prispevkov, ter spričo racionalizacije stroškov in realizacije dokončnih investicijskih pogodb, je župan predlagal temu primerno uravnoteženje odhodkov s prihodki, ki jih bo za dobrih 15.800.000 evrov, kar je za 4% manj od prvotnih predvidevanj. Nakar je župan pospremil rebalans, navajajoč več ali pa manj sredstev za posamezne postavke. Najeti kredit - poldrugi milijon evrov na občana - bo do decembra poplačan za eno petino. Vsebuje pa proračun tudi 100.000 evrovrezerve za pokritje še kakega neusklajenega izdatka. V razpravo je ugriznila le Ladka Furlan, SDS, ki je opozorila na vprašljivost zapoznele obravnave poslovnega načrta Komunalnega podjetja. Zanimalo pa jo je, za katere javne komunalne službe gredo transferji iz proračuna; jasni pa ji niso niti različni zneski pri ravnanju z odpadki. Svetnica je spraševala tudi po nakupih zemljišč za deponijo Ostri vrh, ker da se ne spomni odločitev, enako pa da velja tudi za dela v Cuntovi grapi. Zadovoljna tudi ni bila z povečanimi sredstvi za ljubljansko RRA in Notranjsko-kraško regijo^Zato odklanja podporo rebalansu. - Župan se je v odgovorih usmeril k pojasnjevanju nujnosti širitve zemljišč v Ostrem vrhu zaradi možnosti prihodkov od dovozov odpadkov od drugod, vložki v Cuntovo grapo pa so zagotovili oskrbo vode za Logatec. RRA vključuje tudi Logatec v zasnovo javnega prometa, v regijski prostorski načrt in med regionalne vzpodbude; v Notranjsko-kraški regiji pa gre za vključenost v program Zelenega Krasa, v turistične in kulturne programe, posebej v evropski muzej Krasa. - Svetnik Gregorič je prav tako izrazil svoje nasprotovanje rebalansu in z izjavo, ki so jo podpisale opozicijske skupine, napovedal izstop Zaključni račun Župan je ob predstavitvi zaključnega računa za leto 2008 navedel, da je odlok pripravljen skladno z zakonom in sledeč revizijskemu poročilu. Žal, nadzorni odbor, ki mu je bil dostavljen ZR, ni opravil svojega dela. Se je pa v proračun nateklo 91% prihodkov odteklo pa za 89% odhodkov. Nižji prihodki so bili zaradi manjše prodaje zemljišč, zaradi manj pripeljanih odpadkov iz drugih občin in zaradi neplačila komunalnih prispevkov. Ladka Furlan je izrazila željo, da bi svetniki prejeli na vpogled revizijsko poročilo. Brez posebne razprave je svet (ob obstrukciji opozicije) sprejel zaključni račun. Prostorski načrt Dokaj obsežen občinski prostorski načrt (v prvi obravnavi) je nazorno predstavila mag. Katja Žagar. Gre za prostorski akt, ki določa izhodišča in cilje razvoja občine, načrtuje prostorsko ureditev ter določa pogoje za umeščanje objektov v prostor. Po uvodni predstavitvi je župan poudarjal pomembnost akta, ki nam bo odpiral nove razvojne možnosti. Svetniki so v razpravi opozorili na nekatere zadrege, ki jih ponuja akt. Marjan Gregorič je poleg opozoril na interpunkcijske ohlapnosti natresel še obilo konkretnih pripomb. Bibijana Mihevc, SLS je tako svarila pred možnostjo, da bi povezovalno cesto (prek Krpanove ulice) vodili skoz stanovanjsko sosesko, saj bi moteče vplivala na kakovost življenja tamkajšnjih občanov. Martin Mihevc, SLS, je tudi opozarjal na siromašenje pogojev za kvalitetno bivanje. Spotoma je sestavljavcem akta očital omalovažujoč odnos do kmetstva. Dušan Černigoj, NLN, je bil mnenja, da bi se moral akt primerneje opredeljevati za nujne alternativne vire energije. Svet je nato pospremil akt v drugo obravnana-vo, do katere naj se v odlok vključijo pripombe svetniške in javne razprave. Poslovni načrt Komunalnega podjetja in program prodaje ter nakupa zemljišč so svetniki zlahka potrdili. Za informacijo so svetniki prejeli tudi poročilo o izvajanju proračuna občine v prvem letošnjem polletju. Martin Koren Martin Mihevc svaril pred siromašenjem kvalitete bivanja. a\ o o (N (U o ii o CÚ CJ o G iS cC M O J Urniki knjižnic KNJIŽNICA LOGATEC Tržaška cesta 44, 1370 Logatec, tel. 01 7541-722 / fax 01 7543-137, www.log.sik.si, knjiznica.logatec@log.sik.si ponedeljek, sreda, petek: 9.00 - 19.00 torek, četrtek: 12.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 13.00 KRAJEVNA KNJIŽNICA ROVTE torek: 15.00 - 19.00, četrtek: 12.30 - 19.00 KRAJEVNA KNJIŽNICA HOTEDRŠICA sreda: 16.00 - 19.00, petek: 16.00 - 19.00/ KNJIŽNICA VRH SV. TREH KRALJEV torek: 12.30 - 14.30, petek: 17.00 - 19.00 v** v I • Svetni^ii sprasujejo - župan odgovarja Iz pobud in vprašanj svetnikov na septembrski seji Marjan Gregorič, SD: Najprej je opo- Marjan Gregorič zoril na neusklajenost med akti občine in Komunalnega podjetja glede komunalnih cen, ki bi jih na osnovi republiške metodologije moral določati Pravilnik, ki bi ga sprejel občinski svet, pa temu ni tako. - V nadaljnjem je spraševal o smiselnosti, da Komunalno podjetje izdaja dovoljenja za uporabo črk na nagrobnikih. Župan je priznal, da bi morali sprejeti ustrezen pravilnik za določanje cen komunalnih dejavnosti. Vmes so bile počitnice pa mnogi projekti, ki so terjali veliko aktivnosti ; zato so se nekoliko zadržale priprave Pravilnika, ki pa bo pripravljen do naslednje seje. Ladka Furlan, SDS: Opozorila je na ja, na kar je posebej opozarjala hkrati z zahtevo po nezdružitvi funkcije župana s članstvom v nadzornem svetu Komunalnega podjetja. Ob tem je tudi spraševala po razlogih, zakaj se niso akti Komunalnega podjetja uskladili z odlokom občinskega sveta.. - Posebej je Furlanova opozorila na potrebo, da bi župan predstavil svetu in občanom sploh celotno problematiko, ki zadeva naš odnos in materialne obveznosti do CERO Globoko in do lastnega COOL - nanašajoče se na ravnanje z odpadki. Župan je menil, da je usklajevanje občinskih aktov res v zamudi, vendar so bili v prednosti zahtevni projekti Čiste Ljubljanice, kanalizacijskih sistemov na Martinj Hribu, Kalcah, v Rovtah, Lazah z Jakovico, v Hotedršici^ Komunalno podjetje pa je ostajalo brez ustreznih kadrov ob iskanju pravšnjih tehnologija Glede CERO Globoko pa bo moč svet seznaniti šele po podpisu pogodbe v Trebnjem (predvidoma 18. septembra), kjer mora priti do usklajenega nastopa vseh devetih notranjsko-kraških občin in še drugih lokalnih skupnosti (Grosuplje, Ivančna Gorica^). Od vseh navedenih dejstev bo odvisen tudi naš COOL, ki pa bo vključeval interese širše regije ob sofinanciranju kohezije, države, logaške in drugih občin. Ladislav Puc, N.Si: Svoje pobude je r p i/i< e n c o o t o b Ctl 2 O O ^ Ladka Furlan nenatančnosti dikcij ob sprejemanju Odloka o ustanovitvi Komunalnega podjet- ne najemnine za stavbi na Tržaški 13 in 15. Dalje je svetnika zanimalo, koliko je interesentov za postavitev novih marke-tov v Logatcu, ali je Tobačna tovarna zainteresirana za prihod v Logatec, ter ali je izražen interes za prodajo 140.000 m2 površin KLI v stečaju? Župan je pojasnjeval, da je novinar očitno napačno razumel, da je poplačilo najemnine za nazaj enako mesečni najemnini. Interes za nove markete so izrazili Lidl, Hofer, Spar in še nekdo, vendar ta čas še nimamo sprejetih potrebnih prostorskih rešitev. Za prodajo Klijevih zemljišč iščejo variante; z nekaterimi interesenti že tečejo ustrezni pogovori. Tobačna tovarna je izkazovala interes za lokacijo v Logatcu, vendar je od namere odstopila, verjetno zaradi pomanjkanja sredstev. Peter Stavanja, N.Si: Opozoril je na Ladislav Puc zastavil z vprašanjem, od kod novinarju Filipu Šemrlu z Radia Slovenija podatek, da občina plačuje 700.000 evrov meseč- Peter Stavanja obljube, ki so zagotavljale umiritev kami-onskega prometa ob konicah, ko otroci prihajajo v šolo ali odhajajo iz nje. Vendar rešitve še ni. Župan je obljubil, da bo v naslednjih dneh povabil na pogovor resda številne prevoznike, s katerimi naj bi se dogovorili za primerno varen režim prometa med 7. in 8. uro - v občutljivih konicah. Da je prometni režim že izboljšan, je menil Franc Rudolf, ki je navajal, da je že doslej tovorni promet usmerjen v konicah le proti Smolevcu. Špela Istenič Popravek Avtor fotografije ob članku Novo gasilsko vozilo (Logaške novice št. 8-9, str. 6) je Robi Kramperšek. Avtorju članka se opravičujemo za neljubo pomoto. Uredništvo Tičnica je odprla svoja vrata V novih prostorih možnosti za devetero oddelkov otroškega varstva Lansko jesen se je tudi naša občina soočala s problematiko sprejema otrok v vrtec. Letno število rojstev otrok je namreč iz 113 (leta 2003) »poskočilo« na 177 (leta 2007). Občina je nastalo situacijo reševala z začasnimi oddelki na različnih krajih v Logatcu in Rovtah ter z obnovo »Stare so-dnije« na Tržaški cesti 105. Po letu dni sta v petek, 25. septembra, popoldne župan Janez Nagode in ravnateljica vrtca Frida Rupnik najprej z nagovorom pozdravila obiskovalce, nato pa slovesno prerezala otvoritveni trak novih, devetih oddelkov s telovadnico, kuhinjo, pralnico in ostalimi pripadajočimi prostori Tičnice, pete enote Vrtca Kurirček. V krajšem kulturnem programu so nastopali nasmejani in razigrani otroci, ki so navdušili množico staršev, sosedov in drugih radovednežev. Nekaj besed iz spomina na svoje otroštvo, ki ga je preživela za stenami te nove »vrtčevske« hiše, je zbranim pripovedovala zdravnica Jasna Čuk Rupnik, ki je izrazila zadovoljstvo, da Otvoritveni nastop pred Tičnico. je »Stara sodnija« znova polna življenja in otroškega smeha. Svetle in prostorne igralnice z igračami in kotički, ki so bili na ogled na dan otvoritve, že obiskuje 117 otrok, ki se jim bo do konca leta pridružilo še 20 malčkov. NevMa Letos četvero visokih občinskih priznanj Predstavljamo utemeljitve za podelitev Občinskih priznanj z znakom A ndrej Korenč, samostojni fotograf, se je s fotoaparatom prvič srečal pred šestimi leti. Začel je s pisanjem in fo- tografiranjem za takratne regionalne Notranjske novice. Zaradi mikavnosti fotografije je aprila 2004 pustil mizarsko delo in se podal na bolj tvegano - samostojno pot fotografa. Danes je član Društva novinarjev Slovenije in mednarodne zveze novinarjev. Objavlja v številnih tiskanih medijih, spremlja dogodke vseh vrst, ima ostro in kritično oko z občutkom za zgodbo. S fotografijami je opremil logaški občinski koledar 2009, turistični vodnik Logatca, spletno stran Občine Logatec. Obenem sodeluje s podjetjem Nikon in pripravlja predavanja o fotografski opremi ter tečaje fotografiranja. - Za seboj ima številne skupinske razstave pa tudi uspešno in odmevno samostojno razstavo. Pohvalo njegovemu delu potrjuje uvrstitev v ožji izbor Emzinovega natečaja za Fotografijo leta 2007 v reportažni kategoriji in nagrada za najboljšo fotoreportažo oz. fo-tozgodbo v kategoriji Zabava in kultura na letošnjem prvem fotografskem natečaju Slovenia Press Photo 2009 - Slovenska novinarska fotografija 2009. - Njegovo najbolj gledano in od- Andrej Korenč mevno delo pa je nedvomno fotobLogatec, kjer dnevno objavlja utrip Logatca in njegove pozitivne ter negativne plati. Ivica Podjed je bila leta 1996 med ustanovnimi člani Društva prijateljev otrok in mladine. Vse od tega leta do konca tretjega mandata leta 2008 je bila njegova predsednica in gonilna sila, z izjemnim čutom za vzgojno izobraževalno in medgeneracijsko sodelovanje. V teh letih je društvo postalo organizator in izvajalec prireditev za otroke in mladino, med katerimi so pustni karneval, dan zemlje, cvetlična tržnica, Miklavžev semenj, počitniške delavnice, lutkovno-gledališki abonma, Teden otroka, smučarski in plavalni tečaji, izleti, obiski muzejev in še bi se našlo marsikaj. - Kot predsednica je poskrbela za vključitev društva na humanitarna področja, med katerimi je vsekakor organizacija zdravstvenega letovanja otrok v Savudriji. - Društvo se je v tem času povezovalo s šolami, vrtci, knjižnico, izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Sodelovalo pa je tudi z občino pri urejanju otroških igrišč. - Ivica Podjed je v dvanajstih letih aktivnega vodenja društva kot mentorica sodelovala v številnih projektih in akcijah, kar 60 v povprečju jih je bilo na leto. Ivica Podjed o o (N (U o ii o CÚ CJ o G iS M cC M O J Čebelarsko društvo Logatec ima za seboj stoletno zgodovino, saj je bila prva čebelarska družina ustanovljena v Logatcu leta 1905, prva čebelarska organizacija v Lazah pa leta 1908. V sedanje društvo je včlanjenih 85 čebelark in čebelarjev; ti se v skladu s čebelarskim kodeksom zavzemajo za ohranjanje biološke raznovrstnosti živalskega in rastlinskega sveta, biološkega ravnotežja v naravi in čistega okolja. Si izpopolnjujejo svoje strokovno znanje, sonaravno čebelarijo po načelih dobre čebelarske prakse, posodabljajo in povečujejo pridelavo čebeljih pridelkov, skrbijo za ohranjanje čistosti Krajnske čebele, prenašajo čebelarsko znanje in prakso na mladi rod. - V preteklem letu so izdali publikacijo društva, organizirali razstavo starih čebelarskih predmetov in literature, pripravili multimedijsko predstavitev dejavnosti in veselico. Na letošnjem Gregorjevem semnju so predstavili svoje izdelke, organizirali predavanja in osveščali obiskovalce o pomembnosti obstoja čebel, čebelarstva in zdravilnih učinkih čebeljih darov. Anton Žakelj in Franc Grum Robert Nartnik in Marjan Oberžan Gasilsko društvo Rovte je tretje najstarejše gasilsko društvo v občini; letos praznuje 110-letnico uspešnega delovanja. Ima 59 usposobljenih operativnih članov in več kot 40 mladih gasilcev ter skupaj s podpornimi člani in simpatizerji šteje 254 članov. - Značilnost rovtarskih gasilcev je velika delavnost, ki se kaže od ustanovitve dalje. S pomočjo prizadevnih vaščanov so si kupili prvo in nato še drugo ročno gasilno brizgalno, v letih od 1910 do 1913 so zgradili prvi gasilski dom, v katerega so namestili orodje in opremo, v letih od 1955 do 1960 pa še drugega, večjega. Pri obeh podvigih so jih velikodušno s prostovoljnimi prispevki podprli vaščani. Njihovo vnemo v razvoju in prizadevanju za napredek nista zavrli niti prva niti druga svetovna vojna, saj je društvo vedno znova zaživelo in se v okviru materialnih možnosti družbe in podpore vaščanov razvijalo, opremljalo in izpopolnjevalo. Zavest gasilcev -pomagati in čim hitreje ukrepati - je v članih društva zelo močno ukoreninjena. - Društvo je bilo tako v preteklih desetletjih kot v današnjih dneh organizator različnih tečajev, udeleženec usposabljanja v Izobraževalnem centru na Igu, izvajalec rednih mesečnih vaj ter udeleženec občinskih in regijskih tekmovanj, na katerih je dosegalo dobre rezultate. Pripravila Renata Gutnik. Foto: D. Malavašič Zlate maturantke z upan Janez Nagode je zadnje septembrsko popoldne v svoji pi- r p i/i< e n c 0 s 01 Ctl o* Ctl 2 o o Zlate maturantke (z leve): Urša Petek, Ana Murn, Zlata Matjašec, Klara Križaj - in župan Janez Nagode. sarni pripravil sprejem za štiri zlate maturantke iz naše občine. Sprejema v prisotnosti župana, direktorice občinske uprave Alenke Gorze Jereb in županove tajnice Marije Turk se je udeležila vsa zlata četverica: Klara Križaj, Ana Murn in Zlata Matjašec - vse tri nekdanje učenke šole 8 talcev, ter Urša Petek, nekdanja učenka šole Tabor. Župan Janez Nagode je čestital zlatim maturantkam in jim izročil spo- minsko darilo. V sproščenem pogovoru so zlata dekleta zaupala svoje nadaljnje študijske namere. Tako sta se Klara Križaj in Tjaša Matjašec odločili za farmacijo, Urša Petek za kemijo in Ana Marn za pedagoški poklic (visoka vzgojiteljska smer). Zlatim maturantkam je župan ob slovesu izrazil najlepše želje za uspešen študij. MaŠ Logaške novice, brezplačno glasilo občine Logatec; ISSN 03509281; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; uredništvo: Metka Bogataj, Albin Čuk, Alenka Gorza Jereb, Janez Gostiša, Mihaela Kavčič, Nevenka Malavašič, Darja Merlak, Branko Pevec in odgovorni urednik MarcelŠtefančič; grafična zasnova: Goran Rupnik; tisk: Bograf, d.o.o.; naklada 4100 izvodov. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec 1370; tel. (01) 7590 626 ali 7590 600 ali 041 915 705; e-mail: logaske@logatec.si ali marcel.stefancic@kabelnet.net - Rok za oddajo prispevkov je do zadnjega dne v mesecu. Nepodpisanih prispevkov ne objavljamo. Do kod smo dospeli in kako naprej? Spoštovane bralke in spoštovani bralci Logaških novic! Dr. Peter Verlič ineva leto od državnozborskih volitev in prvo leto mojih parlamentarnih izkušenj. Seveda, vloga opozicijskega poslanca je drugačna od vloge koalicijskega poslanca. Ne glede na to, smo se v poslanski skupini SDS odločili, da zaradi zaostrenih gospodarskih razmer predlagamo sodelovanje v t.i. razvojnem partnerstvu. Torej smo bili pripravljeni podpreti vse dobre predloge Pahorjeve vlade, ki bi Sloveniji pomagala iz krize, še več, SDS je v Državni zbor predložila paket gospodarskih in socialnih ukrepov kot pomoč pri izhodu iz krize. Žal, leva koalicija - SD, Zares, LDS in DESUS - se je odločila, da pri partnerstvu ne bo sodelovala ter zavrnila vse naše predloge, enako tudi vlada. Kje smo leto po volitvah? • Približno polovica izgubljenih delovnih mest je verjetno neizogiben rezultat krize, druga polovica pa rezultat zamud in neukrepanja; z razvojem in ustvarjanjem novih delovnih mest se nihče ne ukvarja, ministri tekmujejo v napovedih novih davkov. • Vlada deluje ideološko (ne išče ravnotežja med socialo in konkurenčnostjo, med solidarnostjo in svobodo, se prekomerno vmešava v gospodarstvo, krepi državno lastnino in vpliv države v podjetjih). •Vlada izvaja kadrovske čistke v upravi in podjetjih, ne glede na povzročeno škodo. • Pri najresnejših temah se vlada zaletava, (predvsem pri zunanjih zadevah, kjer gre po vzorcu, da se z nekom skregaš, potem pa... bo, kar bo... S Hrvaško smo že videli, kaj iz vsega nastane na koncu). • Vlada nima rezultatov. Eno leto po volitvah ne more pokazati niti enega večjega uspeha. • Ni bilo obiskov po regijah niti večkrat obljubljenega obiska Pomurja in Mure. • Vlada zapravlja številne priložnosti.- Slovenija, npr., predseduje Svetu Evrope. - Ali je kdo to sploh opazil? V evropski in svetovni javnosti smo se iz dejavnika, ki je sposoben reševati probleme drugih, nespretno spremenili v nekoga, ki je del problema. • Vlada sprejema vojne zakone s preglasovanjem, sprejema celo rasistične zakone, ki ločujejo pravice otrok glede na domnevno vlogo njihovih staršev. • Kot edina vlada v EU zavrača resolucijo EP o evropski zavesti in totalitarizmu ter ignorira 23. avgust, evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov. Vladni ukrepi so deloma prijeli na področju sociale, kar je najlaže. Bistveno premalo je bilo narejeno pri razbremenitvi gospodarstva, zato ni novih delovnih mest; v zvezi s tem so bili zavrnjeni vsi predlogi SDS. Posledica vsega je naraščanje zadolževanja, ki je dobilo kritične razsežnosti. Nastopil je skrajni čas za pravo kombinacijo reformnih in protikriznih ukrepov. Povabilo v poslansko pisarno Od oktobra dalje bom v poslanski pisarni v Logatcu vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9. do 11. ure, sicer pa mi lahko vedno pišete na elektronski naslov: peter.verlic@dz-rs.si . In kako naprej? Lotiti bi se morali nujnih poglavitnih ukrepov. 1. Potrebno je neposredno povečevanje zaposlovanja: z investicijami v prometni infrastrukturo (razvojne osi), z gradnjo stanovanj in z obnovo javnih objektov - varčevanje z energijo. 2. Sprostitev kreditnega krča za mala in srednja podjetja, poenostavitev jamstvenih shem. 3. Potrebni so: povečanje števila vpisnih mest na fakultetah, promocija študija za deficitarne študije, stimulativna štipendijska politika. 4. Nujna je omejitev javne porabe na določen odstotek BDP z ustavnim zakonom za čas krize ali trajno. 5. Reformirati je treba celoten javni sektor za dosego učinkovitosti ob manjši porabi. Iz poslanskih vprašanj in pobud V preteklem letu sem naslovil na vlado, zlati ministru za promet Patricku Vlačiču in ministru za okolje in prostor Erjavcu preko, 30 pisnih in ustnih poslanskih vprašanj (sem v vrhu med poslanci po številu zastavljenih vprašanj), kar ne preseneča, saj se v teh dveh resorjih, prometnem in prostorskem, v preteklem letu ni premaknilo praktično nič. Ker je za območje Notranjske projekt regijskega odlagališča odpadkov bistvenega pomena, bom s poslanskimi vprašanji še naprej terjal odgovore od resornega ministra. Da odlagališča odpadkov na obstoječih deponijah ostajajo odprta, smo na mojo pobudo prav v naši poslanski skupini predlagali državnozborskemu Odboru za okolje in prostor in s tem - po mojem prepričanju - rešili akuten problem deponiranja odpadkov, ki bi nedvomno nastal v občinah, če bi morale te zapreti deponije, ne da bi bilo že vzpostavljeno regijsko odlagališče. Dr. Peter Verlič "D 0 1 a ZÎ (f) i k t CD TT Silno pisano prebivalstvo v naši občini Logaška občina šteje ta čas 13.447 prebivalcev; med temi jih je tudi nekaj iz tujine (s tujim državljanstvom). Tako živijo med nami posamezniki iz Belgije, Belorusije, Danske, Francije, Indije, Demokratične republike Konga, Nizozemske in Združenega kraljestva. Po dva prihajata iz Švice, Poljske in Združenih držav Amerike, trije prebivalci imajo italijansko državljanstvo, štirje nemško, po šest je Rusov in Jugoslovanov. Osem državljanov prihaja s Slovaške, šestnajst iz Srbije in Črne Gore, enaindvajset iz Bolgarije, 32 pa je Hrvatov. Iz bivših republik Jugoslavije je še 63 Makedoncev, 71 Srbov, 85 pa jih prihaja s Kosova, največ - 264 pa jih ima državljanstvo Bosne in Hercegovine. NevMa po CRP a\ o o (N (U o ii o CÚ CJ o G iS m cC M O J je ajt ts 0 p e k js 01 p CO Krožišča umirjajo promet. Foto: B. Pevec Še zmeraj veli^to prekrškov in kaznivih dejanj Iz pogovora s komandirjem Jožetom Lahovnikom Najprej nekaj besed o prvem mesecu novega šolskega leta. Policisti smo poostreno nadzirali promet v okolicah osnovnih šol in skupaj s člani ZŠAM Logatec varovali otroke na poti v šolo in iz nje. V tem času ni bilo nobene prometne nesreče, kar nekaj udeležencev v cestnem prometu pa smo kaznovali zaradi prekoračitve hitrosti, ker niso bili pripeti in zaradi izsiljevanja pešcev na prehodih za pešce. Da bi le tako bilo tudi v prihodnje. Pa ostaniva pri prometu. Pripetilo se je 20 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, ranjenih je bilo 26 oseb, od tega pet huje. Bilo je še 66 manjših nesreč, kot pravi zakon »z neznatno nevarnostjo«; v takih primerih izdamo »obvestilo o odstopu od ogleda«. Ste imeli kaj voznikov »v prostorih za pridržanje«? Precej visoke kazni še vedno niso motile 23 voznikov, da ne bi pregloboko pogledali v kozarce, zato so preživeli nekaj ur pri nas, sedem voznikov pa je bilo pod vplivom drog. Vseh kršitev cestnoprometnih predpisov je bilo nekaj manj kot 1.700, nekaj »pogumnih« voznikov je skozi naselje Logatec peljalo tudi 100 km na uro. Ali dovolj pazimo na svoje denarnice, mobitele, torbice? Ne. Evidentirali smo kar 160 tatvin, sem spadajo tudi neplačilo goriva na naših črpalkah, 80 je bilo tudi velikih tatvin - vlomov v stanovanjske hiše, poslovne objekte in gostinske lokale. Sicer pa smo obravnavali tudi 23 kaznivih dejanj z elementi nasilja (od tega 18 v družinah). Dve osebi sta bili pridržani, eni je preiskovalni sodnik odredil pripor, drugi pa prepoved približevanja. Prijeli smo dva tuja državljana, ki sta s ponarejenimi bančnimi karticami dvigovala denar, zoper enega je preiskovalni sodnik odredil pripor. Obravnavali smo tudi vdor v računalniški sistem, kjer smo pri hišni preiskavi zasegli računalnike. Škode pa je bilo za 700 tisoč evrov. Koliko kaznivih dejanj je torej bilo v teh osmih mesecih? Okroglih 500, od tega smo jih polovico uspeli preiskati. Moram omeniti še droge; obravnavali smo deset kaznivih dejanj. Tako smo pri preprodajalcu zasegli 17 zavitkov droge (12 g), pri hišni preiskavi pa našli še dvesto gramov ter 12 kosov streliva. Mamila pa smo našli še pri trinajstih občanih. Na koncu še » razno« - splošne zadeve. Imeli smo 101 kršitev javnega reda in miru, kar je manj kot prejšnja leta. Obravnavali smo tudi pet požarov. Pomagali smo reševati jamarje v jami v Lazah, kjer je bila ena oseba poškodovana. Zaradi poškodb pa je umrla mlajša ženska, ko jo je zadelo vozilo pri fotografiranju na dirkah v Zapolju. Jesen in z njo krajši dnevi so tu. Kaj svetujete? Previdnost, strpnost in še enkrat previdnost. Pešcem pa svetujemo uporabo kresničk ali drugih svetlečih se predmetov, da bodo bolj vidni. Mi pa bomo izvajali preventivne akcije in zoper kršitelje tudi ukrepali. Brane Pevec Bilo je veselo, le prehitro je minilo Kar šest avtobusov z Notranjske se je v nedeljo, 6. septembra, pripeljalo na srečanje upokojencev v Center vojnih veteranov v Logatcu. Pripeljali so se iz okoliških krajev vse od Dragomerja, Borovnice, Vrhnike, Loške doline, Blok, Cerknice do Rakeka - Pa tudi Logatčanov ni manjkalo - Srečanja se je udeležilo kakih 1000 upokojencev. r p 1/1 e n c o o t o b Ctl 2 O O ^ Zvrstile so se pozdravne besede logaškega župana Janeza Nagodeta, predsednika logaškega društva upokojencev Vladislava Puca, generalnega sekretarja Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Bogdana Urbarja, vodje notranjske regije upokojencev Antona Sluge, podpredsednice mestne zveze upokojencev Ljubljana Anke Tomin-šek; širše pa je udeležence pozdravila predsednica nadzornega odbora ZDUS Cecilija Lombar. Da je bilo na srečanju kar se da pestro, so se v splošno vzdušje vključili pevski zbori iz Loške doline, Cerknice in Logatca. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, na koncu pa so zapeli vsi pevski zbori sku- paj. Pa tudi drugače je bilo pestro, uspehi balinarjev Balinarskega društva Baron, metanje podkev; skratka, nikomur ni bilo dolgčas. Poslušalci pa so lahko poslušali tudi recitacije Francke Čuk iz Hotedrši-ce. V tako lepem okolju, zlasti pa v prekrasnem vremenu je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo. Zabavali in zavrteli so se lahko ob zvokih ansambla iz Litije. Nekoliko prezgodaj je za udeležence iz okoliških krajev prišel čas slovesa, kajti ob 18. uri so odpeljali avtobusi notranjske regije. Seveda, pa s tem še ni bilo konec zabave. Organizator srečanja je bilo Društvo upokojencev Logatec s predsednikom Vladislavom Pucem, ki pričakuje, da bo logaško društvo v naslednjem letu Veselo med upokojenci. Foto: Vida Krajnc izbrano za organizacijo republiškega srečanja upokojencev. Albin Čuk Oblak 1901 Kakovost je nasprotje naključja - in ta kakovost že sedaj po dodani vrednosti na zaposlenega močno presega poprečje Evropske zveze Veliko ljudi se je 25. septembra zbralo ob odprtju nove proizvodne linije podjetja Oblak Commerce, d.o.o., v Logatcu. Z vseh koncev Slovenije so prišli, tudi s Hrvaške, iz Avstrije, Nemčije, Italije in Švice. Vsi tako ali drugače povezani s podjetjem, ki je v ne ravno prijaznih časih sklenilo dvoletni projekt postavitve enega največjih in tehnološko najsodobnejših obratov za proizvodnjo betonskih izdelkov v srednji Evropi. Proizvodne prostore in inštalacije je financiralo podjetje samo, opremo banka Sparkasse Leasing. Kolikor je bilo mogoče, so pri gradnji sodelovali domači izvajalci. Gradbena dela je izvedlo podjetje Treven, Gradnje in vzdrževanje, d.o.o., halo je postavil Vegrad, d.d., elektroinštalacije Anvina, d.o.o., strojne inštalacije Trgocev, d.o.o., vodovodne inštalacije Janko Rupnik, s.p., asfaltiralo je Primorje, d.d. Opremo sta dobavila nemški Hess in italijanska Imer Group. Odločitev o postavitvi novega obrata je bila sprejeta pred dvema letoma, ko je kazalo, da obstoječa proizvodnja ne more več zadostiti količinskim potrebam trga. Drugi nagib je bila izziv za izdelavo novih artiklov in prestop v še zahtevnejši kakovostni razred. Že doslej je podjetje proizvajalo nekaj izdelkov, ki so edini v Sloveniji zadostili najvišjim gradbeniškim zahtevam. Na novo bodo zdaj na trgu tudi prani tlakovci večjih dimenzij in obstojnejših barv, saj ne bodo več izdelani iz obarvanega betona, pač pa iz barvnega peska, ki trajno ohranja svojo barvo. Takih tlakovcev doslej v Sloveniji še niso izdelovali. Proizvodnja tlakovcev in robnikov, elementov za odvajanje voda bo lasersko nadzorovana. Poudarek pa bo tudi na t.im. eko-pro-gramu, izdelavi tlakovcev, ki omogočajo maksimalno pronicanje deževnice v tla in s tem zmanjšujejo obremenjenost kanalizacije za padavinske vode ob nalivih. Z novimi izdelki si bo podjetje tudi širilo trg; tako se že ozira proti Furla-niji-Julijski krajini. Njegovi izdelki pa se vgrajujejo že na Hrvaškem, pa celo na Kosovu. Tlakovane površine imajo v svetu bodočnost. V Nemčiji, denimo, je že bil zaradi vplivov na okolje uveden poseben davek na asfaltirane površine. Predvsem skrb za kakovost betonskih izdelkov pa tudi različnih vrst betonov je že doslej podjetju zagotavljala dober tržni položaj. K temu so pripomogli tako lastni laboratorij in nenehni nadzor kakovosti kot skrb za izobraževanje zaposlenih. Izobraževanje je temelj, na katerem stoji podjetje. Tega se še kako zaveda najprej direktor Bogdan Oblak, ki izobraževanju posveča potrebno pozornost. Beseda družina, družinsko podjetje so bile poleg čestitk ta dan zagotovo največkrat izrečene. Kako tudi ne. Proizvodnja betonskih izdelkov prehaja že na peti rod. Od Matevža, ki je začel izdelovati betonske cevi leta 1901, prek Gabrijela in Jožeta na Bogdana in počasi že na Bogdanovega sina Blaža. Družina kot temeljna celica družbe lahko izjemno močno povezuje člane in jim pri poslu, če je le uglašena, pomaga bolj kot kakršna koli druga povezava. In o takšni družini in družinskem podjetju so ob odprtju govorili najprej sam Bogdan Oblak, pa podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, obenem predsednik upravnega odbora Štefan Pavlinjek, logaški župan Janez Otvoritvena zdravica (z leve): župan J. Nagode, državna sekretarka D. Radić, podjetnikov sin Blaž, delavec D. Babič, podjetnikov oče Jože Oblak in podjetnik Bogdan Oblak Nagode, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić, predsednik uprave in generalni direktor Salonita Anhovo Jože Funda, predsednik uprave Merkurja, d.d., Bine Kordež, direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Borut Gržinič in predsednik sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS Andrej Zakrajšek. Nov poslovni objekt pa je blagoslovil dolnjelogaški župnik Janez Kompare. Slavnostni trak je ob Bogdanu, Jožetu in Blažu Oblaku, Darji Radić in županu Janezu Nagodetu prerezal Darko Babič, najdlje zaposleni pri Oblakovih. Ob tej priložnosti je Bogdan Oblak logaškemu županu izročil prenosni defibrilator v spodbudo, da bi se kraji v občini oskrbeli s temi napravami, ki lahko rešujejo življenja, če so ob času pri roki. Župan je obljubil, da bo poskrbel za to. Prireditev, na kateri je zapel tudi obrtniški mešani pevski zbor Notranjska, je vodila Janja Nagode. Za dobro razpoloženje so po slovesnosti poskrbela še znana imena estrade. Janez Gostiša Planinski pohodi 17. oktober - MAVRINC, info: Matej Vidmar-041/379-156 25. oktober - JEREBIKOVEC, info: Simona Dernulc-041/283-010 Župnijska Karitas Rovte f o o (N (U o o o n iS cC M o J Več kot 400 obiskovalcev soseske Zeleni grič Skupina Energoplan je v soboto, 19. septembra, v Logatcu slovesno odprla vrata nove stanovanjske soseske Zeleni grič. V soseski, za katero je bil temeljni kamen položen maja lani, sta dva enaka bloka, v katerih je skupno 96 stanovanj in katere si je ogledalo več kot 400 ljudi. Ob dnevu odprtih vrat Zelenega griča so v Energoplanu za kupce pripravili paket otvoritvenih ugodnosti. r p i/i< e n c o o t o b Ctl 2 O O ^ Kot je povedal Gregor Prah, predstavnik Energoplana, so z obiskom nove soseske ob dnevu odprtih vrat izredno zadovoljni, saj je prišlo več kot 400 obiskovalcev. »Sklenili bomo kar nekaj novih pogodb, še posebej pa nas veselijo vtisi in mnenja obiskovalcev, ki so izrazili zadovoljstvo s kakovostjo, z zasnovo stanovanj pa tudi s sosesko nasploh,« je svoje vtise ob odprtju Zelenega griča strnil Prah. Otvoritev soseske sta s simpatičnim nastopom popestrila povezovalca programa Simona Rakuša in Boštjan Kljun, ki sta v popolnoma opremljenem vzorčnem stanovanju odigrala družinsko življenje na Zelenem griču. Sosesko odlikuje raznolika ponudba stanovanj, od garsonjer do štirisobnih stanovanj, ter veliko urejeno parkirišče. Del stanovanj ima v pritličju atrij, druga pa ložo oziroma balkon. Stanovanja so že vseljiva, cena pa je še posebno ugodna, saj kvadratni meter neto stanovanjske površine stane že od 1.700 evrov dalje (brez DDV). Po besedah Sebastiana Trajkovskega, namestnika direktorja Energoplana, cen stanovanj kljub manjše- Novo poslovno stanovanjsko poslopje Novo zamenjalo staro. Ob Tržaški cesti, na zemljišču, kjer je nekoč stala stara Škrljeva klet, gradi Treven - Gradnje in vzdrževanje, d.o.o., poslovno stanovanjski objekt, ki ga je projektiral domačin Lovrenc J. Erkar, investira pa Anina d.o.o. Konec septembra je na gradbišču kamera zabeležila delavce Almonta, s.p., iz Budanj z Vipavskega, ko so vgrajevali aluminijasta okna in pregrade. Besedilo in foto: France Brus mu povpraševanju ne bodo zniževali. »Odločili smo se namreč, da bomo kupcem raje ponudili dodatne ugodnosti, kot so svetovanje pri izbiri opreme, pomoč pri pridobitvi ugodnejših posojil in zamik plačila v času, ko kupec še zbira sredstva ali prodaja staro nepremičnino,« je pojasnil Trajkovski. Vrednost investicije v novo stanovanjsko sosesko znaša 12 milijonov evrov. Hčerinska podjetja v skupini Energoplan so poskrbela za celoten razvoj projekta. Za projektiranje naložbe je bilo odgovorno podjetje Slovenija projekt, d.o.o., gradnja je bila v rokah podjetja Energoplan, d.d., za prodajno realizacijo pa skrbi podjetje EP INVEST, d.o.o. Skupina Energoplan je v osemnajstih letih v različnih krajih po Sloveniji zgradila več kot 800 stanovanj. Z visoko kakovostjo storitev in gradnje si vztrajno prizadeva slediti sodobnim standardom nepremičninskega trga. V naslednjih petih letih bodo gradnjo za trg še okrepili, saj nameravajo v Ljubljani in okolici zgraditi še 600 novih stanovanj. S.E. Nova soseska z garažami in par^iirišči Poskrbljeno tudi za parkirišča. nergoplan je dokončal dela v naselju Zeleni grič nad Pavšičevo cesto in dal na prodaj okrog sto stanovanj in dvainštirideset garaž. Pred obema blokoma so lepo urejena tudi parkirna mesta in teh bi bilo za stanovanjsko sosesko dovolj, ko bi posamezno stanovanje imelo le po en sam avtomobil. Za varnejši promet je zgrajena enosmerna krožna cesta, ki bo zaradi vzpona morda nekoliko problematična ob snegu in poledici. Besedilo in foto: France Brus Moja dežela -lepa in gostoljubna Podelitev priznanj za najlepše ocvetličene hiše in zavode Tršarjevi, Logatec Potoška 1. Slavnostna podelitev priznanj je bila 24. septembra v Narodnem domu;.po-delili so 29 priznanj družinskim hišam, 4 kmetijam, obrtni delavnici, gostinskemu lokalu, cerkvenemu objektu, javni zasaditvi prostora ter javnemu zavodu. Letošnja priznanja so dosegla vse krajevne skupnosti. Lavričevi, Laze 60a. Prireditev, ki jo je vodila predsednica turističnega društva Vanja Fajfar, je pozdravil župan Janez Nagode. Za popestritev večera so poskrbeli kvintet Gor Dol ter člani kulturno turističnega društva Hotedršica s skečem o tihotapstvu. Letošnja priznanja so prejeli iz krajevne skupnosti Laze-Jakovica družina Šušmelj, Laze 61, in družina Petrič, Jakovica 11; iz krajevne skupnosti Log-Zaplana pa družina Marinč, Petkovec 66, in družina Marolt, Petkovec 65 A; iz krajevne skupnosti Trate družina Pivk z Medvedjega Brda 24 A; iz krajevne skupnosti Vrh Sv. Treh Kraljev družina Cankar, Lavrovec 21 A, in družina Mivšek, Hlevni vrh 8; v Hotedršici družine Čuk Jug, Hotedršica 90 A, družina Nagode, Ravnik 1, in družina Ru-pnik, Ravnik 9; v Rovtah družine Šemrov, Rovte 101, Gerželj, Rovte 42, in Hladnik, Petkovec 37 B; v krajevni skupnosti Naklo družine Obreza, Jačka 53 B, Lapanje, Zelenica 14, Stevanović, Krpanova 8, Novišek, Stara cesta 35, Tršar, Potoška cesta 1, Gašparič, Notranjska 50, in Masle, Vodovodna 25; v krajevni skupnosti Tabor pa družine Lukan, Zadružna pot 5, Šemrov, Kalce 17 B, Nagode, Režiška cesta 28, Meze, Tržaška 71, in Černivec, Grčarevec 5 C.. Letos so bila podeljena tudi priznanja za kmetije, in sicer družini Tr-ček, Rovte 122, Treven, Rovtarske Žibrše 32, Petkovšek, Hotedršica 15, Brus, Novi svet 9, obrtni delavnici Mizarstvo Logar, Rovte 104, zasaditvi ob znamenju na križišču pri Jakovici in cestninski postaji Logatec, gostinskemu lokalu Okrepčevalnica Zvonček, Blekova vas 1B, Kapelici na Tratah in Stari šoli v Hotedršici. Albin Čuk Dobrodošli v Logatcu Za zaključek prireditev ob logaškem občinskem prazniku je bila 30. septembra v Narodnem domu predstavljena turistična publikacija občine »Dobrodošli v Logatcu« Med predstavitvijo turistične publikacije: župan J. Nagode, R. Gutnik in N. Hočevar. Predstavitve so se udeležili predvsem turistični delavci iz logaških krajevnih skupnosti. Predstavitev je vodil Gregor Marn. O samem pomenu publikacije pa sta spregovorila župan Janez Nagode in Renata Gutnik, koordinatorka turističnih dejavnosti, ki je pripravila tudi izbor besedil in fotografij v sodelovanju z Nevenko Malavašič in Katjo Žagar. Publikacija je izšla v sedmih jezikih, saj je namenjena tudi tujim gostom, ki prihajajo v Logatec. Publikacija je vodilo za ogled naravnega in kulturnega bogastva in za okušanje domače gostinske kulinarike. O pomenu turizma je spregovorila Nataša Hočevar, predstavnica Slovenske turistične organizacije. Predstavitev publikacije je pospremila z množico pohval in komplimentov. Izid publikacije so poleg občine Logatec in drugih slovenskih donatorjev podprl še zlasti evropski komisijski sklad za razvoj podeželja. Da je publikacija zagledala luč sveta, so pripomogli številni sodelavci, ki jim je bila izrečena javna zahvala; med temi so bili: ob Renati Gutnik še priznani in nagrajeni fotografi: Andrej Korenč, Rafael Marn, Gorazd Šemrov, Alenka Gorza Jereb, Robert Brus, Alojz Skvarča, Marko Masterl, oblikovalec Anton Marn, ilustrator Matej Zupančič, svetovalci Aleksander Jankovič Potočnik, Janez.J. Švajncer, Bibijana Mihevc in lektor Marcel Štefančič; v tuje jezike pa je publikacijo prevedla agencija Julija Vsakdo, ki bo vzel v roke publikacijo, bo lahko ugotovil sistematičen pristop od predstavitve Logatca, naravne dediščine, rastlinstva in živalstva, kulturne dediščine, tradicionalnih prireditev in posebnosti Logatca do aktivnosti v naravi in nočitvenih možnosti ter tudi možnosti za kongresno dejavnost. Za izid publikacije gre pohvala posebno Renati Gutnik, ki si je še posebej prizadevala za natis tega dragocenega turističnega dosežka. Mogoče le še to: turizem smo ljudje in ideje ter dopolnitve k turističnemu vodiču bodo vedno dobrodošle, saj se o turizmu v Logatcu premalo piše in govori. In še to: Za turistično promocijo Logatca je ob predstavitvi publikacije Dobrodošli v Logatcu in v sklopu praznovanja občinskega praznika izšla tudi priložnostna izdaja razglednic Dobrodošli v Logatcu. Albin Čuk o o (N (U o ii o CÚ CJ o G iS cC M O J r p i/i< e n c o o t o b Ctl 2 O O ^ Turistične panorame Po sledeh bogate kulturne dediščine Ob robu Nove Gorice se na 143 metrov visokem griču dvigata cerkev Gospodovega Oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan. Na Kostanjevici ali na Kapeli, kot tudi pravijo kraju domačini, je staro božjepotno svetišče s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Za prebivalce z obeh strani meje je kraj oaza zelenja, miru in duhovnosti. Kostanjevica vključuje vsaj tri kulturna in duhovna izkustva: je spomenik cerkvene umetnosti in duhovno središče (cerkev in samostan), zgodovinski spomenik (grobnica Burbonov) in kulturni spomenik (samostanska knjižnica). Za vse to že skoraj 200 let skrbijo frančiškani. Leta 1985 je bilo celotno območje Kostanjevice razglašeno za umetnostni in kulturni spomenik, ki velja za zaščiteno kulturno dediščino slovenskega naroda. Samostanska knjižnica nosi ime po p. Stanislavu Škrabcu (1844-1918), največjem slovenskem jezikoslovcu - slovenistu 19. stoletja, ki je na Kostanjevici živel 42 let. Začetki knjižnice segajo v 16. stoletje, če upoštevamo bogate svetogorske fonde v njej. Knjižnica ima nad 10.000 knjig. Za posebno dragocenost šteje kakih 30 prvotiskov. Za Slovence je še posebej pomembna slovnica Adama Bohoriča iz leta 1584 z avtorjevim lastnoročnim podpisom. V grobnici na Kostanjevici počivajo zadnji člani francoske kraljevske rodbine Burbonov. Ob julijski revoluciji leta 1830 so jih pregnali iz Francije. Leta 1836 pa so prišli v Gorico kot gostje grofa Coronini-ja. Po ogledu cerkve, knjižnice, grobnice Burbonov in vrta okrog cerkve smo se okrepčali v lepo urejenem parku pred cerkvijo. Od tod smo se odpeljali v Kobarid na ogled Ko-bariškega muzeja, posvečenega dogajanjem med prvo svetovno vojno. Muzejska zbirka predstavlja 12. soško bitko od 24. oktobra do 9. novembra.1917. Dogajanje v teh dneh so kasneje poimenovali »čudež pri Kobaridu«. Ta spopad spada med največje gorske spopade v zgodovini. Z elementi bliskovite vojne je šlo za najbolj uspešno prebojno operacijo v prvi svetovni vojni. Preboj je pomenil konec krvavega vojskovanja ob Soči. Po obisku muzeja smo se odpeljali še do kostnice, v kateri je pokopanih 7.014 italijanskih vojakov iz 1. svetovne vojne. Po kosilu v bližjem Idrskem smo se pod vodstvom Vinka, ki je pripravil izlet, odpeljali proti domu po značilnih ozkih tolminskih in idrijskih cestah. Marinka Petkovšek Kulturni razgledi Sočnost literarnega večera Z jesenskega branja. Foto: P. Sark »Zeleni oblaki« so pripravili literarni večer, ki je bil več kot to Nekoč mi je dejal starosta in mojster poezije Ciril Zlobec, da »poezijo, ki je sicer ljudje najmanj berejo, ti isti imenujejo najžlahtnejšo«. Zato je vsak literarni večer poezije za avtorje vedno prekratek, za nas, poslušalce, pa predolg. A »Zeleni oblaki« se tega natančno zavedajo in nam nikoli ne postrežejo le z lastnim pogledom na svet, nikoli ga nam neskončno ne zavlečejo in vedno se jim zahoče vključiti v metaforični svet še kakšno »drugo umetnost«. Tokrat so se odločili za fotografijo Andreja Korenča, tudi letošnjega občinskega nagrajenca, ki je vzdušje jesenskih predstav popestril s svojim odnosom do jeseni. Glasba pa je stalna spremljevalka društvenih večerov, od petja do instrumentalnih in kombiniranih izvedb. Tudi tokrat je bilo tako: kitarist Bojan Šen in flavtist Vid Sark ter pevki Ana in Špela Kavčič so s »promenadami« med nastopi logaških literatov podkrepili vzdušje, ki je bilo, recimo, jesensko obarvano. Starostne razlike in osebna izpovednost literatov so izrazito očitne, nekje v ozadju pa se čuti »prisotnost« Branke Novak, ki z nenehnim ustvarjalnim zanosom bdi nad svojimi »varovanci«. S pretanjeno besedo je večer tkala Bojana Levinger, z avtorskimi prispevki pa so sodelovali Ana Balantič, Andreja Jereb, Branka Novak, Eva Neža Kermavnar, Francka Čuk, Helena Frece, Jože Omerzu, Lidija Rupnik, Marcel Štefančič, Mateja Hajdinjak, Nada Kržan, Tilka Jerič, Tim Uršič, Tine Vučko, Vanda Lavrič in Vladimir Kržišnik. Med njimi ni enotnega pristopa do izraza, tudi jeseni se niso vsi dotaknili z enako mero, nekateri so jo celo prezrli. In poezija - te je bilo namreč največ, saj jo je bilo čutiti tudi v proznih črticah - je nekaj osebnega, intimnega, zato bom omenil v tem zapisu tiste, ki so se meni najbolj vtisnili v spomin. Vrstni red zapisa pa ne pomeni vrednotenja po lestvici, pomeni le zaporedje vtisov, ki so nastajali sproti, med dogajanjem. Jeseni se je zapisala Tilka Jerič, ki vedno poskrbi za jasnost misli. Jože Omerzu se je izkazal s hudomušnostjo, ki se je je oklenil zaradi lastne negotovosti, ali je na pravi poti. Nada Kržan nas je osvestila z zagrenjenostjo in srdom nad današnjim časom. Ogorčena nad sedanjostjo je bila tudi Branka Novak. Tako po videzu kot jezikovnem izrazu me je z uporništvom navdihnil Tim Uršič. Eva Neža Kermavnar je z uporabo sodobnega jezika -slanga povedala, kako komunicira z okoljem. S humorjem in izvirnostjo nas je popeljal v svoj svet Tine Vučko. Svoj ritem poetične pripovedi je povezal z glasbo, ki je rezultat navdiha ruskega skladatelja Modesta Petroviča Músorgskega, kajti ta je postal vez med interpretacijo besede in glasbenega vložka (flavte). S svojimi aforizmi nas je Marcel Štefančič opozoril na napake današnjega pisanja, oprostite, časa, okolja in politike. Tovrstno branje je bila že odrska igra, predstava. Prav tako je z izbrano besedo hudomušno začinila pogled na svoj in naš čas Vanda Lavrič. Poezija se je zdela pred časom, v sebi je nekje skrivala prihodnost. KRAS Ex tempore - petič Na 5. Ex tempore, ki ga Društvo likovnikov posveča občinskemu prazniku, se je letos presenetljivo prijavilo kar 22 likovnih ustvarjalcev z raznih koncev Notranjske in Primorske -Ustvarjali so v različnih tehnikah in materialih in s svojo likovno domišljijo ponazorili jesen sredi njene barvitosti in ljudskih običajev Komisija - v sestavi: Anamarija Stibilj Šajn (predsednica), Predrag Silvaši in Nevenka Malavašič - je imela kar težko nalogo, saj je morala izbrati šest ustvarjalcev, katerim so sponzorji in donatorji ter Društvo likovnikov Logatec namenili nagrade. Po natančnem ogledu vseh likovnih del in po tehtnem premisleku se je komisija odločila podeliti šesto nagrado Tatjani Verbič za Lipov list, ki po besedah predsednice komisije »oblikovno jasen in čist nastopa v svoji makro pojavnosti, hkrati pa je nosilec vsebine - treh drevesnih listov; s tem vzpostavlja zanimiv dialog med celoto in detajlom in komunikacijo med gladko obdelano površino ter strukturalno naglašenim ozadjem«. Peto nagrado je prejel Gregor Maver za sliko »Carpo«, na kateri je dominantna vloga namenjena figuri in, kot je povedala Stibilj Šajnova, »jo avtor zabeleži s tekočo in jasno obrisno linijo, kar učinkuje heroično, o čemer pričajo listi vinske trte, s katerimi je ozaljšana; ob figurativnem ubesedovanju zgodbe pa nastopajo še številne likovne domislice, ki se preko slikarstva širijo na področje grafičnih rešitev in kolažnih aplikacij«. Četrto nagrado si je prislužil Janez Ovsec; o delu je predsednica komisije povedala, da »ima motiv, ki ga lahko prostorsko umestimo na območje Kalc, prepoznavnost in dokumentarno vrednost, saj avtor v prvi plan postavi bogato in tipično domačijo, njenim arhitekturnim danostim dosledno sledi, hkrati pa jih ne prikrajša za mehkobo akvarelnih učinkov, avtor arhitekturo dobesedno rešuje pred propadom in jo kot spomin pušča zanamcem«. Tretja nagrada je šla Tončki Madon za klasični krajinski izsek, ki je po besedah likovne kritičarke »popeljan v kompozicijsko ravnovesje, prepričljivo utripa v jesenski atmosferi, barve pa so iz naravne palete in razkrivajo vse bogastvo jesenskega kolorita, barva se ponekod vpija v papirnato podlago, drugje se razleze po njej - tako se menjuje dvoje iluzivnih razsežnosti: ploskovitost in globina«. Drugo nagrado je komisija dodelila Mateju Pečeniku za drzno likovno zgodbo, iz katere, po mnenju Šajnove »veje energija barv in poteznosti, slika je na trenutke polna kontrastov in napetosti, ki jih avtor v ustvarjalnem procesu sinhronizira, kontrastiranja pa mehča tudi slikarjeva dobesedno prirojena potezna igrivost, saj iz njene sproščenosti izvirajo tudi številne izvedbene naključnosti, iz navidezno abstraktnega konglomerata se izvijajo posamezni pripovedni elementi iz konkretne stvarnosti; ne nazadnje nas kolorit popelje v »še vedno trajajoče poletje«. In prva nagrada je bila dodeljena Mitji Milavcu, avtorju, ki po besedah Ana-marije »dokazuje, kako lahko na realističnih temeljih zraste domiselna in avtorsko prepričljiva likovna interpretacija, nekakšen nadrealistični, imaginaren pogled v stvarnost, saj se veristično dosleden, minuciozno stkan likovni zapis neštetih suverenih, drobnih potez spreminja v dovršeno likovno predstavo, v kateri avtor ne najde le prostorske iluzije, ampak tretji dimenziji pridružuje še četrto - to je čas; s kompozicijsko rešitvijo slike v sliki oz. v hkratnost dogajanja ujeti različni atmosferski utripi dneva odvijejo pred gledalcem film nekega jesenskega dne v izbranem krajinskem izseku; preko različnih barvnih vrednosti in svetlobnih stanj jih lahko gledalec doživi v vsej pohvalnosti«. Razstava vseh udeležencev ex tempora, ki si zaslužijo čestitke in pohvale, je bila v Stekleni galeriji na ogled od 19. do 29. septembra. Pri tem velja omeniti tudi zahvalo posameznikom, podjetjem in ustanovam, ki so prispevali nagrade, in sicer: občini, Albatrosu - Mariji Pivk, s.p., dr. Gorkiću, d.o.o., Kmetijsko gozdarski zadrugi in Društvu likovnikov. NevMa Srečanje knjižničarjev Notranjske in Primorske Gvido Komar ponovni vodja društva bibliotekarjev Notranjske in Primorske Zveza bibliotekarskih društev Slovenije je prostovoljna, strokovna zveza, ki povezuje osem slovenskih območnih bibliotekarskih društev. V zvezo se društva združujejo z namenom, da pospešujejo in usklajujejo svojo dejavnost, medsebojno sodelujejo, obravnavajo ter razrešujejo strokovna vprašanja, ki so skupnega pomena, in sodelujejo pri razvoju knjižničarske dejavnosti, knjižnic in knjižničnega sistema Slovenije. Člani območnih društev se srečujejo letno na občnih zborih in različnih strokovnih srečanjih. Tako je bilo letos tudi s člani Društva bibliotekarjev Primorske, ki so se ob začetku Gvido Komar (v sredini), predsednik društva še za dve leti. poletja zbrali na srečanju v Knjižnici Logatec. Na občnem zboru, na katerem so društvo preimenovali v Društvo bibliotekarjev Notranjske in Primorske, so člani ponovno zaupali vodenje društva višjemu knjižničarju naše knjižnice - Gvidu Komarju, ki je uspešno vodil društvo že pretekli dve leti. V nadaljevanju bi moral slediti obisk pisatelja Borisa Pahorja, ki pa se srečanja, žal, ni mogel udeležiti. Zato smo knjižničarji logaške knjižnice več časa posvetili predstavitvi naše dejavnosti. Strokovnemu delu srečanja je sledila ekskurzija po naši občini. Srečanje smo zaključili z družabnim srečanjem na Tratah. Bibijana Mihevc o o (N (U o o ORION ZDAJ NAS SLIŠITE BOUE! NOVI ODDAJNIK NA KRIMU Odslej nas na 90,6 FM slišite bolje in dlje Frekvenca 90,6je med prebivalci Brezovice,Vrhnike, Borovnice, Horjula in Dobrove že dolgo zasidrana kot frekvenca, na kateri jih čaka veliko dobre glasbe, zabavnih vsebin, simpatičnih voditeljev, predvsem pa največ novic iz okolja, v katerem živijo. Odslej pa nas lahko na frekvenci Radia 1 Orion, 90,6 FM, slišite še bolje in dlje, saj smo ravno v teh dneh dobili nov oddajnik na Krimu, ki nam omogoča boljši signal in večjo slišnost tudi v Logatcu in Ljubljani. Tako boste lahko na frekvenci 90,6 FiVl že zjutraj izvedeli novice iz vaših krajev, ki vas bodo spremljale še vse dopoldne in tudi popoldne na poti domov. Na naši spletni strani, www.r-orion.com pa lahko v miru preberete največ novic iz vaših krajev na enem mestu. Prepričani smo, da vam bodo v vsakdanjem življenju koristile predvsem informacije o prekinitvi dobave elektrike, prekuhavanju vode, izidih lokalnega časopisja, cepljenju proti steklini... Pobrskate lahko tudi med največjim izborom prireditev v naših krajih, in prepričani smo, da boste zagotovo našli kakšno zase. Vsi, ki pripravljate prireditve ali imate pomembno obvestilo, pa se lahko v vsakem trenutku obrnete na nas preko elektronske pošte info@r-orion.com ali preko GSM-a, na 041 200 600. Potrudili se bomo, da bo za vas izvedelo veliko ljudi. Ekipa Radio 1 Orion Novi Kia cee'd ZMAGOVALEC A KVADRAT Naibûlic prod«i«n wto HCđniCM r«ZTeđa v ..Kia, ki je že lani povečala prodajo za domala neverjetnih 110 odstotkov, ve, kako se stvari streže, tudi v recesijskih časih..." (Dnevnik, 11.07.2009) "...V Času, ko se dvakrat obrne vsak evro, so avtomobili, kot je letošnja zvezdnica Kia cee'd, najbolj gospodarna izbira..." (Delo, 16.05.2009) ÔCObyrtamîizs Kia cee'd - varen na kvadrať Kia cee'd - Doouiaren na icvadrať Kia cee'd - iamstvo na Icvadrať Kia cee'd ■ eosDodaren na icvadrať KIA - največ avta za Vaš denar! M^i KIA MOTORS pro_cee'd MY 2009 že od 9990.. bH-Idrijska cesta 43,13E0 Vrhnika ^ K^SELISKAR T: 01/750 54 97 www.avtohisa-seliskar.si I*Pogoji garancije na voljo na www,kia,si/akcija, oz, pri zastopniku Kia. "Obdobje januar - september 2009, Komb. poraba goriva in emisija za voziia cee'd 1.4 je 5,3 i/100 km, 149 g/km COj,^® cena vkijucuje vse dane prihranke in akcije ter ne vkijučuje dopiačiia rret, barve, prevoza. Navedena akcijska cena ze vkijučuje 1,000 EUR dodatnega popusta. Slike so sirrboiične, ■