Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobot" 7, lanimrša 1939
Sfev. 1. leto II
U>odniitvo In Valia letno M
Cena VSO din
uprave: Maribor, Kopalllltp ul. t . Tal. 21.(7 • Uhaja vsako soboto din, polletno It din, (etriletno 9 din, sa inozemstvo letno SO din se ne vračajo Poit. Cek. raC. 11.717 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po seniku
Kdor ne dela ničesar, dela zlo.
Lev Tolstoj.
Obdržite I Nie nazai!
Kakor srno že napovedali, polijemo na ogled prvih 5 zaporednih številk iz novega leta 1939, — drugo številko s položnico — novim naslovnikom z večine področij Slovenije. Drugim jih pošljemo pozneje. Teh številk ni treba vračati. Nadaljnje številke bomo pošiljali tistim, ki bodo dotlej tednik naročili — zadostuje dopisnica — ali nakazali vsaj del, to je najmanj za 3 mesece din 9'— naročnine. Ne zavrzite nobene položnice! »Edinost« naj gre iz rok v roke med prijatelje! Cenjene zaupnike prosimo za sodelovanje. Zima je pravi čas za to.
Uprava »EDINOSTI«,
Maribor, Kopališka ulica 6.
V NOVO LETO!
Mislim, da spada že tako rekoč med narodne navade, da človek poleg raznih Želj, ki jih izrazi ob novem letu, naredi tudi čim več dobrih sklepov, študent sklene, da se bo v novem letu matematike ali jezikov bolj oprijel in da bo pridno študiral, državni uradnik se odloči, da se bo v tem letu še bolj omejil, opustil bo obvezno četrt vina ob sobotah zvečer, če je še bol goreč prav zatrdno sklene, da letos ne bo več kadil — prav gotovo ne! Le pomislite, koliko se da s tem prihraniti (Gorje tistemu, ki niti teh dobrih sklepov ne more več storiti, ker je abstinent in ne Ladi — njemu prav zares ni nobene pomoči več, kajti šel bo v novo leto brez dobrih sklepov). Sicer pa so si v dobrih sklepih edini vsi in ne zgolj študentje in državni uradniki. Vsak se v mislih na koristi, ki mu jih bodo prinesli ti dobri sklepi dobro počuti. Nekateri so naravnost srečni.
Toda, ko je prvi teden novega leta mimo, takole po sv. Treh kraljih, ali pa že Preje so vsi ti dobri sklepi samo še spomin. Počasi se vrne življenje zopet v stari tir. In morda je prav tako, kajti če bi vsi ti novoletni dobri sklepi držali, bi morali zapreti polovico gostiln in trafik. Kaj bi to pomenilo za narodno gospodarstvo in Posebno za državni mnopol si niti ne moremo zamisliti.
v Nekaj pa po tem novoletnem razpoloženju vendar še ostane, To je dobra voha in zdrav optimizem, zavest, da mora biti odslej vse boljše in lepše. Da mora v$e uspeti, samo če se človek prav »zra-ven spravi«. In zdi se mi, da je ta zavest Posebno nam Slovencem v teh klavrnih dneh, k i jih preživljamo silno potrebna. Slovenci smo že taki, da zmirom radi zabavljamo in da »obupujemo trikrat na adn«, kakor nas je označil Srečko Koso-vel. Sicer pa je Srečko Kosovel vedel tudi
zdravilo, ki bo naredilo konec temu omahovanju in obupovanju. Dejal je, da obupujemo le zato, ker nič ne delamo. Ker toliko govorimo in tako malo opravijo. In zdi se mi, da nas je tudi v tem 'menitno pogodil.
. Staro leto — to smo že zadnjič pouda-r|li — nam ni prineslo razen razočaranj Nobenih posebno dragocenih darov. Bolj kakor -z resničnimi darovi smo se oboga-Jd' z bridkimi izkušnjami In tudi to ni, da bi Človek kar tako zametaval.
Spoznali smo, koliko še imamo opravi-
Politični dogodki zadnjega leta so nas Poučili, da so skoro vse njive še neizora-ne> da nas še čaka ogromno delo, ki smo
doslej vse preveč zanemarjali. Pustili smo, da se je naš kmet in naš delavec, ki 'd imel nikogar, ki bi mu stal ob strani, orientiral tako kakor se mu je zdela nje-fiova trenutna korist.' Posebno v začetku |c'ta smo morali to z žalostjo ugotoviti. ‘n potem smo se z ogorčenjem zgražali jtad »nezavednostjo« in kar je še takih mstnostl. Je pač tako: doba raznih dikta-‘Ur> ki jih imamo za seboj gotovo ni pri-hesla k državljanski vzgoji našega malega Človeka posebnih ugodnih vplivov.
na
Žalostno
čitanje časopisov in dnevni dogodki nas dan na dan opozarjajo na strahotno gonjo za denarjem, ki povzroča, da je ljudem vest že tako otopela, da se čudimo res še samo največjim lumparijam in za prejšnje čase naravnost nemogočim primerom. V zadnjem času doživljamo pri nas stvari, ki so več kot karakteristične za današno dobo in še posebej za nas Slovence,
živimo v skrajnem severnem kotu naše države, obdani od dveh velikih držav. V obeh je v zadnjem času zelo živo, saj so tamkaj izdani zakoni proti Židom vznemirili ves svet. Mi Slovenci se doslej za židovsko vprašanje nismo brigali, saj se nas ni mnogo tikalo, bil je pač za nas problem odnosno vprašanje kakor kak drug literaren ali političen dogodek, ki ga trezno presojamo v mislih in debati. Izgon Židov in drugih sovražnikov sedanjega režima v Nemčiji in Italiji nas je zanimal samo do gotove mere. Danes pa je treba povedati še nekaj, česar nihče ne sme prezreti. Dogajajo se primeri, ki jih je treba z ozirom na naše ponašanje najstrožje obsojati. Državljanstvo je danes tako važen faktor, da se marsikdo na vse načine bori, da si ga pridobi, posebno oni, ki jim Nemčija in Italija onemogočata nadaljnje življenje na svojem teritoriju. Izsele se in kamor pridejo, tam se skušajo udomačiti in si pridobiti državljanstvo države, ki vsaj za enkrat takih zakonov ne predvideva.
Ti priseljenci, posebno ljudje, ki so bili stebri prejšnjega Schuschniggovega režima v Avstriji s potegujejo za naše državljanstvo. Je pa tukaj majhen kavelj,, ker naše oblasti zahtevajo, da se vsak prosilec izkaže s črnim na belem, da se je prosilec udejstvoval v — nacionalni organi-ciji, to je v organizaciji, ki je kot taka med nami priznana. In tu je sedaj ono, česar ni mogoče pustiti neožigosanega in sicer ne na onih, ki to poizkušajo, temveč na onih, ki bi takim ljudem šli na roko. Pride tak človek potom znanca do kakega funkcionarja in tu se začne čisto
Palestinsko vpraianle
Pred londonskim sestankom Arabcev, Angležev in do-nistov
Lanskega leta je posebna židovska agencija, ki zastopa interese cionistov, zaprosila angleško vlado, naj skliče posebno židovsko-arabsko konferenco. Ta predlog pa je vlada odbila, čeprav je tedaj bij .teren za pogajanja mnogo ugodnejši kot danes, ker takrat inozemska propaganda še ni bila tako razvita na Vzhodu, posebno pa še pri Arabcih. Lanskega leta bi Anglija razpravljala samo z delom Arabcev, ker takrat niso bili . še vsi Arabci vmešani v konflikt. Danes pa je drugače. Angliji nikakor ne gre v račun, da bo na konferenci v Londonu morala razpravljati s predstavniki Egipta, Iraka in s pred stavniki Arabske, Jemena .in Transjordg-nije. Saj bi hotela prisostvovati tem pogajanjem celo Sirija.. Britanska iniciativa
Naša krivda pa je, da nismo znali našemu narodu pri njegovi orientaciji pomagati, da smo ga prepustili vplivom raznih demagoških agitatorjev, ki so mu obljubljali in pretili ter ga spravljali v lahkovernost ali pa nasprotje tega,> v malodušje. Koliko jih je hilo, ki bi skrbeli za stvarne potrebe našega kmeta in delavca, h katerim bi sc mogel naš mali človek z zaupanjem zatekati?
prodaj!
poglavje današnjih dni
navadno kupčevanje za — nacionalno udejstvovanje. Ponuja, da daruje večji znesk in s tem postane dobrotvor društva; ponuja, da plača članarino za več let nazaj, obljublja vsestransko podporo in pomoč za bodočnost, z drugimi besedami, želi kupiti potrdilo, da se je nacionalno udejstvoval. In tako potrdilo si želijo kupiti ljudje, ki jim je bivanje v Nemčiji danes nemogoče, ker so bili prevneti pristaši Schuschniggovega režima in so za časa njegovega vladanja z 90% sigurnostjo samo toliko vedeli o naših nacionalnih organizacijah, kolikor je bilo potrebno, da so jih mogli ovirati in jih skušali onemogočiti. Režim se je čez noč iz-premenil in to, kar mu je bilo do včeraj najhujši sovražnik, namreč Slovenec že sam po sebi in še hujše slovenski narodnjak, to bi mu naj bila sedaj pot do našega državljanstva! Brez ozira na to, da je to tako nesramna ponudba, da ji ni mogoče najti primere, že z ozirom na svoj ponos kot narod, ne smemo nikdar in nikoli dopustiti, da bi s taki ljudje okoristili na tak ogaben način, da jim mi za par tisočakov ali celo stotakov kakor nekateri ponuajo, napišemo potrdilo katerekoli izmed naših nacionalnih organizacij, pa ne samo nacionalnih, temveč ksa-ke jugoslovanske organizacije ali drušva. In če se najdejo v takih organizacijah ljudje, ki omahujejo pred zlatim teletom, ven s takimi, kajti če te ni mogel sedaj izdati in prodati svojo zavest, ker je pod kontrolo, se bo to zgodilo o prvi priliki, ko bo brez nadzorstva. Naravnost smešno je, da še moramo tukaj na tem mestu trkati na vest posameznikov in zahtevati popolno brezkompromisnost in na popolno odklonitev takih umazanih kupčij.
In vendar je potrebno vse to pisati, da oplašimo vse one, ki bi kljub vsemu skušali narediti tako podlost, kajti tudi taki so med nami! če nas je ob drugih prilikah Cankar ožigosal kot hlapce, bi v tem primeru ne našel dovolj sramotnega in bolj trpkega izraza za ta naš primer.
Eko.
omogoča panarabskemu pokrelu ustvaritev vseh zahtev, radi katerih že od leta 1915. ni miru na bližnjem Vzhodu. To ie veliki sen znamenitega polkovnika Law-renca in pa osnova britanske imperialne politike nasproti Arabcem, katero politiko je jasno izrazila leta 1919. in leta 1921., posebno na imperialni konferenci v Kairu v februarju leta 1921,, kateri je predsedoval tedanji britanski minister kolonij W. Churcill. Ta konferenca sicer ni imela nikakega pozitivnega rezultata, sa] so se kmalu zopet začeli prepiri na bližnjem Vzhodu.
V poslednjih dveh desetletjih so se razvili v arabskem svetu razni narodnostni pokreti s separatističnimi težnjami. Ti pokreti so pomenili nekako ravnotežje, ki je dobilo tudi končno obliko. Egipt, Irak, Arabiia, Ibn Sauda, Jemen in Sirija so se organizirale na nacionalni bazi z moderno državno obliko, tako da danes vse te države pomenijo politične in gospodarske stvarnosti. Vsaka od teh držav deluje v svoji smeri po lokalnih potrebah. Tako so tukaj dosegli globoko nacionalno diferen-
Vse to mora hiti odslej drugače. Naše ljudstvo >se ne srte več vzgajati ž dema-goškimi frazami, treba je delati na to, da se bo zavedlo, da je onO pravi gospodar na tej zemlji in da ne bo samo prikimalo, da bo samo odločalo.
Pri nas smo imeli v zadnjem času veliko vodij in voditeljev. Stara resnica je: Slovenski narod je živel stoletja brez »vodij« in kakih sdo let kljub temu, da je
IZ VSEBINE
Razvoj gospodarstva v preteklem letu. Karl Čapek.
Kateri kulturni dogodek v preteklem letu se Vam zdi za Slovence najpomembnejši? (Anketa).
Kmečki dom.
Ukrajina.
cijacijo, ki omogoča seveda prodiranje najskrajnejših narodnostnih ideologij. Sodelovanje vseh teh suverenih držav na konferenci v Londonu je tem nevarnejše, ker so vse direktno sodelovale v palestinskem problemu. V Palestini se namreč raz vija borba fevdalnih elementov, ki sl hočejo na vsak način ohraniti stare predpravice in gospodarsko premoč proti interesom delovnega sveta, ki ga trenutno zastopajo zapadne sile in cionizem. Osamosvojitve arabskih felahov se bojijo arabski mogočniki, kajti to bi za nje pomenilo nevarnost, proti kateri se z vsemi silami borijo. Tisočletja že žive felahi kot sužnji in nimajo niti moči niti organizacije, ki bi jim pomagala v borbi prof! proti arabskim fevdalnim gospodom. Ko sta Angjija in Francija dobili mandat nad Palestino in Sirijo in je prenehalo otomansko cesarstvo, ko so se v te kraje začeli priseljevati naprednejši elementi in ko se je začelo izkoriščanje petrolejskih vrelcev, so se arabski fevdalni gospodje začeli zavedati, da je vse to proti njihovim interesom. Od tedaj smatrajo ti fevdalni gospodje za največjega sovražnika v Siriji Francijo in društva, ki so dobila razne koncesije, v Palestini pa Anglijo in cionizem, v Iraku pa mandatarsko oblast. Proti tem elementom so se začeli boriti ti fevdalni gospodje, ki so zbirali okrog sebe vedno večje število sfanatiziranih Arabcev. Države, katerim so bila ta ozemlja dodeljena kot mandati, so začele vedno bolj popuščati, tako se je Irak osamosvojil leta 1923., Sirija pa je bila pravzaprav osvobojena 1. januarja 1937.
Da rešijo palestinski problem, se bodo v Londonu sestali predstavniki Anglije, Arabcev in cionisti, tako, da bodo ta problem razčistili ne samo s palestinskega stališča, temveč tudi s stališča celokupnega kompleksa družbenih, gospodarskih, političnih in zunanjepolitičnih odnošajev na bližnjem Vzhodu. Vse dosedanje arabske države, ki so se osvobodile Turkov, so dosegle svojo državno oblast na fevdalnem sistemu, katerega morajo tudi tukaj na tej konferenci rešiti.
todalno	vp
če pogledamo malo nazaj v zgodovino našega kmetskega naroda, vidimo, kako je srednjeveški tlačan dajal desetino od svojih pridelkov in hodil na delo v grad in samostan, pa je vendar še nekako užival svoje skromno posestvo. Danes pa se godi marsikateremu revnemu posestniku slabše kakor srednjeveškim tlačanom; če-sto mu vzamejo vse in ga vržejo z družino vred na cesto.
To izrabljanje Človeka po sočloveku postaja danes že nečloveško. Kakor dva volkova se gledata soseda, ki sta različnega prepričanja in mišljenja; kapitalizem pa izkorišča to kmečko neslogo in si iz nje dela svoje mastne profite.
Enako je v mednarodnem življenju. Države se zaklepajo, druga proti drugi zapirajo svoje meje; vsaka bi rada le izvažala, ne pa uvažala. Ena proti drugi se oborožujejo in si grozijo kakor divje zveri. Narod proti narodu, država proti državi, samo sovraštvo. Kam nas to vodi? V nove vojne, v nove pokolje, v nove kri-
imel razne prvake, morda bo tudi te nove vodje prenesel brez prevelike škode, saj je prenesel tudi turške napade in avstrijske šikane ter marsikako vojno. Vendar pa bi ne bilo prav, če mu v tej nevoljj ne bi pomagali. Bodi to naš dobri sklep za to leto. Toda tega se moramo res držati, kajti s tem ne bo oškodovano niti narodno gospodarstvo in menda tudi ne državni monopoli.	jad.
7 dni
domačih vesti
+ Naziv »Maribor — glavni kolodvor«
se je s 1. januarjem izpremenil samo v naziv »Maribor«. Dosedanji Koroški kolodvor pa se bo odslej službeno imenoval »Maribor—Studenci«.
+ Dne 11. januarja bo »Glasbena Matica« v Mariboru priredila koncert slovanske glasbe.
* V Mariboru je bilo preteklo leto rojenih vsega skupaj 1100 otrok, poročenih je bilo 610 parov, umrlo pa je 865 ljudi. Prebivalstvo narašča, kakor jc razvidno iz dejstva, da je bilo 295 več rojstev kot smrtnih slučajev.
$ Luko v Šibeniku bodo razširili. Zgradili bodo 215 metrov dolgo in 62 metrov široko nakladalno obalo, ob kateri bodo lahko pristajali tudi veliki prekomorski parniki. Stroški bodo znašali nekaj nad deset milijonov dinarjev.
0 Zveza vodnih zadrug v Jugoslaviji je te dni zborovala v Novem Sadu. Namen teh zadrug je, skrbeti in zagotoviti uspešno žetev na prostoru, večjem od 1 mil-jona oralov zemlje, vzdrževati red na črpalnih postajah, v kanalskem omrežju in regulirati vode. Zveza si med drugim tudi prizadeva, da bi država osnovala melioracijski fond.
4- Z januarjem je pričel delovati novo ustanovljeni Zdravstveni dom in Protl-tuberkulozni dispanzer v Slovenjgradcu.
* Na pravni fakulteti v Beogradu je bil pred nekoliko dnevi otvorjen Salon neodvisnih umetnikov. 16 umetnikov razstavlja 62 slikarskih oz. kiparskih del. Kot pravi kritika, so vsa dela na dostojni višini.
* Na svetovni razstavi v New Vorku,
ki bo odprta od 1. aprila do 30. septembra L 1., bo zastopana tudi Jugoslavija. Naša razstava bo imela 40 oddelkov ter bo zlasti veljala turizmu in domači obrti. V etnografskem oziru bodo poseBno prikazane vse tipične zanimivosti Slovenije z narodnimi nošami vred. Za folkloro bo skrbel etnografski muzej v Ljubljani. Vsi razstavni predmeti morajo biti pripravljeni do 20. t. m., nakar se skupaj pošljejo v Ameriko.
* Ena najlepših cest v Sloveniji bo preložena in regulirana banovinska cesta med Celjem in Laškem. Nasip je visok 3 do 4 metre, cesta bo pa široka IV- metrov. Ob strani bo precej širok pas za pešce. Dela pri regulaciji Savinje v Polu-lah sedaj stoje, bodo pa se takoj nadaljevala, čim bo vreme ugodneše.
* Nov dnevnik je začel izhajati v Zagrebu. Imenuje se »Zagrebački list« in se tiska v isti tiskarni kot »Hrvatski dnevnik«, ki pa naglaša, da nima z novim listom n'č skupnega.
* Umrl ie v Polomu pri Kočevfu profesor dr. Albin B e 1 a r, mož. ki je bil kot seizmolog poznan po vsej Evropi. 42 let se je bavil s proučavanjem ootresov in je uredil potresne postaie v Ljubljani, Beogradu in Hebu na češkem (sedaj v Nemčiji). Pod Triglavom je uredil svojo lastno opazovalnico.
Radgona zonet gamiz5ta. Pred dobrim letom je dobila nemška Radgona onstran obmejne reke Mure nosadko enega bataliona lovcev. Po izvedbi anšlusa so posadko ukinili, sedaj pa se je Nemčija zopet odločila, Ha iz gospodarskih razlogov namesti v Radgoni dve stotniji vojakov.	t
* Na iunroslovanskih univerzah se ie z i uredbo, ki ie izšla te dni, izenačil študij > prava. Od jeseni dalje velja enoten načrt polaganja izpitov v skupinah. Novi predpis! so nekaka srednja oot med sistemom nemških univerz, ki ie bil več ali mani v praksi na vseučiliščih v Ljubljani in Zagrebu, ter francoskim sistemom, ki je bil v praksi v Beogradu in na pravni fakulteti v Subotici.
Državniki potuieio .
Ob Daladierovem potu na Korziko in v Tunis
ze? Ali se ne bo že enkrat združil ves civilizirani svet, da bodo brez mej živeli narodi kakor brat poleg brata lepo složno? Vsem bi se lahko dobro godilo.
Današnji družbeni red je kriv vsega zla. Kaj vse bi se dalo izdelati in pridelati pri današniem stanju tehnike! Preračunano Je, da bi naša zemlia mogla preživeti do dvaiset milijard liudi, danes pa iih strada 1 več kakor ena milijarda, ker ni človečan-stva in socialne pravice. Na drugi strani pa si velepodjetniki ustvarijo umetno draginjo, če ne morejo spraviti svojih prdel-kov z zadostnim dobičkom v svet. Raje uničijo kavo, žito, riž, čaj itd., kakor da bi popustili v cenah in omogočili tudi lačnim, da si nabaviio najpotrebnejše. Kaj vse bi lahko pridelali brezposelni delavci po stoječih tovarnah, koliko živeža in drugih uporabnih stvari nre radi brezposelnosti v izgubo! Vsi bi lahko imeli_ svol •zaslužek, vsi bi lahko spodobno živeli, •>ko bi vladal r>~mefpn red na svetu.
Miha Vršeč — Bizeljsko.
Odkar so pričeli opuščati in zapuščati Zvezo narodov kot najnaravnejšo ustanovo za mednarodne odnose in dogovore, so si morali najti nadomestilo. To nadomestilo naj tvorijo obiski državnikov po evropskih prestolicah, kjer jim prirejajo navdušene ali manj navdušene, vsekakor pa zelo dragocene sprejeme. Današnji :n včerajšnji kritiki Zveze narodov so radi poudarjali koliko »požre« Zveza narodov. Če danes preračunamo, koliko stane takle navdušen sprejem, se bomo kmalu pre pričali, da bi si s tem denarjem mogli držati vsaj dve Zvezi narodov. Sicer pa ‘o ne velja toliko za to, kakor sploh za diplomatska potovanja.
Napetost med Francijo in Italijo še vedno ni popustila. Kot odgovor na italijanske zahteve po Tunisu, Džibutiju, Nizzi in Korziki, so se Francozi odločili, da tudi na zunaj pokažejo nedeljivost francoskega imperija. Daladier se je podal na majhno potovanje po deželi in pri tem »slučajno« obiskal vse tiste kraje, ki sta jih zadnji čas italijanski tisk in italijanska ulica Francozom odrekala. Navdušenje, ki so ga prenašale francoske radijske postaje, je bilo ogromno in pač ne zaostaja za navdušenjem, ki so ga skozi vse lansko leto prenašale evropske radijske postaje. Del evropskega tiska seveda odreka temu navdušenju vsako pristnost in zatrjuje, da je bilo vse le narejeno in pripravljeno; ta tisk pa se pri tem ne zaveda, da s tem odreka pristnost tudi marsikateremu navdušenju lanskega leta. Resnično razpoloženje ljudstva se seveda ne da brez vsega, oosebno pa skozi radio dognati. Toda tudi brez tega potovanja bi mogli naiti nekai opor. Naienostavneje bi seveda, bilo, če bi ga presoiali po tem, kar bi bilo za to ljudstvo koristno — toda
■ ■■■ i ■' ■- ii —■IV Ml, J.
Uspehi panameriške konference v Limi
Nekateri inozemski časopisi, posebno nemški in italijanski, si prizadevajo, da bi zakrili uspehe, ki jih je dosegla deveta panameriška konferenca.
Teksti raznih deklaracij in resolucij te konference so mogo važnejši kot vsi dosedanji, sprejeti na prejšnjih panameriških konferencah.
Poleg »deklaracije o solidarnosti«, katero so soglasno sprejeli zastopniki 21 ameriških držav, obstoja še točna razlaga osnovnih načel vsake ameriške politike, že to samo dejstvo je ogromne vrednosti v razvoju mednarodnega položaja. V ameriškem poslovnem svetu namreč neradi sprejemajo nove obveze, ampak kadar jih sprejmejo, tudi jamčijo, da jih bodo izvršili. Na tej konferenci so najvažnejše odločitve o popolni solidarnosti vseh ameriških držav v slučaju, da bi samo ena med njimi bila napadena, ali da bi samo ena med njimi trpela radi tujega vmešavanja in vpliva. Deklaracija v Limi je zasnovana na priznanju duhovnega edinstva vseh držav, ki izhaja iz ameriških ustav in pa iz skupne privrženosti miru. Zasnovana pa je tudi na priznanju vrednosti načel mednarodnega prava, dalje enakopravnosti v pogledu suverenosti vseh držav in na osebni svobodi, ki je nad vsemi vrskimi in rasnimi predsodki.
Načelo »ameriške politične morale«, na kateri je zasnovan panameriški sistem, razlagajo takole:
Vsakršno vmešavanje ene države v notranje posle druge države je prepovedano; uporaba oborožene sile je izključena pri vseh spornih vprašanjih mednarodnega značaja, ker bodo vsa ta vprašanja rešili na miren način; obveze, ki so jih posamezne države na tej konferenci sprejele, ne morejo biti enostransko iz-premenjene, ampak morata na izpremem-bo pristati obe starnki; gospodarska obnova naj stremi za tem, da bo pri vseh ameriških narodih doseženo blagostanje in s tem bodo tudi pomagali pri ohranitvi miru.
Resolucijo, ki je točno razložila vsa osnovna vprašanja, je izdelal Melo Franco, šef braziliske delegacije. V tej resoluciji so doktrine, katere zastopa vlada Združenih držav Severne Amerike od tedaj, ko imaio za predsednika Roosevelta. C. Hull, državni tajnik za zunanje zadeve USA in najožji sodelavec predsednika Roosevelta, ie v svojem govoru v Limi poudaril dalekosežnost in ogromen pomen vseh osnovnih načel sprejete deklaracije.
Angleško časopisie nravi dede fe konference, da nomen? deklaracija v Limi prilagoditev Monroeve doktrine novim narodnostnim in tnednarodnostnim činjeni-cam.
prav v zadnjem času se vidi, da računanje z razsodnostjo narodov mnogokrat vara, kajti danes je tehnika prepričevanja ljudstva že tako napredovala, da je mogoče narod navdušiti, če je treba, naravnost proti lastnim koristim. Evropski radio je v lanskem letu podal nekaj sijajnih primerov na tem področju. Verjetno je, da si v Tunisu želi politično zrelo prebivalstvo čim več svobode in neodvisnost'. Tujih gospodarjev gotovo ne gledajo radi, pa če so to Francozi ali Italijani. Toda to prebivalstvo se prav tako dobro zaveda ,da je v današnjem času možna le opredelitev med Francozi ali Italijani, ne pa opredelitev med popolno neodvisnostjo in tujim gospodstvom, oziroma vp'i vom. V Tunisu namreč živijo mnogo preblizu italijanskim kolonijam, ki bi iih mogla izprememba gospodarjev preveč mikati. Če gledamo s tega stališča, lahko mirno verujemo tuniškim ovacijam in prisrčnim besedam tuniškega beja Sidija Ahmeda.
Drugo poglavje pa je seveda tudi korist, ki si jo bo skušal iz tega potovanja skovati Daladierov režim, ki je doma že na dokaj šibkih nogah. Če je tuniško prebivalstvo vzklikalo Daladieru, seveda še ni nujno, da ie s tem mislilo ravno Dah-diera in ne zgolj zastopnika pokrovitelj-ske Francije. Morda se tega Daladier tudi zaveda in zato njegovo časooisje toliko poudarja vzklike: »živel rešitelj miru!« »Živel sotrudnik pri Monakovem*«, čeprav je v teh vzklikih protislovje: kajti tisti Tunižan, ki se navdušuje za Mona-kovo, torei za skraino popustljivost na-pram avtoritarnim državam, se nač ne bo pri tem še navduševal za Francijo.
jad.
SIRITE ..EDINOST
Ukrajina
Pred očmi vsega sveta in tudi nas, skromnih zemljanov male Slovenije, se razpletajo z nezmanjšano naglico važni dogodki, ki drže v napetosti živce milijonov ljudi. V celem svetu se bije neprestano neizprosen boj za gospodarske in socialne dobrine, ki so nepravično porazdeljene in je tehtnica na oni strani, kjer so tiste množice, ki morajo prenašati breme nepravičnosti — krivico, nagnjenja za skoraj 90 stopinj navzdol. Ko živijo človeške množice na dnu življenja, v bedi in blatu, se blestijo tam v življenjskih vrbovih debele zvezde, lesketajoče se v cekinih, deleče milost milijonom.
Sredi tega vrvenja nastaja, tako se vsaj zdi, nova državna zajednica; to naj bo Velika Ukrajina, za katero bodo morale žrtvovati večja ozemlja Rusija, Poljska, Romunija in Češkoslovaška.
Rusija bi morala izročiti 35 milijonov prebivalcev, Poljska več kot eno petino vseh svojih ljudi — namreč šest milijonov Ukrajincev, Romunija 1 milijon in Češko-Slovaška 500.000 prebivalcev. Tako bi imela bodoča Velika Ukrajina okrog 43 milijonov prebivalcev, ki bi iih bilo trikrat več kakor v Jugoslaviji. Največja mesta te nove države naj bi bila Lvov, Kijev, Krakov in Odesa.
Vsekakor je najpomembnejše to, kaj bi ta nova država predstavljala v gospodarskem pogledu. O tem pa bodo dale najlepšo sliko številke.
Pred svetovno vojno je dajal ruski_ del Ukrajine carski Rusiji več kot tri četrtine njenega izvoza žita. K celotnemu gospodarstvu pa je prinašala še 70 odstotkov proizvodnje sladkorja, 47 odst. soli, 75 odst. mangana, 70 odst. kamenega pre moga itd. Ukrajina je bila močna tudi v industrijskem pogledu, sai je pridelala 70 odstotkov litega železa, 60 odst. poljedeljskih strojev in 34 odst. lokomotiv celo-kunne proizvodnje predvojne Rusiie.
Nič manj važne vloge nima Ukrajina v današnji Rusiji, sai prideluje 26 odst. celotne proizvodnie žita, 75 odst. kamenega premoga, 65 odst. železa in 85 odstotkov sladkorja. Jedro ruske kovinske in kemične industriie je v Ukrajini. Po podatkih iz leta 1936. jc bilo v Ukrajini preko pet milijonov glav robate živine in več kakor štiri milijone svinj!
Te številke jasno kažejo kakšno gospodarsko bogastvo ma v sebi Ukrajina in kako močna živlieniska sila neizčrpnih naravnih izvirov bi dajala možnost za obstanek in nemoten razvoj Velike Ukrailne, kakršno si vsekakor iskreno želi večina Ukrajincev, ki se zavedaio, da iih lahko njihova zemlia preredi in, da bi jim nudila tako tudi pogoie za niihovo samo-stoino kulturno in politično življenje. — Drugo na je seveda vnraš^nie, zakaj »želijo« ustanovitev Velike Ukrajine in pa '■svobodo« Ukr^iin^ev. V orvi vrsti ie pri stvari zainteresirana Nemčija, ki hoče pri-
7 dni
po svetu
□ V Chustu, prestolnici Karpatske Ukrajine, bo vlada zgradila^ vseučilišče, novo stolnico, poslopje za višje šole, poslopje za ukrajinsko gledališče in deželni muzej. Zgradili bodo tudi novo železnico skozi Karpatsko Ukrajino. Sodeloval bo pri gradnji češki kapital in češki tehniku Glede Zidov pa je Vološin, predsednik karpatsko-ukrajinske vlade izjavil, da jm ne bodo preganjali, v kolikor so pošten:, ker pred zakonom ima vsak državljan enake pravice in dolžnosti.
□ S 1. januarjem je prenehalo izhajat: v ČSR več časopisov, tako »Prager Pres-se«, ki ie bila celih 18 let poslužbeno glasilo zunanjega ministrstva, in časopl-»Boheinia«. »Prager Tagblatt«, ki ga j-’ kupilo založništvo Orbis, bo pa odskt izhaialo pod popolnoma novim uredništvom.
□ V Berimu se je te dni priče! velik političen proces proti nemškemu desn -čarskeinu novinarju Ernstu Niekischu, j'1 je v zvezi z 20 tovariši pripravljal zaroto oroti Hitlerju in drugim nacionalno-?ocia-lističnim veliakom. Večina zarotnikov so bili novinarji, kniiževniki in učitelji. _ Po prepričanju pa so bili skrajni desničar;: in skrajni levičarji. Razprava, ki _se_ bo P° vsej verjetnosti končala z mnogimi^ smrtnimi obsodBami, se vrši za zaprtimi vrai in javnost nima dostopa. Za veliko razpravo bo sledila manjša, v kateri bo obtoženih kakih 100 ljudi ra J manjših političnih prestopkov.
□ O procesu proti Niekischu so izslr« sedaj nova uradna poročila, ki zanikajo, da bi imel Niekisch in njegovi tovariši namen ubiti Hitlerja.
□ Japonci so od svojih številnih zmag že zelo izčrpani. Govori se o sporih v vladi in celo o odstopu ministrskega predsednika princa Konoje. Za kritje ogromnih izdatkov, ki jih zahteva boj za nov-red v Aziji, je razpisal finančni minister notranje vojno posojilo v višini 75 niili* iard dinarjev. Tudi iavna bremena se bodo povečala. Takle novi red torei ne stan? le mnogo krvi, ampak tudi mnogo denarja.
□ Dr. Rauschnig, prvi nacionalno-so-cialistični predsednik v Danzigu ie izgubil državljanstvo Gdanska, ker se ni več strinjal z nacionalno-socialističnim režimom. Sedaj se nahaja v inozemstvu in piše knjigo o Tretjem rajhu.
□ Letošnje smučarske tekme za svetovno prvenstvo se bodo vršile od 11. do 19. februarja v Zakopanih v Polski. Jugoslavijo bo bržkone zastopal Slovenec Frani’ Smolej. Zakopane, katerim pravijo Poljaki »zimska prestolnica Poljske«,
prekrasen kraj z lepimi zimskošportnimi tereni in leži v Visokih Tatrah. Vsako leto nrihaja v ta leni krai veliko število navdušenih športnikov. Nekdaj so Zakopan?, bile le majhna planinska vas. Radi ugodne klime pa so letno prihajali iz mest semkaj na počitnice. Kraj so začeli pre-urejevati, in danes živi tam že 25.000 prebivalcev. Prav toliko pa je tudi število onih, ki prihajajo^ sem na počitnice bodisi poleti ali pozimi.
□ V Hastingsu, znamenitem kopališču v Angliji, prireiaio vsako leto o božiču velik mednarodni šahovski turnir, katerega se udeleži navadno polovica Angležev, drugi pa so inozemci. Igralcev je navadno po deset. Letos se udeležuje turnirja tudi iugoslovenski velemojster mladi Vasja Pirc iz Liubljane, ki pa je imel v prvih treh partijah enkrat smolo in ie podlegel. Od svetovnih mojstrov se udeležuje turnirja le Holandec dr. Euwe, ki pa je že tudi podlegel. Turnir bo trajal še kakih 14 dni. Pred leti je bil v Hastingsu prvi naš takratni velemojster prof. dr. Vidmar iz Liubljane.
□ Guverner angleške banke Montague Norman je prišel v Berlin — ne da bi se tam pogajal s Schachtom, ki je bil pred nedavnim v Londonu — ampak iz čisto privatnih razlogov. Je namreč krstni boter Schachtove vnukinje! Svetovna javnost je nad to prisrčnostjo globoko ga* njena.	,
□ Znani angleški politik In bivši minister Winston Churchill snuje novo stranko, ki bi naj družila vse tiste konzerva-tivce pa tudi liberalce, ki se s Chamber-lainovo politiko popuščanja ne striniaio. Vprašanje pa je> če mu bodo mogli do živega.
ti do cenenih surovin za industrijo, do žita, do živine itd. Vse to bi ji naj nudila bodoča tolv, Velika Ukrajina, ki bi ji
Vse totalitarne države pa želijo ustanovitev nove države zato, ker hočejo oslabiti češko-Slovaško, Romunijo-Poljsko in Rusijo ter zagotoviti sebi dominanten položaj, ki bo vedno šel na škodo malih narodov, slovanskih v prvi vrsti.
Nai sotrudnik
direktor Andrej Žmavc
na Movega leta dan 1939 deset let v prediatnem pokolu
Brezposelnost v nai! državi
Kaj pa Rabski Slovenci?
Z veliko upravičenostjo bi človek, ki prebere uvod dr. Cermeljevega članka: Bilanca našega naroda za mejami (jubilejna št. soc. in kul. revije »Misli in delo«) — pričakoval vsaj skromne omembe takozv. Rabskih Slovencev, ki so prišli po pariški mirovni konferenci pod madžarsko' drž. oblast. Na žalost pa, kljub avtorjevemu pojasnilu, da se bo omejil »na oni del, ki je nam najbližji..»na naš narod za našo zapadno in za našo severno mejo«. O Rabskih Slovencih ni povedano nič. Če že avtor omenja Gradiščanske Hrvate, mislim, da bi lahko na kratko omenil tudi Rabske Slovence (kljub njihovi maloštevilnostil), ker ti pri padajo k nam samim in so tudi, če ne popolnoma, vsaj deloma za našo severno mejo. Sploh pa o Rabskih Slovencih kaj tnalo slišimo v slovenski javnosti! Pozabili smo nanje, čeprav še govorijo slovenski (dialekt). Pred leti so spregovorili o njih Novak, Mančec, Hvala In dr., tudi v naši vezani in nevezani besedi se jih spominja kak pesnik — drugače pa... Ali ne bi morda bilo prav, da bi se ob dvajsetletnici naše svobode Slovenci spomnili tudi teh svojih bratov, te svoje !?rvi_ za mejami, pa čeprav jih je še tako malo? Ali bi bilo morda napak — če se veliki narod spominja in opozarja na res malenkostno število svojih pripadnikov za svojo mejo — da bi se majhen narod še posebej, radi svoje v svobodi živeče maloštevilnosfi, spomnil kakega svojega pripadnika za mejo? O tem nam prav za prav niti ne bi bilo treba razmišljati...
fš.
Kljub temu, da se smatra naša država za agrarno zemljo, je vendar pri nas vprašanje zaposlitve brezposelnih silno aktualno, saj gre tu za tisoče ljudi. Od naših 15 milijonov prebivalcev živi v resnici 75 odstotkov od poljedelstva v podeželju, dočim je samo 10 odstotkov industrijskih in obrtniških delavcev, pa še od teh je komaj polovica strokovnih, medtem ko so vsi drugi »pomožni« delavci, ki stojijo z eno nogo v mestu z drugo pa so še povsem v zemlji.
Ti delavci žive večinoma po mestih, katerih prebivalstvo predstavlja le majhen del vsega življa v; naši državi. Zato je pa brezposelnost delavstva še bolj očitna, saj so delavci v premnogih mestih v veliki večini.
Pri nas smo se stalno tolažili, da bodo ono brezposelnost, ki so jo prinesla leta kniz, prej ko slej odpravila leta gospodarskega poleta. Tako sin o se nadejali, da bo po najhujših letih 1930.—1934. brezposelnost vsaj padla, saj je bil v letih 1935.—1937. zabeležen precejšen gospodarski napredek. Brezposelnost pa ni izginila; niti v letu 1937., ko je bila zaposlenost največja, nismo bili brez nje, Leta 1938. pa je pričela z občim gospodarskim nazadovanjem padati tudi zaposlenost, tako da je brezposelnih pri nas vsak dan več.
Težko je točno ugotoviti, kolikšno je število brezposelnih industrijskih in obrtniških delavcev, kajti vsi se ne priglašajo borzam dela za podpore, ampak jih je precej podpiranih od svojih strokovnih organizacij. Vendar dobimo vsaj približno sliko, kako je s tem vprašanjem, če pogledamo sledeče:
Leta 1937., torej v času gospodarskega razcveta, se je prijavilo borzam deta 491 tisoč brezposelnih, od teh je bilo 9000 uradnikov, 120 tisoč kvalificiranih in 290 tisoč nekvalificiranih delavcev, če porazdelimo to na 12 mesecev, potem vidimo, da je bilo skozi celo leto brezposelnih povprečno 750 uradnikov, 10 tisoč in 24 tisoč delavcev, ali skupno 34.750 delavcev in uradnikov. Ker pa niso povsod v državi podružnice borze dela in se torej brezposelni niso mogli prijaviti za podpore, lahko računamo, da je bilo pri nas pravzaprav okrog 50 tisoč brezposelnih delavcev in uradnikov.
To število velja približno za gospodarsko silno ugodno leto 1937. Da je pa stanje vedno slabše, to je umljivo jz razloga, ki smo ga že navedli, da je namreč leta 1938. zajel gospodarstvo nov val krize, ki se ne misli še ustaviti. Tako lahko sodimo, da bo število brezposelnih delavcev in uradnikov od 50 tisoč naprej stalno naraščalo; saj beremo v časopisju, kako industrijska podietja odpuščajo delovne moči (n. pr. Promina v Dalmaciji, kjer je bilo odpuščenih pred kratkim, na zimo, okrog 400 delavcev!) in na drugi
strani opažamo vedno večji naval podeželskega proletariata, ki sili v mesta, ker ne more na prgišču zemlje, ali pa ob dnini niti živeti niti umreti. Tu bi mogli trenutno pomoči samo ukrepi, ki bi bili osnovani na že obstoječem zakonu in pa na zakonu, ki bi moral nujno iziti. Socialno je treba zaščititi delavstvo in na-meščenstvo, skrajšati se mora delovni čas! šele tako ho mogoče vsaj začasno rešiti vprašanje življenjskega obstoja nekaj tisočev brezposelnih po mestih, še
daleč pa se ne bo s tem premaknil t mrtve točke problem zaposlitve in pre-hranitve nekaj desettisočev poljedelskih in gozdnih brezposelnih delavcev, ki se pomikajo v podeželju iz kraja v kraj in, ki rinejo upravičeno, pa nevzdržno v mesta.
Vprašanje brezposelnosti v naši državi ni torej malenkostno, kajti brezposelnost je z ozirom na agrarni značaj naše zemlje in pa zato,- ker je naša industrija še slabo razvita, prav občutna ter povzroča labilnost naših gospodarskih temeljev.
Des.
Čudovita	s
Ko je decembra prejšnjega leta nastopil mraz in vprašanje socialnega skrbstva že stalo pred nami ne več kot vprašanje, temveč že v vsej svoji resničnosti, je bilo res treba nekaj ukreniti. Sezonsko delo se je ustavilo in uradna statistika je zabeležila narastek brezposelnosti od 567 pri-javljencev 10. dec. na 715 20. decembra. Za novo leto je bilo Borzi dela prijavljenih že 864 brezposelnih. Prišli so še prazniki in predmestja so dobila svoj zna čilni obraz: sredi zime pred prazniki mrzle peči, zaskrbljenost, prosjačenje, tiha potrtost. Prošnje, prošnje so prihajale na urade in siromaki so zaprli prehod skozi magistrat med Prešernovo in Gosposko ulico. Dva stražnika sta morala delati red pred socjalnim uradom, kjer so se vse dopoldne gnetli reveži in prosili za nakaz nice: za hrano in premog.
Mestna občina je letos svoje socialno skrbstvo po močeh izpopolnila, toda še daleč ni mogla zadostititi potrebam. 3°/« socialna davščina je veliko premajhna za omilenje bede v mestu in predmestjih. Druga mesta pobirajo po 5 in 10%ni davek za ta namen. Lanska zimska pomoč, ki jo je organizirala občina, je pokazala, da je med petičnimi Celjani bore malo dobrih src. Uspeh akcije je bil takšen, da je letos občina to sploh opustila. Resno omiliti bedo bi bilo mogoče le z obveznim proporcionalnim obdavčenjem vseh slojev, tudi tistega, ki sq takega obdavčenja brani in raje vsako leto vrže nekaj ti sočakov revežem kot milodar.
l.etos so tovarnarji obdarovali nekaj sto prosilcev preko občine s premogom in btagom. Ljubljanski dnevniki so prinesli zahvalo tem darovalcem. Res so marsikomu pomagali iz najhujše stiske, da mu je vsaj v peči brlelo za božič. Vendar pa se je marsikdo izmed teli ponižanih ob peči vprašal, zakaj je prepuščen na milost in nemilost socialnemu in nesocialnemu čutu ducata ljudi, ki ne poznajo socialnega čuta ob izplačevanju mezd. Ki vse leto plačujejo svoje nameščence pod zakonito minimalno mezdo in nalagajo občutne denarne kazni. Ali se hočejo za božič z neprimerno manjšimi izdatki oddolžiti? Ali morda oprati svojo vest kakor mešetar, ki je »zaslužil« in sc potem zahvalil bogu in vrgel v nabiralnik na oltarju procent zaslužka?
V neuravnovešenem gospodarstvu, ki je polno nasprotstev, je brezposelnost nujna. Ne bi se pa smelo te bednike, ki jih ju družba izrinila iz delovne vrste, prepustiti privatni dobrodelnosti, posebno ne tam, kjer so v nevarnosti, da zapadejo v odvisnost tuje usmerjenemu kapitalu. Ta kapital ne ponuja iskreno roke in daril in ni iskren, ko hoče biti najbolj socialen in na žalost mu moramo to tudi Večkrat priznati. Radi cene narodne zavesti našega delavstva bi bilo treba organizirati zimsko pomoč iz obveznih davščin, ne pa pustiti razbijati naše skupnosti in občutka pripadnosti k tej skupnosti radi kruha, ki je naš, pa ga nam deli tuje usmerjeni1 gospod.
GOSPODARSKE VESTI
& Nizozemski krompir za sajenje je tc dni prispel s parnikom v Dalmacijo. Ta krompir so začeli saditi že lani in se je dobro obnesel. Na kilogram semenskega krompirja iz Holandije so pridelali 25 do 30 kilogramov.
Avtomobilov ima Maribor sedaj, ko se je bencin nekoliko pocenil in so se znižale razne dajatve, precej več kot prejšnja leta. Koncem leta 1938. so našteli 333 osebnih in 94 tovornih avtomobilov, potem 162 motornih koles in 5815 koles. Kočij je še vedno 84.
* Stanje kmetijstva v Sloveniji je bilo
po ugotovitvah kmetijske zbornice v preteklem letu v splošnem povoljno, kjer ni bilo preveč škode po ujmah. Ozimine so dobro prezimile, spomladi pa je bilo vreme manj ugodno. V začetku poletja se je vreme nekoliko zboljšalo, vendar so v nekaterih krajih povzročile poplave precejšnjo škodo, zlasti ob Dravi in Muri, kjer ti reki še nista regulirani. Sredi poletja je bila ponekod suša, kar je zelo oviralo razvoj rastlin. Bile so tudi nevihte s točo.
SKRBI ZA »EDINOST«!
Staroietne pripovedke
V davnih, davnih dneh so v deželi za
devetimi gorami živeli ljudje, ki so bili Kresniki brez primere: hoteli so namreč živeti...
Za človeško življenje so potrebne različne dobrote tega sveta: sonce, voda, zrak in — kruh.
Ljudje so imeli sonca, vode in zraka na Pretek, le kruha jim je često zmanjkovalo. Kruh je bil namreč čuden gospod. Skrival se je pred požrešnostjo nikoli sitih 'Judi; zapiral se je v hišo, ki je bila ograjena z visokim plotom.
Toda, lačni ljudje so kmalu zavohali niegovo skrivališče. Zbrali so se v nepregledno črno množico in navalili pred hišo, obdano z visokim plotom. Ko so prišli do hiše, kjer se je skrival gospod kruh, so vsi hkrati zakričali, da se je zamajala lesena ograja pred hišo. Vpitje je bilo divje, zato se je kruh močno prestrašil. Zaukazal je svojim hlapcem, naj spuste mčne divjake posamič k njemu, da jih bo Pomiril.
Prvi je vstopil v palačo gospoda kruha človek, ki je bil slep.
»Tako in tako. velecenjeni gospod — Kruh,« je prišlec deial samozavestno, »krilca se ml godi. Vidim te sicer ne, ker sem daroval oči za svobodo tvoie dežele, nmpak nov<*m fj, da ni lepo od tebe. ker si
mn zanustil...«
»Potmi, nriiateli, jutri te obiščem«, je Za mamil al krun z zaslinienim glasom in odjavil Martner*a, slencoa nergača.
Za sleocein so nrihaiali v palačo ored Prpstnj rrncnaHa kruka vsi ostal', ki lim Je laVnM --rpln v o^h: volne vdove, sirote, bor-m. nncton'1?1!. breznneelnlki vseh -farosti in vseh poklicev: od čevljarja do Zdravnika. In gospod kruh je vse po vrsti
LOJZE ZUPANC
odslovil z istimi besedami: »Pomiri se, ljubček. Pojdi domov, jutri te obiščem!«
Komaj pa je lačna množica za silo pomirjena odšla izpred palače, je bil gospod kruh drugačne volje kakor še minuto prej. Od obljub je bil močno utrujen. Podobnega dne si ni več želel. Zato je poklical predse hlapce in jim zaukazal:
»Sodrga postaja nasilna! Leseni plot okoli mojega doma je zastarel! Ogradite mi palačo z močnejšo, sigurnejšo ograjo, da bom za naprej varen pred gladnimi ljudmi!«
In hlapci so izvršili ukaz. Okoli palače, kjer je stanoval in se redil gospod kruh, so razpostavili topove, tanke in strojnice. Takšna je bila poslej tamkaj ograja, kjer se je bil prej šopiril leseni plot.
Ljudje v deželi za devetimi gorami pa so od lakote in brezdelja umirali s kletvicami na ustnicah in z rokami, stisnjenimi v pesti.
Le tisti, ki so bili grobarji, so imeli v tej deželi polne roke dela in polne želodce kruha.
... Ampak to je samo pripovedka. —
*
Nekoč, ko so ljudje še verovali v pripovedke, so se v neki vasi onstran deveterih rek zbrale vaške deklice na starega leta dan, da bi po stari navadi vlivale raztalieni svinec in si v odlivku ogledovale podobo božiega sveta.
Prvo dekle je vlilo raztalieni svinec v vodo. Sklonila se je nad posodo, misleč, da bo ugledala obraz dragega, ki jo bo v predpustu novega leta odnelinl pred oltar. Komai oa ie zagledala spačke, ki lih ie oblikoval raztalieni svinec, je kriknila od groze in strahu-, v posodi ie zagledala strahovito podobo:
Na ulicah, kjer sta se v davnih, davnih dneh podila don Kihot na Rosinanti in Sančo Pansa na osliču, so bile barikade. Na obeh straneh barikad so bili razpostavljeni topovi, strojnice pa so bljuvale na milijone svinčenk. Kri je tekla v potokih, brat je moril brata. Ljudje so umirali v tropih. Zakaj? Ali samo zato, da so v tej uverturi krvavega plesa, ki so si ga izmislili plesni mojstri Njegovega Veličan stva Smrti, mogli mogočni tovarnarji preizkusiti, kako delujejo milijonkrat preklete iznajdbe kulturnega veka?
Dekle ni vedelo odgovora na to vprašanje. Zajokala je in se z gnusom odstranila od posode s svincem.
Drugo dekle je vlilo raztaljeni svinec v vodo, da b? v posodi ugledala obraz liubega. Tudi ona je zakričala od strahu. V posodi je zagledala strahovito podobo: Po ulicah starega mesta se je prerivala množica jokajočih ljudi. Raztaijeni svinec v posodi je cvrčal, dekletu pa se je zdelo, kakor da množica kriči:
»Rajši v smrt, kakor pa v sužnost! Izdali so nas! Sami se bomo borili za svobodo! Naprei, general Kiklop!«
Tretje dekle je vlilo svinec v vodo, da bi v posodi srečo ugledala. Tudi njo je svinec ogoljufal:
Zagledala je mesto in na njegovih ulicah pokolj, hujši, kakršnega je Herod uprizoril nad nedolžnimi judovskimi otročiči. Podivjana drhal je klala, strellala 'n morila otroke, ženske in starce. Možje, učeni sinovi svoiega liudstva, pa so si v strahu sami pošiljali krogle iz revolverjev v lobanje. Preganjalci so drveli iz ulice v ulico, od Tuše do hiše in metali drgetaioča trupla umiraločih na asfaltna tla nekoč kulturnega velemesta.
»Nobena nima sreče«, so potožile deklice. »Sama groza se nam prikazuje in drugega nič.«
_ Pa so se obrnile k nainrlaiši od nfih. ki ie bila še premlada, da bi v posodi s svincem Iskala obraz svojega ljubega. Bi-
la je zlatolaska, mlada kakor jutranja zarja, vsa nasmejana in z modrimi, ko pomla dansko nebo čistimi očmi. »Sc tl poizkusi!« so ji rekle.
Ko pa je zlatolaska vlila svinec v vodo, so ji zalile solze lepe oči:
Svinčena gmota se je izobličila v podivjanega bika, na katerem je bila privezana ženska — Evropa. Za bikom se je podil podivjani bog. Dohitel je Evropo in ji v prsi porinjl bajonet prav do ročaja.
Vroča kri je brizgnila zvezani ženski iz srca, bik pa je dirjal, dirjal...
Kam?
Dekleta niso vedela odgovora. S pogledi so se srečale in vse hkrati obupno zajokale .,.
Toda vsega tega, ljubčki moji, nikar ne verjemite! To je samo pripovedka!
*
V mrzli sobici se sklanja nad beli list papirja mladenič, Tovarišuje mu neizprosen glad. On pa se ne zmeni ža nadležnega gosta. Ves ie topel od lepih, svetlih spominov. Dekletu piše pismo:
»Ljubica, zakaj te ni k meni, kakor si mi obljubila? Sam sem v mrzli sobi, le spomini, ki me obletavaio, so topli in sladki kakor Tvoji poljubi. Sam sem v tej tihi uri. Zunaj naletava sneg in mrzla burja se zaganja v okna moje sobice ter riše z ledenimi prsti na šipe rože, ki jih podobnih še ni vzgojil noben vrtnar.
Rože imam zate, vidiš, !e Tebe ni,..
Vse tiho je v moji mrzli sobici, zunaj oa se razliva iz cerkvenega stolna mehka bronasta nesem zvonov, pozdravljamo leto, ki prihaja ...
Pesem imam zate, vidiš, le Tebe ni, da bi ii prisluhnila in da bi s poljubi pregnala mraz iz moje sobe.« —
Tudi to ie nrinovedka. Tej oa verienii, 'lekle! Ko boš nrečUala novoletno pismo liubega, vstani in nnhiti k njemu ter ga oollubi na mlade oči.
Sni k letu osorei bodo te oči mogoče že — ugasnile
1 SSiMBB ■
emška marka 14.50, poljski frank 7.45, madžarski i milrejs 2, egiptski funt 238, urugvajski pezo 15, čilenski pezo 1.10, turška 100 albanskih frankov i frankov 145, 100 itali-) hollandskih goldinarjev levov 44, 100 rumunskih h kron 992, 100 švedskih iških kron 1038, 100 Špan ) grških drahem 39, 100 151, 100 tinskih mark 91, 50,	100	iranskih	(perzij-
;podjetju Schneider 1 ti deleži sedaj po-
Vrsta blaga
546-50
268-60
31-
113-90
15T70
246-60
993-90
10-50
6.142-70
32-90
219-30
171-50
25.585-90
2.102-00
1.120-60
115.575-60
86-60
3.605-80
321-20
10-
13-10
159-10
1.269*—
1.503*40
666"50
115-80
710-30
14.189*30
830-90
955-50
718*70
inozemstvo
Gospodarstvo
Razvoj gospodarstva v pretek-lem letu
Zopet je eno leto za nami. Kaj nam je I prineslo dobrega na gospodarskem polju in kaj slabega? Burno je bilo leto 1938., i polno zakletljajev in napetosti, leto veli-' kih političnih dogodkov s posledicami, ki globoko posegajo v razvoj gospodarstva ne samo Evrope, ampak vsega sveta. V Srednji Evropi je bila izbrisana ena država z zemljevida, druga je bila silno okrnjena. Mir je visel na niti, pa so v poslednjem trenutku 6b zeleni mizi preprečili nov krvavi ples, ki je gospodarstvo sveta vrgel pred dvajsetimi leti za več desetletij nazaj.
Kako so vsi ti veliki dogodki vplivali na gospodarski položaj Jugoslavije?
Predvsem bodi ugotovljeno, da vsi ti ogromni pretresljaji, ki so vznemirjali Svet, niso imeli bistvenih posledic za našo državo.
Izvoz naše države se je tudi lani razvijal zadovoljivo, čeprav so septemberski dogodki precej ovirali pošiljanje blaga v inozemstvo. Ako ne bi bilo mobilizacije v zamejstvu, bi naš izvoz pokazal še lepše številke, žal smo v glavne uvozne države našega blaga, v Nemčijo in Italijo, zadnja leta veliko več izvozili, kot smo od njih prejeli blaga, vsled česar je saldo naših terjatev tako zelo narastel, da smo morali zavirati izvoz v ti dve deželi in pospešiti uvoz blaera iz teh dveh držav, da se je presežek naših terjatev nekoliko zmanjšal. Zato pa se je povečal izvoz v druge države, tako da se je razlika zopet izenačila. Povečala sta se lani i izvoz i uvoz. Mani zadovoljiva pa je plačilna bilanca preteklega Jeta, dasi nam še manjkajo odatkT za mesec december. Prebitek ne o velik. Pomisliti pa moramo, da smo prodali v inozemstvo lani več kot predlanskim in da smo uvažali veliko več surovin za predelavo blaga v lastni državi, dočim smo preišnia leta uvozili še ogromne množine izdelkov, ki iih sedaj pridelujemo sami. Če vpoštevamo ti dve dejstvi, se dobiček v zunanji trgovini s tem precej izenači.
E
Povsod vidimo, da se polagoma tudi pri nas obrača na bolje. Naša država je začela čutiti gospodarsko krizo, ko je bila depresija drugod že v polnem razmahu, ker smo pač agrarna država, zato pa še vedno čutimo posledice krize, ko je ta v inozemstvu že več ali manj ponehala. Dočim je bil prelom krize v inozemstvu, vsaj kar tiče velikih starih držav, z dobro izobli kovanim gospodarstvom, nekako 1. 1934., se je jelo pri nas obračati na bolje šele dve leti kasneje. Polagoma, zelo počasi se zopet dviga gospodarski razvoj, ali dviga se, in to nas mora navdati z novim upom, da bo kmalu popolnoma za nami sedem suh'h let.
Po dolgih letih je bilo lani v naši. ožji domovini Sloveniii število prijavljenih trgovskih in obrtnih podjetij zopet večje kot odjavljenih, kar nam mora služiti za dokaz, da smo krizo preboleli. Denarna kriza kot posledica splošne gospodarske depresije, ponehuie in denarni zavodi zo-oet oostaiaio tu in tam že nopolnoma likvidni in daieio tudi že kredite no kolikor toliko znosliivih obrestih. Kmečka zaščita se je obnesla le deloma, vendar se ie kupna moč kmeta dvignila in poljedelec zopet nastopa kot kupec vsakovrstnega blaga. To blagodejno občuti zlasti trgovec in industrijalec, v prvi vrsti tekstilec. Kmet kupuje in zopet plačuje. To mu omogoča dvig cen agrarnih pridelkov. Kmet je po več letih zopet začel poravnavati svoje obveznosti in zopet zaupa svoje prihranke posojilnicam.
Dvig cen glavnim življenskim potrebščinam pa je začel lani čutiti nameščenec in delavec, ki se mu prejemki niso zboljšali, vsaj bistveno ne. Dočim je bil nekaj let kmet zelo udarjen, ker za svoj trud ni dobil skoraj nič, se ie veter sedaj obrnil in kmet je v marsičem na bolišem kot nameščenec. Treba bo še mnogo naoorov, da se razmerje zopet spravi v sklad in da se zadovoljita ta dva važna stanova v naši državi.
Prepisat ali prepi&un plagiator
Ne kradi!
Večkrat slišimo besedo p I a g i a t. To je latinska beseda s prvotnim pomenom: rop človeka. Danes pomeni tatvino duševne lastnine kakega človeka. Razlagajo jo v slovarjih tudi takole: plagiat je prepisovanje, pisateljska tatvina, književna ali slovstvena tatvina, tatvina v književnosti ali umetnosti. Tisti človek, ki to dela, je plagiator. Takega Slovenca lahko označimo s prav prikladno domačo besedo: prepisač ali prepisu n.
Prepisačev je več vrst. Delimo jih namreč po strokah. Ker pa je mnogo strok, je torej mnogo vrst prepisunov. Nas zanimajo naravno najbolj tisti, ki jih slučajno nekoliko boli poznamo, ker so iz naše stroke. Drugi' naj bi se zanimali za druge stroke, ki so njim najbližje. Potem bi mogli veliko tega vkup spraviti in bralcem predstaviti pisateljske dvoživke, ki jih ni sram sračjega življenja ne pavjega strokovnja-karstva v javnem delovanju.
Pomembnejših iznajdb pri nas ni baš preveč. To tudi ni pogoj za uveljavitev kakega strokovnjaštva. Največji iznajditelji največkrat niti ne izhajajo iz vsrt ta-kozvanih veščakov dotične stroke, marveč čisto od drugod, ko bi človek najmanj mislil. Tako je mogoče, da skromen vaški krojač izumi nekaj nadvse važnega za letalstvo itd. Da postaneš strokovnjak, torej ni potrebno, da si izumitelj ali iznajditelj, ki ima včasi od svojega izuma itak najmanj, dostikrat samo revščino, povrh pa celo še preganjanje in prezir v tem pokvarjenem svetu.
Dober izum lahko postane obče dobro. Strokovnjaki so posredovalci med napredkom in občestvom. Vsak v svoji stroki. Tako seveda tudi v kmetijski stroki. Tisti, ki — da si malo pomagamo s Prešernom — dalo kaj od sebe, bodisi z govorjeno ali pisano besedo, se imenujejo javni debvci. Semkaj spadajo tudi kmetijski književniki, kmetijski pisci. Pisana
ali tiskana beseda pa je tisto »črno na belem«, javno pismo, ki drži in je trajn . Zato je tudi odgovornost javnega P1SC-velika.	. . ■ •
Pri nobenem strokovnjaku torej ni vazno, da li je vprav sam kaj znamenite^ izumil ali ne, važno pa je, da li in ka zna splošne, tisočletne pridobitve za napredek svoie stroke koristno rabiti in razširjati, načine dela izboljševati, izpopo-njevati in prilagojevati danim razmeram, delo samo organizirati, kakor tudi, da zn vse to lepo pokazati, lepo povedati m razložiti, lepo napisati. V tem se °?’’aza5 njegove osebne vrline, plod njegovih sposobnosti in prizadevanj, njegove prave zasluge za stroko. To je njegova duševna lastnina, ki mu je ne more nihče kramu še manj si jo sme kdo drugi prilaščati kakršni koli obliki.	_	_
Naigrši način prilastitve tuje dusevn-lastnine je tisto prostaško prepisastvo. Prepisač ali preoisun ne piše iz plemenite srčne potrebe, da bi svojemu bližnjemui s tem kaj koristil in pomagal, marveč zato, da se sam postavlja pred neveščim svetom ali skuša tako uoravičiti mesto, kamor ga ie postavila morda krivična usoda in ki ga redi. Kakor nri pravih zajedavcih: na račun drugih. Plagiator je prelen ali preneumen, ali je oboie, da bi kaj sam ' 'eno do svoie kai povedal in nao'sal, drzen pa dovoli, da vpleta v svoie »umotvore« cele stavke in odstavke tuie dnevne lastnine brez navedbe tistega, čigar je ta lastnina.
Odločili smo se, da bomo tuoatam n-koliko posvetili tudi v ta kot našega sožitja v duhu poštenja in pravice, da morda vendar nekoliko omeiimo nečedno bla-giatorstvo ali prenisaštvo tudi_ v nekih gospodarskih strokah pri nas in da bralci sooznaio Hudi, pred katerimi n>ti tuia duševna lastnica ni varna. Po božji zapovedi: Ne kradi!
A.
Im .a. - "	»	m	M	mm
Žitni molj
Slično škodo kot fižolar na grahu in fižolu dela po naših žitnicah žitni molj. To je droben črv, črn hrošček z dolgim rilč-kom, s katerim preluknja vsako žitno zrno, ga izprazni in uniči. Prenaša sc z žitom iz ene kašče v drugo in se neverjetno hitro množi. Dvakrat na leto (maja ali julija) samica zleže do 150 jajec, v koruzo po dve ali tri, v druga žita po eno. Ko se iz jajčeca zleže hrošček, poje vsebino zrna in zleze ven, luknjico pa zadela z zamaškom iz moke. Za razvoj od jajčeca do hrošča mu je treba 40 do 50 dni.
Da je v našem žitu ta škodljivec opazimo po prahu med zrnjem in po odpadkih. Na zrnih pa najdemo drobne luknjice, če hočento videti, koliko zrnja je uničenega, vzamemo na liter vode 400 gramov soli in iz raznih mest v shrambi vzamemo po pest žita in ga zmešamo; od te mešanice vzamemo približno pol kilograma in vržemo v slano vodo. Zdravo zrnje pade na dno, pokvarjeno pa plava. Po tem vidimo, koliko škode je molj že napravil.
Molj ljubi toploto (nad 20 stopinj C), vlago in zadušljiv zrak; zato se z njim pač najlaže borimo, če žitnico dobro zračimo, da jo zrak izdatno prepiha. Zelo zoprn nvu je duh po katranu. Zato je dobro, da kašče in predale, predno v nje nasujemo žito, namažemo s katranom, pa seveda dobro presušimo. Dobro je tudi na samo žito položiti deske, na nje pa cunje, napojene s katranom. Če je molj v žitnici, bo zbežal; če ga pa ni, se bo bal priti, če je žita manj, ga lahko presušimo na močnem soncu ali pa prezračimo na slabem mrazu.
NASE TRZIScI IN CENE
Podrobna prodaja: Meso:	teletina kg
8—14 din, Svinsko mesto s kostmi kg 12—13 din. Svinjsko meso izluščeno kg 13—15 din. Riba kg 17—18 din. Zajec kg 13—14 din. Salo kg 15—16 din. Slanina kg 14—15 din. Pljuča s srcem 7—8 din. Jetra kg 9—10 din. Reberca kg 10—12 din. Glava z jezikom kg 8—9 din. —Zelenjava: krompir kg 0.75— 1 25; čebula kg 3—4; zelje kom. 0.50—3; zelje, kislo, kg 3; repa, kom. 1; repa, kisla kg 3;karfijola, kom. 2—10; ohrovt, kom. 0.50—
I 50 din. — S a d j e: jabolke 3—6; hruške 16; slive, suhe 8—12; orehi, celi, 10; orehi, luščeni 30—32 din. — 2ito: pšenica, liter: 1.50 —1.75; rž 1.50-1.75; ječmen 1.50; koruza 1.25—1.50; oves 1; proso 150; ajda 1—1.25; proseno pšeno 4; ajdovo pseno 3.50 4; fižol 2—3 din. — Mlečni izdelki: smetana liter 10—12.50; mleko, liter 1.50—2; surovo maslo kg 24—26: čajno maslo 28—30; sir, domači 8—10; jajca, kom. 0.70—1.25; jajca, konzervirana kom. 0.85—I 'din. — Perutnina: kokoši kom. 20—28
Vrednost denarja
Uradni tečaji za mesec januar. Finančno ministrstvo je za tekoči mesec januar določilo naslednje tečaje inozemskih plačilnih sred stev: napoleondor 298.50, turška zlata lira 339.70, angleški funt 238, ameriški dolar 44.30, kanadski dolar 44, nemška marka 1 ski zloti 8.30, belgijski frank 7.45, penge 8.70, brazilski milrejs 2,
239, palestinski funt argentinski pezo 10, papirnata lira 34.80,
1500, 100 francoskih janskih lir 230, 100 houanasKin 2446, 100 bolgarskih levov 44, 100 lejev 32, 100 danskih kron 992, 100 kron 1064, 100 norveških kron 1038, skih pezet 140, 100 grških drahem češko-slovaških kron 151, 100 tinskih 100 latiških latov 750,	100	iranskih
skih) rialov 100 dinarjev.
$ Oves se do nadaljnjega ne sme izvažati v klirinške države, ampak le v one, ki poravnavajo račune s prostimi devizami.
Znamenite škodove Creuzot s polovico polnoma v
tovarne, pri katerih je bila tudi Francija po deležev soudeležena. Kakor poročajo Usti češko-slovaške roke. Gre za 220 milijonov
Lesni izvoz iz Slovenije v druge banovine leta 1936.
vse
banovine
hlodi orehovi hlodi kostanjev les industrijski les jamski les celulozni les brzojavni drogovi hmeljevke železniški pragovi vinogradsko kolje doge
taninski les drva
smrekova skorja
°gijc ,
žagan les orehov žagan les deske za zaboje frizi in parketi furnir žago vina lesna volna lesni izdelki lesni ekstrakt
1.815-50
617-10
43-80
12-70
6.671’—
821-10
5.177-60
278-50
54-10
2957*30
28730
171-40
59fl0
12-60
138-70
23 — 87-20 47-30
Vsega skupaj
4I8.T0«
BUOkUUUi..
»23*80
130-90
31-50
165*60
1.840-80 617-10 43-80 12-70 9.925-50 935*-7.291‘— 10*50 6.925'-32-90 1.006*60 171*50 27.042*50 2.276*60 3.031*30 140.973*90 86*60 5.601-40 326*20 10-13*10 495*-1.478*70 3.039*50
228.992*60
*) Od lega blaga je šlo precej v
Kulturna
Kateri kulturni dogodek v preteklem letu se Vam zdi za Slovence najpomembnejši?
To vprašanje smo stavili nekaterim slovenskim kulturnim delavcem zato, da presodimo in opredelimo slovensko kulturno življenje v preteklem letu ter se na podlagi te bilance skušamo približati veliki zahtevi današnjega dne:	ustvaritvi
slovenskega kulturnega programa. Dobro se zavedamo, da je ta anketa le drobec fn skromen začetek. Tisti, na katere smo se obrnili, so nas prav razumeli, ko se večjidel niso omejili zgolj na en sam kulturni dogodek, ampak so to vprašanje zajeli širše. Vsem se na tem mestu naj-škreneje zahvaljujemo in upamo, da bodo vprašanja, ki so se jih dotaknili, sprožila še nadaljnje debate ter tako pripomogla k razbistritvi nekaterih pojmov o ■Jašem kulturnem življenju.
Božidar Borko
Dejal bi, da se bomo vsi strinjali v odgovoru: Akademija znanosti in umetnosti, d je bila 1. 1938 priznana z zakonom in je ? oktobru dobila prvih osemnajst akademikov. Pomembnejšega daru nam to ^eiko leto ni moglo dati, a tudi ne odgovornejšega, zakaj tu še prav posebno veja: noblesse oblige! Ne mislim, da se ta ibveznost tiče samo akademikov: ves na-jod, vsa naša kultura je dobila večje dolžnosti, odkar imamo Akademijo. Izdelali imo si dragocen instrument; ne bojim se, da bi ga akademiki ne mogli dobro obvladati, vprašanje je samo, ali bomo vsi ostali pokazali, da se v polni meri zavedamo pomena te visoke izpopolnitve slovenske kulture? Predvsem pa: ali še inia-ho kaj mecenov?!
*
ianko Glasar
Najpomembnejši? S superlativi je vedno križ. še če bi človek naprej vedel, iaj bo iz kake stvari v njenem nadaljnjem razvoju, kakšni bodo njeni učinki v »odočnosti, bi se najbrž težko odločil. Tako pa še celo. Dete, ki mu je bilo uso-eno, da odreši svet, je bilo položeno v ilamo. Kdo bi bil ob njegovem rojstvu mogel presoditi njegovo pomembnost? Zato oprostite, če bom na Vaše vpraša-ije odgovoril le zelo nedoločno in samo iogojno.
Brez dvoma pomembna je bila v pre-eklem letu n. pr. ustanovitev slovenske akademije. Najvišji sen po ako dolgem čakanju uresničen! če bo lova ustanova res to, kar od akademije pričakujemo: izraz tega, kar najbolj kva-'itetnega zmoremo, in s tem dostojno medlo vsemu našemu hotenju in nehanju, es pravi naš vrhovni kulturni areopag, brezkompromisen, zahteven, buden, obrnem pa tudi res živa zadeva nas vseh, le samo maloštevilnih duševnih izbrancev, ampak tudi čim številnejših gospodarstvenikov — če bo akademija to, poem je mogoče, da je njena ustanovitev •ul naš najpomembnejši dogodek preteklega leta. A po mojem mnenju samo z lavedenim »če«.
Med pomembne kulturne-dogodke spaki na vsak način tudi razstava slovenske knjige ob dvajsetletnici naše politične samostojnosti. Vendar se mi zdi, da smo se preveč dali očarati in osleniti od zunanjega razmaha, od kvan-titetnega napredka knjižne produkciie, ki ga ie ta razstava ookažala — oremalo oa -e bilo kritičnih obiskovalcev, ki se ne bi bili samo navduševali, ampak se tudi za-' mislili in si skušali trezno odgovoriti, kako je pravzanrav v naši narodni bilanci z impozantnim številom 12.000 knjig, ki smo iih v zadnjih dvajsetih letih izdali. Kako ie v tej množini z ekonomijo, n. pr. z ekonomijo revij in časooisov, ne samo z vidika uorav, ampak tudi z vidika uredništev? Kako je ob pretiranih, v marsičem umetno ustvarjenih potrebah s kvaliteto? Kako z razmerjem med izvirnimi deli in prevodi? Kako z bibliofilskimi izdajami — ali jim v kulturi revnega naroda res gre tisto mesto, kakor iim ga dajemo, zlasti, odkar postajaio čisto nayadna obrt? In še polno drugih vprašani — vse do nalog in dolžnosti n. pr., ki jih do kniine imel korektor, če bi bila razstava snrožila in načela taka vorašania ter za niihovo ureditev, za doseno večie solidnosti in smotrnosti. v naši knbžni orodukciii zainteresirala ne samo nrizadeto nnbliko, amnak 'udi odio^idoče faktorje, vodilne može naših založb in tiskarn ter zastopnike naših pisateliskih organizacij — notem ni prireditev ne bila samo pomembna, ampak bi ji z ozirom na dulekosežm? oosie* dice brez nomNIeka nriznal od Vas zahtevani stmeri^tiv. Ali zopet je, kakor vidite. vmes »če«.
še en dogodek mi hodi na misel, čeprav je to na prvi pogled v protislovju z
zahtevo po ekonomiji, ki sdm jo pravkar navedel:	ustanovitev	nove	revije,
redne revije v Mariboru. Res, da nam. revij ne manjka in jih imamo prej preveč ko premalo — a revija v Mariboru ima kljub temu eksistenčno pravico. Zato, ker ima čisto svoje poslanstvo in važno poslanstvo: da nas kulturno afirmira na meji. Seveda pa bi temu namenu morala tudi res ustrezati — in da bi temu ustrc zala, bi morala biti vsaj tako dobra, ka kor so revije v središču, če količkaj mogoče, pa še boljša. Prvi letnik je od tega smotra ostal žal pač dokaj oddaljen, mor da bolj, ko bi bilo treba — a eno je revija vendade dala: z dvema, s tremi imeni, ki so se pojavila v njej, obet za bodočnpst. Mlad in svež obet, kakor je lepo izražen v verzih, ki jih je postavil na čelo svoji »Norveški« Rudolf:
To bil je Olaf Trygvansson: preroški videl je črez val odsev bodočih katedral, ki nekdaj bo jih dvignil on.
Želim, da bi jih dvignil res. Ne samo osebno on in Potrč in kar je še Tryg-vanssonov v mladi četi — ampak tudi revija kot taka. če se to zgodi, potem, upam, ne bo samo lokalen patriotizem, če sem tudi ustanovitev mariborske revije uvrstil med pomembne kulturne dogodke preteklega leta.
Prav gotovo pa ni saino lokalen patriotizem, če uvrščam med nje tudi novo ureditev muzeja v Mariboru. Dvoje je, kar daje tej kulturni pridobitvi nesporno več ka samo lokalen pomen. Prvič širokogrudnost, s katero se je stara zgodovinska stavba restavrirala in dala na razpolago kulturni ustanovi, muzeju, ki je s tem dobil prostore, kakor podobnih nima pač noben drug muzej pri nas. Nič manj pa tudi smotrnost in sistematičnost, ki jo kaže in napoveduje nova ureditev muzejskih zbirk, kolikor je že izvedena. Zlasti eno se mi zdi pri tem vredno ne samo omembe, ampak tudi posnemanja: težnja po živi, organski povezanosti z zemljo in človekom, katerima je muzej namenjen. Prepričan sem, da se samo na tej podlagi, samo z organsko rastjo iz domačih tal more razviti kaj resnično in trajno pomembnega. Tako lahko, če hočete, smatrate tudi to za odgovor na Vaše vprašanje.
Or. Dragotin Cvetico
Najpomembnejši kulturni dogodek? Menda ni noben, kajti vsi maloštevilni slo venski kulturni dogodki so najpomembnejši za rast naše kulturne bitnosti. Preteklo leto nam je prineslo Akademijo znanosti in umetnosti, ki se bo polagoma izkristalizirala v najvišje slovensko kulturno žarišče; uninverzitetna knjižnica je. že pod streho; v načelu jc sprejeta tudi ustanovitev slovenske Glasbene akademije, s katero se, bo ljubljanski konservatorij kmalu pretvoril v trdno, samotojnega življenja sposobno najvišjo glasbeno usta novo; zida se tudi novo poslopje elektrotehničnega oddelka tehnične fakultete. Tako polagoma kapljajo v slovensko kulturno provinco sredstva, ki bodo razvoj nedvomno pospešila in mu dala realnih osnov.
Takozvanih kulturnih dogodkov smo doživeli v minulem letu Slovenci pravzaprav več; poleg že omenjenih pa so važne tudi ideje, ki bi uresničene mogle roditi kulturne dogodke: ustanovitev slovenske klin'ke, izpopolnitev medicinske in nekaterih stolic filozofske fakultete (za slovensko zgodovino, muzikalno znanost i. dr.), ustanovitev slovenske slikarske akademije itd. Vse polno ie takih potreb in vedno glasneje vpijočih želja ter stremljenj. Nizajo se v dolgo vrsto in izpolnjujejo krog slovenske kulturne problematike. že ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti je sama sprožila množ;co teh vprašani. Kako bi namreč mogla Akademija plodno delovati, če ji ne bo na razpolago vedno nov, vsakodobno orientiran kader slovenske stvariteliske umetniške in znanstvene generacije, ki bo usnešno raziskovala specialna slovenska kulturna vprašanja in s tem šele ustvarila nravilno zaključeni delokrog Akademije? Tako obliko slovenske Akademije znanosti in umetnosti po bomo dosegli le, če bodo na razpolago vse tiste kulturne institucije, ki so za dosego označenega cilja notrebne. S tega vidika ie ustanovitev Akademije ( ki ie začasno Še brez teme-Hite gmotne podlage in ii je bilo naklo-nieno pole«* subvencije edbio leno darilo iugo^ovanskena državliana nes>ovenske narodnosti, kar žal — med Slovenci do-
slej še ni našlo posnemalca!) zares najpomembnejši kulturni dogodek. Akademija znanosti in umetnosti pa predstavlja matico, kateri se bodo morali pridružiti vsi nujni činitelji, brez katerih bi mogla Akademija le životariti in počasi umirati, ne pa živeti in svobodno rasti. Vprav zato so ti činitelji, četudi se zdijo postranskega pomena, medsebojno relativno enako pomembni, kajti Akademija je in bo v resnici le sinteza teh činiteljev ter torej le predstavnica v skupnosti delujočih poedinih kulturnih sil in strok.
Slovencem nam je zato vsak kulturni dogodek enako pomemben, ker prispeva relativno enakovredno k nastoju naše kulturne celote. Tako so lanski kutlurni dogodki bodisi v umetnosti, znanosti, gospodarstvu ali tudi v zgolj formalnih usta novitvah že dolgo potrebnih ustanov vsi važni v zgodovini slovenske kulture, pa še vedno živ opomin dejstva, da imamo Slovenci mnogo več »kulturnih idej« kot »kulturnih dogodkov«. Prelom v novo leto nas sočasno spodbuja ter opozarja, da moramo lastne »kulturne ideje«( še množiti in jih na temelju izpolnjenih potrebnih pogojev tudi uresničevati. Morda bo potem naša kulturna bilanca brez zna čilneiših sledov dosedanje ozkosti in malodušnosti ter bo v svoji globini oznanjala vsestransko zrelost malega, pa kulturno še dovolj svežega in sposobnega juž-nozahodnega slovenskega naroda! —
*
Branko Rudolf
Drago uredništvo »Edinosti«!
S svojo priznano hrabrostjo ste mi zopet zastavili vprašanje, na katero je precej neprijetno odgovoriti. Vaše vprašanje je podobno tistim, ki jih včasih zastavljajo otroci, n. pr.: »Zakaj ima klavirski stol samo tri noge?« ali pa »Zakaj ima gospa A. pet otrok, gospa B. pa samo tri?« Mislim, da pošten človek v prvem slučaju ne more dati zadovoljivega odgovora, v drugem slučaju pa mora razlagati na dolgo in široko, pa riskira, da si otrok pri stvari nekaj preveč misli. Vaše vprašanje spada brez dvoma v drugo kategorijo. V umetniškem in znanstvenem smislu se kultura vkljub slabim časom kar curkoma pretaka po naši ožji domovini Sloveniji, kakor po širši — Jugoslaviji, in to jc prav. Prav pa je tudi, da se širi med našo inteligenco prepotrebno spoznanje, da so materialne dobrine za narodovo kulturo včasih tako strašno važne, da je njihovo ignoriranje ali omejenost ali zločin. Na kratko: »Da brez kruha ni kulture ali, da je vsaj hudo ogrožena«.	.
V vseh naših revijah in v mnogih publikacijah pravkar preteklega leta sem zasledil mnogo spoznanja, da so na videz banalne malenkosti vsakdanjega življenja vsakega posameznega člana našega naroda prav tako važne, kakor vsi ostali, na videz važnejši »kulturni« pojavi. Da nikakor ni vseeno, s. činrse človek hrani, kako stanuje, na kakšnih boleznih troi in zakaj in koliko dela. V mnogih publikacijah opozarjajo s točnimi podatki, analizami posestnih razmer itd. posebej na naše najbednejše, kočarsko in viničarsko mladino, človek mora spoštovati n. pr. učitelje, ki živijo sami v nezdravo skromnih razmerah, pa so zbrali vendar dragocen material, ki govori o čisto nezadostni orehrani, o umrljivosti otrok in o strašno razširjenem pijančevanju, ki vsa zla še poveča. Ni treba pretirati: stvarnost je strahota in strahota je stvarnost!
Posebej mislim tu še na knjigo Vinka Mbderndorferja: »Slovenska vas na Dolenjskem«, ki je po svoji vsestranski obdelavi za zdaj vzorna in ima samo to hudo napako, da je za naše razmere precej draga. In vendar bi jo morali prav vsi čitati. Do gnnsnosti se mi zdiio namreč nemnoroči litidje, ki ob takšnih in sličnih publikacijah vedno snet nonavliaio: »Manj besed, gosnoda in več dejani!« isti budje bi ogorčeno nsovali zdravnika, ki bi iim izdrl zob, ne da bi prej natančno oopledal, kie ima luknio in premislil, ali se še da na kak5(m dri«", mani radikalen način oomanafi. Psovali bi celo kroiača. ki bi kar na lutro in nesolidno zakrpal mihov plašč. Torei vprašam:	»Al! ie
zdravje naših sodržavljanov, naših nai-ožiih roiakov mani vredno, kakor votel zph ali strgan plašč?«
7.a oobolišanie razmer na ie treba mo-bilizacne vseh sit. Vcak človek pa ima tri zrste sile, naiorei fizično silo, nato duševno silo, ki ie pogostokrat, čeorav ne vedno v enaki meri, odvisna od nie»ovc izobrazbe, in končno moralično silo. ki ie snet orecei odvisna od nrvih dveh. vsakdo. ki računa samo z eno vr«*o sile, ie Hudo enostranski. Voiska z veliko moralično silo bo neka! časa zdržala tudi brez hrane, toda bilo hi prismoieno. če bi od snjnp moralo pričakovali' vse in v dan;h okoll^uiriali ho vcag voiekfivodia lahko Pro cei točno i-»knl1cn!ira]. kako dolgo •'drj? tudi najboljša vojska brez hrane. »Mopa-
lični preporod«, o katerem danes toliko govorijo, nam je v celoti brez dvoma tudi potreben, toda brez mobilizacije vseh duševnih in tudi materialnih sil ne bo uspel. Vsekakor imamo danes na razpolago neprimerno več moralnih in duševnih sil, kakor pa materialnih. Te, prve, moramo mobilizirati, da bi končno dobili tudi še materialne in pomagali ne le našemu podeželju, temveč sčasoma tudi — inteligenci, kajti slabe razmere izpodkopu-jejo tudi že njeno moralo, ki jc v mnogih primerih še presenetljivo visoka. Toda — individualne vrline' niso nikakšno jamstvo za bodočnost. Bodočnost je mladi na in ta dorašča v razmerah, ki so večinoma pod kritiko. Pastirji so postali izumitelji in umetniki. Res! Toda, kaj naj pričakujemo 'od otroka, ki dobi v času najburnejšega razvoja zjutraj le kavo in kruh, opoldan kavo in zvečer kavo, tako, kakor se dogaja to v nekih mariborskih predmestjih? Tak otrok gotovo ne bo učenjak, pač pa najbrže — če prištejemo vse druge vplive — najbrže celo moralično dvomljiva eksistenca. Takšna in slična dejstva bi pa morali vedno spet ponavljati, da bi se še mnogi, premnogi ljudje zbudili iz mrtvila, da bi se z njim zbudila vest in bi videli problem v vsej svoji kompliciranosti. Ta problem se ne da rešiti z dobrodelnimi akcijami, ki so v pretežni večini slučajev vendar le kaplja v morje, pri tem pa še — zelo uspešno spavalno sredstvo vesti dobrotnikov. Ne, za to je treba dati celega človeka.
Če me po vsem tem še vprašate, kateri kulturni pojav v preteklem letu se mi "zdi najvažnejši, Vam odgovorim: »Zdi se mi, da je v našem kulturnem življenju zmagala socialna stvarnost nad socialno romantiko. To je za zdaj še malo, a vendar razveseljiv korak. živelo novo leto in novo delo!
*
Lojze Zupane
življenje, ki je menda najbolj ponesrečena in nezanesljiva iznajdba gospoda Boga, me je izučilo, da verujem samo še tisto, kar sam vidim, sam slišim. Toda še pri teh stvareh sem često v dvomu, saj nikoli ne vem, če ni tisto, kar vsi hvalijo, navsezadnje le v opreki z resnico in pravico. Kaj mislite, da ne vem, kako bodo na Vašo anketo deževali odgovori, da so bili v preteklem letu za Slovence najpomembnejši kulturni dogodki: akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani, pa premnoge pietetne proslave v počastitev obletnice Cankarjeve prezgodnje smrti, ki so bile skoraj v vseh kulturnih osredkih naše še zmerom šentflorjanske doline; kjer pa so često imeli te proslave v zakupu ljudje, ki bi jih Cankar z bičem po očeh, če bi se prebudil.. .? Ampak vse to še ni tisto, kar bi vrglo najsvetlejšo luč na kulturno življenje Slovencev v preteklem letu.
V času reforme in kmečkih puntov se je zgodilo prvič v zgodovini slovenskega naroda, da je slovenski kmet vsaj za nekaj let polno zaživel, četudi je bilo tisto življenje navsezadnje poteptano, obešeno na drevesa Krškega polja in v Zagrebu na ukaz tujih fevdalcev prosvetnega in posvetnega imena kronano s sramotno krono in raztrgano, razčetvorjeno. še pom nife, ljudje, kaj je dejal Ivan Cankar? »Tisti obupani, v svojem obupu do blaznosti pogumni kmetje, ki so požigali gradove in se zoperstavljali cesarski vojski s kosami, cepci in vilami, tisti kmetje, ki so obešali valpte in gnali graščake pred plug, so bili nemanjši delavci na polju slovenski kulture kot Trubar in Dalmatin.«
Takrat je prvič tekla slovenska kri za slovensko stvar! Kazno jc, da bo moralo slovensko delovno ljudsivo spet krvaveti za svojo pesem, saj sedanja svoboda slovenske kulture še ni bila zavestno potrjena s krvjo.
^ Poznate Kreftovo »Veliko punfarijo«? Krstna predstava te edine verne podobe iz življenja slovenskega kmečkega ljudstva pa ni bila menda v kakšni ljubljanski drami, ampak je kmečka mladina v št. Pavlu pri Preboldu lani 26. novembra morala pokazati, da brez naučenih filo-zofemov pravilno pojmuje poslanstvo'slovenske kulture.
Ali ie bil to svojevrsten in pomemben dogodek v slovenski kulturni kroniki preteklega leta ali ne, naj ugibajo tisti, ki imajo danes toliko svobode, da ne vedo kam z njo...
Kdor zaduši sleherno kritiko, se zdi kakor cestni mojster, ki bi dal z javne poti odstraniti vse kažipote, znamenja, pre-graie in ograje, ki kažejo vozniku, da ve tudi po neznani cesti, kod in kako varno voziti. Razlika je samo v tem, da bi. se na taki poti ponesrečili in pobili le drugi liudje, medtem ko drvi oblastnik brez kritike sam v nesrečo in prepad. (»Deianje« št. 10. Dr. Andrej Gosar: »Zapiski na robu«V
Karel Čapek je triumfiral.,.!
V božičnih praznikih je prenehalo v Pragi za vedno utripati srce enega največjih sinov češke zemlje — Karla čapka. Njegovo ime ni znano samo Čehom, temveč vsem svetovnim narodom in tudi nam Slovencem. Njegova dela pričajo o veličini človeka, ki je našel spoznanje, ta. katero je živel, delal in žel uspehe. Prevedena v tuje jezike, so ponesle v svet veličino in moč njegovega duha!
Bilo je januarja 1938. leta...
Po brnskih ulicah je pihala mrzla burja, ljudje pa so se kljub mrazu v trumah zbirali okrog desk kina »Stadiona«, ki ja predvajal »Bilo nemoč« (Bela bolezen), ki je eno najpomembnejših čapkovih del in kf si je osvojilo češki narod bodisi kot drama ali film.
»Stadion« je predvajal in predvajal; ogromna dvorana pa je bila nabita... Nabita, kot še nikoli poprej. Ljudstvo je ploskalo in dajalo duška svojemu navdušenju.
Za ženo in dom
Obisk v kmečkem domu
Ako ti- je znano, da te pride kdo obiskat, se moraš na obisk vsaj nekoliko pripraviti. Prezrači sobo, da ne bo zoperni duh obiskovalca že na pragu ustavil. Iz peči in klopi pospravi umazane cunje, čevlje itd., pometi in prah pobriši.
Ako mu misliš postreči z jedjo, pripravi in umij krožnike, kozarce itd., da ne bo tistikrat nepotrebnega letanja po hiši. Otroci naj bodo umiti in snažno oblečeni. Tudi gospodinja naj ne bo umazana, da se ne bo gostu gabilo jesti v tvoji hiši.
Kadar gost pride, mu stopi do vrat nasproti, prijazno ga pozdravi in mu podaj roko. Paziti moraš, da ne podaš umazane roke.
Gostu odpri vrata in pusti, da stopi prvi v sobo. Ponudi mu stol. Ako tvojih domačih še ne pozna, mu jih predstavi, n. pr.
»moj mož, to ie moja žena, sin, hčerka.« Predstava je končana! Množica se jel Gosta ne puščaj samega. Ako pa le ni pričela počasi razhajati. Prijatelji so se drugače mogoče, se pa oprosti, n. pr.: pričeli med seboj pogovarjati: »Kako ti I »ofjroslite, za trenutek pogledam v kuhi-ugaja?« vpraša prvi. »Odlično«, mu od- njo, k otroku itd.« Vrni se čimprej in bodi govori drugi. In tako je šla beseda na- z njim ljubezniv. Ako nimaš časa in se prej. Naprej, kot sončni žarki v domove! ti kam mudi, če le mogoče, ne kaži gostu, Zvečer se je zbrala družina, ki je raz-1 da nimaš časa, ampak potrpi in čakaj, da pravliala dolgo o čapku in njegovem naj- se sam spomni, da te zadržuje in se po-novejšem delu. V srcih teh tisočev čeških I slovi, ali pa naj bo pri njem kdo drugi
liudi je rasla veličina čapkovega dela. Njegova misel o miru med narodi je zmagala. Zmagala tako veličastno, kot 3e morda nikoli nobena misel.
Čapkova slika o miru je bila jasna in doumljiva vsakemu. Prav zato je rasla In
tvojih domačih.
Ko se gost poslovi, ga spremi do vrat, mu prijazno sezi v roke in ne izrazi obžalovanja, da že odhaja, če ti v resnici ni žal, da gre. Nekateri pravijo, da vljudnost zahteva, da rečeš: »mi je prav zal,
Veselo
Silvestrovo
rasla, da se je razbohotila v mogočno da že odhajate« ali pa ga vabi, naj še drevo — silo, ki je ne izruje noben vihar, pride, četudi ni res, da mu je žal, da gre, Mesec pozneje, ko je dežela manifesti- še manj si pa želi, da ga spet obišče. To rala za »Bilo nemoč« so bila češka mesta je hinavščina, ne pa olika. Bodi ljubezniv, spet prežeta novega, vedno svežega Čap- prijazen, postrežljlv in potrpežljiv — pa kovega duha. Premier njegove »Matke« boš tudi olikan, ni biilo konca. In je njegova zamisel ma- Včasih moraš gosta prenočiti in mupri-terinstva olovečanstva in človeka, kot praviti sobo. četudi dobiš imenitnejšega osebnosti jasna, kot je mogla biti jasna gosta, se nikar preveč ne ustraši, saj vsa samo njegova...	kdo ve, da na kmetih ni lepo opremljenih
Tako je čapek žel uspehe in slavo! J sob, lepega pohištva in posode, zato tudi Doma je triumfiral, kot more in sme tri-1 tega nihče ne zahteva, če je tvoja sobica umfirati le človek, ki je višfl, duševno bo-|še tako skromna, nihče ti tega ne bo za-gatejši in vrednejši od drugih in ki ga mo-1 meril. Vsakdo se bo v niej počutil doma remo navadni zemljani doumeti le težkollčega, če je le vse, kar je v njej, snažno Svet mu ie daial priznanje, ki ga je spre-1 in čisto, jemal s hvaležnostjo.
Tu sem omenil samo dvoje njegovih del. To zato, ker sta obe deli tako sodobni in zajeti v današnjosti tako globoko, kot si more kdo le misliti.
In prišli so tisti težki dnevi trpljenja
Nepravi si dom lep in vabljiv
Lepota in mikavnost doma sta v prvi vrsti odvisna od reda in snage v hiši. Zjutraj, ko vstaneš, prezrači posteljo, jo postelji, pometi vse prostore v hiši, po-češkega naroda. Karel čapek je bil med I stavi vsak predmet na določen prostor in vsemi najsamozavestnejši. Dajal je zave-[s pohištva obriši prah. Po vsaki kuhi 'n
cit iti nnrriurifi rlritirrim Tfrirt ni cli&al nlf»- I	..pa	m
sti in poguma drugim. Kdo ni slišal nje govega glasu v radiu, ko je narodu spo
po vsaki jedi umij vso posodo, jo obriši in shrani. Osnaži mize, poli«, stole, po
vsako najbolj umazano delo, kateremu se drugi lahko izognejo, če je gospodinja preudarna in se je pri gospodinjskih delih privadila na nek določen red, bo mnogo svojih moči lahko prihranila. Že zvečer naj ve, kaj bo drugi dan kuhala, kaj delala. O pravem času naj sede k jedi. Pravim: sede! Veliko je namreč gospodinj, ki si ne privoščijo niti toliko časa, da bi v miru použile svoj obrok, še pri jedi stojijo, ali pa tned jedjo opravljajo razna dala. Včasih je res tako, da mora tudi jesti bolj mimogrede, še večkrat pa je to zgolj neka nespametna razvada. Ob določeni uri naj se skulia in je, in če je le mogoče, naj gospodinja ob pravem času tudi leže k počitku. Tako bo gospodinja zjutraj čila in vedra in bo imela pri delu vse več uspeha, kakor pa, če je od nočnega dela vsa zbita in čemerna, tako, da družina od nje beži. Zgodaj na noge in zgodaj v posteljo, pa bo delo čez dan izdatno, še stroj se obrabi, če se neprestano vrti, pa se ne bi moči človeka. Prehitre izčrpanosti so si gospodinje premnogokrat same krive. Ko bi bile lahko še pri najboljši moči in zdravju, so navadno telesno in duševno izpite, uničene. Koliko njanj bi bilo osirotelih otrok, če bi znale matere ob pravem času paziti na sebe, ločiti čas za delo od časa -za počitek.
roča! dogodke in ga vzpodbujal k samo-1 j>eri Vse ostanke jedi, da se ,po njih ne zaveisti, pripravljenosti In miru. Narod gajpasejo muhe. Pred pragom hiše, kuhinje
je poslušal in razumel
.in sobe imej predpražnik, da si vsi člani
Izdajstvo, ki ga je doživel češki narod, I družine na njem obdrgnejo čevlje. Uma-je mnoge oplašil, da so izgubljali glave zanrh čevljev ne trpi pod posteljo, pod in se izpraševali: »Kaj bo?« čapek je tudi Ijnizo ali pod zapečkom, zato takim cev-to pot kot vedno pokazal vso veličino j ij€m določi prostor izven starfovanjskih svojega duha. Zaklical je narodu, da se [prostorov. V hršo ne smejo imeti dostopa da tudi zdaj živeti, kdor ima voljo. »Kar I kokoši, pes in mačka, ker delajo v hiši je bilo je bilo, in kar bo, bo šele in zato nesnago in donažajo mrčes.
se moramo pripraviti«, je večkrat dejal. Pisal in vzpodbujal je do konca
Ob sobotah zanesj posteljnino na sonce ali svež zrak, ker sonce uničuje bole-
Sfcoraj neverjetno se je zdelo vsem, ko I zenske kali in mrčes. Očisti okna, a tla je prisneln vest o njegovi smrti. In vendar I u,mij z lugom. V soboto zvečer pripravi je res! češkemu narodu je usojeno, dal večjo količino tople vode, da se vsa dru-prav v teh najtežjih dneh svojega živlis- Ujna temeljito umije ali okopa. Istotako nja izgublja svoje največje sinove, in Ka- J ne pozabi v soboto narediti red okoli hi-rel čapek je bil med njimi! Dasi je bil Ue in gospodarskih poslopij. Vzemi v ro-prav sedaj, morda Čehom bolj potreben, i<e brezovo metto in grablje ter odstrani kot kdaj preje, je usoda posegla z vsohj.stje, slamo, dračje, trske, gnoj rn drugo
svojo krutostjo vmes in čapka ni več med narodom, ki ga je tako ljubil.
S svojim? deli ie in bo triumfiral... Zavedajmo se vsi, ki ga poznamo, da ni sile, Vi hi uničila moči njegovega duha.
Joaip Udovič
PREJEL! SMO
Gruda, št. 12. S to številko je zaključila svoje 15. leto. Mesečnik, ki izhaja kot glasilo »Zveze kmetskih fantov in de-“■ —	•	• ves
nesnago. Poberi kole in deske, zloži razmetana drva, odnesi črepinje itd.
V sob? ne pozabi na cvetlice, še tako skromen dom je prijeten, če bosta v njem in okrog njega red in snaga. Na daleč bodo zaslovele naše vasi, če bodo v njih gospodinjite gospodinje, ki imajo smisel za lepoto lastnega doma. Lep in prijeten dom privlačuje In osrečuje.
Varčuj s svojimi očmi
Stara resnica je, da se vsakdo v druži
klet« je prav s to številko pokazal ves i ^ ja^0 bolj varuje in delu umakne, ka-svoj pomen nc samo za kmetsko mladino, I |<or g0S,p0djnja. Gospodinja mora biti od ampak tudi za ostali krog svojih JMa-1 jUtra do večera vprežena. Nikjer ne sme tel ev. Tri božične pesmi*- Franjo Mast- P j . ijeli H\ora za VRa,ko težko in n?k: »Naš sveti večer«, Jože Danev: »Ro-	v	J	—
tlil se ie Kristus nekoč« in Jožeta Jerman -	v.
Čiča: »Naša božična noč«, ki je vsebinsko I vaško lipo, od nepodpisanih pa so. Kaj najgloblja, bi zaslužila, da bi dala uvodi moramo srfonti? Ob razstavi slpvenske mii’Številki. Miška Kranjca: »Pravljica I knjige, Ivan Cankar in Kmetsko dekle raz-
Prafctlčni nasvet
Usnjene ali volnene rokavice operaš brez težave, ako daš v mlačno vodo eno žlico salmijakovega cveta in eno žlico stearinovega olja. Ko si vodo dobro spenila, daj vanjo rokavice, stisni jih par-krat in ponovi isto v drugi vodi, ki si. jo pripravila na enak način. V čisto vodo ne smeš dati rokavic. Ko se posušijo, jih med seboj steri, da postanejo mehke. Tako osnažlš tudi krtače in glavnike.
Volneni svlter je treba pazljivo prati, da se ne raztegne ali pa skrči, kar se le prerado zgodii pri navadnem pranju. Pri pranju ga ne smeš drgniti kot perilo, ampak ga smeš le mečkati in stiskati. Napravi močno milnico iz navadnega pralnega mila ali koščkov, in katera mora biti mlačna. V tej milnici mečkaj sviter in ga premetavaj sem in tja. Vzdigniti ga ne smeš, da se ne razvleče. Stisni ga dobro in preglej, če je čist. Splakuj ga v več mlačnih vodah, v zadnjo deni malo mila, ker milo napravi volno mehko. Stiskaj ga toliko časa, da bo že precej suh. Ovijati ga pa nc smeš, ker bi ga sicer razvlekla Pogrni z rjuho tla pri zakurjeni peči, po loži sviter na rjuho in ga naravnaj 1 obliko, kakršno želiš. Pazi, da bo povsod prava širina in dolžina. Ko se posuš?, ob drži to obliko. Potem ga pa lahko še po likaš, če položiš vlažno krpo čezenj.
Kuhinjska sol v gospodinjstvu. Marsika te ra gospodinja bi si prihranila mnogo truda in sltrbi, ako bi poznala vse koristi
ki nam jih nudi pametna uporaba soli.
Ako potreseš preproge, predno jih pometeš, z vlažno soljo, se osvežijo barve. Bele pege na politiranem pohištvu odstraniš, ako jih obdrgneš s soljo, črno blago je dobro prati vedno v slani vodi« Ako pomočiš pege od rje ali črnila na perilu v mešanico soli in citronovega soka in jih izpostaviš soncu, izginejo. Vinske madeže takoj, ko se polije vino, potresi s soljo in operi z žitnim žganjem. Ako dodamo kuhanemu škrobu nekoliko kuhinjske soli, ne zmrzne perilo pozimi-Sol, namočena s kisom, je izvrstno čistilno sredstvo, na primer za jedilne pribore, posebno pa še za odstranitev robov, , ki tih pušča milo v umivalnikih vseh vrst. Apnene robove v steklenicah odstranimo z močnim kisom, v katerem smo razsto-pili kuhinjsko sol. Da ne porumeni perilo ali belo sukno pri pranju, preprečimo s tem, da dodamo plavilu pest soli. Petrolejka da večjo svetlobo, ako smo dodali petroleju noževo konico soli.
Domača sol pa služi tudi-kot zdravilo, če te peče zgaga, ali če čutiš težo v želodcu, izpij kozarec hladne vode; v kateri si raztopila pol žlice soli. Slabo prebavljanje si ozdraviš, ako izpiješ redno vsako jutro solno raztopino, in sicer na četrt litra vode kavno žlico soli. Sicer pa se drži čez dan predpisane dijete. Tudi proti zaprtju ni bolišega sredstva od soli. Kuhinjska sol tudi hitro ustavi krvavitve. Bljuvalno sredstvo pri zastruplienju pa si napraviš, ako 1 do 4 žlice soli raztopiš v gorki vodi. Pri vnetju vratu se iako priporoča pogosto grgranje močne slane vode namesto klorokislega kalila, ki ie škodljiv, če ga otroci pri grgranju pogoltnejo. Ker ima sol lastnost,'da varuje or-ganične snovi pred razkrajanjem, je tudi dobro sredstvo za čiščenje zob, ker odstrani kvarni vpliv med zobmi ostalih jedi. Zato je priporočljivo, da si izplakneš usta s solno raztopino po vsaki iedi. Pri zastrupljenju z alkoholom ali močni oHa-j nosti s? pomagamo, ako izpijemo 2 žličiei soli na tretjino litra vode.
Nalhujši nahod preženeš hitro, ako namažeš nos vmotraj in zunaj z vazelinom ter potegneš vanj nekoliko citronovega soka. Sluznice se skrčijo in nos je prost. Vazelino rabiš rad? tega, da te citronov sok ne peče v nosu.
celi’ številki. Miška Kranjca: »Pravljica o ljubezni« ima konec z zmago srca in ljubezni v življenju. Kranjec je v njej pokapal dušo in srce hribovskega kmeta, ki šele na starost doume — življenje. Tudi »Mreža bele groze« Petra Ruparja (psevdonim) s svojim srečnim koncem ima bržkone namen, da naj bodo kmetska dekleta pri odhodu od donia previdna in nai ni- nasedajo raznim Vabrijvlm lažem. iDo^odfek v božični noči« .Vinka Kristana.' bi bil lahko globlji, kot jel članke prispevajo: Vinico Kristan Bozic^ sloveli-ske vasi. Albin Podjavoršek koričuie Pod
mlSlja —- na božični večer, Josip Udovič in dr. Srečko Goljar pa prispevata dva članka o tisku, žensk? kotiček, razlaga tujih besed in razna poročila zaključujejo številko. Kot prijatelji vaške kulture, želimo mesečniku v bodoče čim več uspehov.	ul*5-
Dr. Andrej Gosar: Gospodarstvo po načrtu, njegove idejne naloge in problem?. Izdal Socialno-ekonomski institut kot prvi zvezek »študij SEl«. Cena delu, ki obsega 50 strani ie satno 8 din. V eni prihodnjih številk prinesemo obširnejšo oceno.
KULTURNI DROBIŽ
»židovski problem« bo naslov vrsti člankov, ki jih bomo pričeli objavljati eni prihodnjih številk. Ker je to vpraša nje danes tako izredno važno in aktualno smo naprosili znanega strokovnjaka dr V. T., da nam poda objektivno sliko, kakršno vidi znanstvenik in ne politik. Med drugim se bodo članki tikali tehle problemov: »Ali moremo govoriti o židovski rasi?« »Ali so Židje manj vredna rasa?« »Smisel clonizma«, »Židje v zgodovini« »Židje in Slovenci« in podobno. Že danes opozarjamo svoje bralce na te zanimive članke.
Bodite vljudni s smučarji
Sedaj, ko je pokrita zemlja s snežno odejo, srečavamo po naših višje ležečih vaseh cele trume smučarjev. To so v veliki večini meščani. V mestu se ne morejo smučat?, zato se odpravljajo ob nedeljah in praznikih na deželo, da se tam malo razvedre in razglbljejo. Naletijo pa pogosto pri podeželskem prebivalstvu na nepričakovan odpor in posmehovanje. Mnogi kmetje prepovedujejo smučarjem smučanje po svojih travnikih in njivah zgolj iz nekega neodobravanja tega lepega športa. Razumljivo je, da škoduje njivi jezdec, ki drevi v poletnem ali jesenskem času preko nje, toda smučar, ki smukne preko bele odeje, ne more pod njo počivajoči zemlji napraviti nikake škode. Pustite zato smučarjem njih veselje, bodite z njinvi vljudni in ljubeznivi, saj puste v vasi marsikak dinar. Odnesli bodo iz vaše vasi prijetne .vtise in bodo o njih pripovedovali pri vseh znancih v mestu.
še slabše pa je, če se deželani smučarjem posmehujejo radi smučarskih oblek in opreme, posebno, kar sc tiče ženskega spola. Ne žalite izletnikov, če hočete, d"* še kedaj posetijo vašo vas.
Novoletni sprejem pri prezidentu Francije. Približno na sredi Albert Lebrun.
Popili t.Edinosti**
Franclja je poslala močna vojaška ojačenja v Džibutl. Slika prikazuje vkrcavanje senegalskih črncev v Marseillu.
Sv. Križ na Koziaku
Pri nas še nismo imeli božičnice. Čakamo z njo na konec šolskih počitnic. Zato pa bo naš zakasneli božiček tem bolj bogat za našo revno deco. Pri nas namreč se je za božička zelo pridno zanimalo naše učiteljstvo osebno. Farni reveži pa so bili že obdarovani, kakor vsako leto, iz cerkvenega darovanja ob večernicah. Letos so bili štirje odbarovani. Več jih hvala Bogu sploh nimamo v naši fari. Tudi v naši občini imamo samo tri odrasle reveže in tri dečje revčke. Pač pa imamo med šolsko mladino več potrebnih; največ so to otroci viničarjev. — Zima je bila tudi pri nas huda. Smilijo se nam zlasti naše drobne ptičice, ki več kot napol zmrznjene iz šume prihajajo do hiš. Zelo umestno bi bilo, če bi občina in šola napravila postajo za krmljenje in prezimovanje ptičev.
Sv. Jurii ob Pesnici
Vaš romar po Kozjaku in prijatelj naših sosedov Kobancev bi dobro storil, če bi se ob prvi priliki zglasil tudi pri nas. Tudi pri nas imamo vedno kaj — če ne ravno novega, pa kaj takega starega, da bi bilo vredno obno-noviti. Na primer, obnovitve vredno bi bilo, če bi se za našo revno obmejno deco povrnila doba tistih božičnic, katerih so se z mladino vred veselili tudi starši in z reveži tudi bogataši, katerih imamo tudi nekaj v zalogi, zlasti v dobrih sadnih letinah, kakor je bila (vsaj deloma) tudi letos, ko so nekatnri dobili po 70 do 80.000 din, tam v naši soseski celo do 160.000 din. Za današnje čase je to že lep denar! Ampak kako mrtev je ta denar za splošno korist, to se je prav očitno pokazalo zdaj za našo božičnico, če bi ne bila mislila CM družba z lepo podporo tudi na našo obmejno postojanko, bi bila cela letošnja božičnica še bolj žaalostna, kakor je bila, ko več kot polovico najbolj revnih otrok, zlasti viničarjev, sploh ni bilo obdarovanih, kolikor pa jih je bilo, bi bilo skoro bolje, da bi bilo še tisto izostalo. Zdaj še le tudi pri-prosto ljudstvo vidi, kako en sam človek, zlasti učitelj eno in tisto stvar vse drugače, vse bolje opravi. Preje je učiteljstvo samo nabiralo za božičnico in uspeh je bil tako razveseljiv, da se ga obdarovani še danes hvaležno spominjajo. Zdaj pa se ta najvažnejši pogoj za dober uspeh božičnice večinoma prepušča posameznim otrokom. Lepo vas prosim, kakšen rešpekt pa napravi tak le fantiček ali deklica, če pride pred bogataša s prošnjo za božičnico! Vrže mu tja par dinarjev ali pa ga — napodi s kakšnim izgovorom. To naj bo zadnja taka, božičnica pri nas! 2e zaradi naših sosedov onostran nas opominja naša narodna dolžnost, da se posebno v_ odpomoči Potrebnim revežem v bodoče pokažemo čisto drugačni kot smo se dosedaj. Pri tem mislimo tudi na pomoč »Edinostih
Sv. Boitenk pri Središču
Dramatski odsek Društva kmetskih fantov
deklet in pevski zbor »Lipa« vežbata in Pripravljata lepo veseloigro s petjem -.-Na Trški gori«, ki se bo predvajala v prvi polovici januarja. Delo je najobsežnejše,, kar smo 3>h zadnji čas predvajali, ter obeta za bolfen-&*ne in okolico res lep užitek.
Mirna peč
Gibanje prebivalstva. V minulem letu je bilo v naši občini rojenih 96, umrlo pa 51 oseb. čisti prirastek znaša 45 oseb, kar je s Ntt-vilorn prebivalstva (3400) razmeroma ma-1°. 21 parov pa je stopilo v blaženi zakonski stan.
Kulturno delo kmetske mladine. Kmetska mladina, ki je organizirana v Društvu kmetskih fantov in deklet, pridno prireja debatne m diskusijske večere, ki so prav lepo obiskali- Škoda je le, da društvo nima primernega preostora za prirejanje večjih kulturnih prireditev.
Murska $obota
Uboj. Na Silvestrovo je bil v bližnji vasi Nemšavcih ubit delavec Vogrinčič Jožef. Nek hlapec iz Martjanec ga je sredi noči priklical iz hiše in ga iz neznanega vzroka najprej močno udaril potem pa zabodel v trebuh, da je Vogrinčič kmalu nato izdihnil, Slučaj, ki je v tukajšnjih okoliških vaseh izredno redek, je vzbudil obilo ogorčenja, posebno ker pokojni zapušča nepreskrbljeno vdovo in nekaj nepreskrbljenih otrok.
Pojasnilo. Ker še ni dospela dolgo pričakovana aparatura za »Grajski kino«, se je že za 1. t. m. napovedana otvoritvena kinopred-stava odgodila za nedoločen čas.
Kdo naj bo gospodar pri Sv. Duhu na Ostreni vrhu?
Na to vprašanje, ki se nanaša na prodajo ozir nakup gostilne »Lovec« pri Sv. Duhu, je »Edinost«, ki je prva sprožila misel potrebe po zgradnji planinskega gostišča vrh Sv. Duha, tudi prva že-odgovorila. Gospodar naj bo »SPD«! To bi se bilo tudi že zgodilo, če bi bil z dobro voljo tudi združen glavni pogoj: denar za nakup posestva. Tudi na to vprašanje je že mislila »Edinost«. Ga ni bolj kočljivega vprašanja za časopisje, kakor je nakup ali prodaja posestev ob meji v obče, še prav posebno pa za prilike, kakor naj bi bila zgrad nja slovenskega gostišča ob državni meji na točki kot je baš Sv. Duh. Ravno tu ne kaže, pred širnim svetom razgaljati naše uboštvo, .e gre za tak važen nakup. S tem namreč ne le da razgaljamo svojo narodno sramoto, ampak podžigamo tudi slast tujcu po naši zemlji, žal je md nami toliko narodnih brezvestnežev (ali pa tudi le nevednežev), da so kupčije takih postojank mogoče tudi — po-srednrn potom.. Ni torej priporočljivo, če se baš denarno vprašanje predčasno iznaša v javnost, kakor se je to v tem slučaju zgodilo in kar nam je zelo_ otežkočilo objavo našega stališča v tem važnem vprašanju
Deset zapovedi za očetovstvo
1. Ohrani si že kot mladenič čisto telo in čisto dušo, da se boš lahko zdrav in s spoštljivostjo približal oni, ki naj bo mati tvoje dece.
2. Izberi si nevesto, ki je sama zdrava in je iz krvno in duševno zdrave družine.
3. Ne vzbujaj k življenju novega bitja, kadar si utrujen ti ali žena, zlasti pa ne, če si vinjen.
4. Spoštuj ženo, ko postaja mati; iz ljubezni do nje in do svojega potomca kroti v sebe sile, ki bi mogle raniti njeno fizično ali čustveno razpoloženje.
5. Pomisli, da ni žena nikoli potrebna tolike nežnosti in obzirnosti kakor takrat, ko je njeno telo posvečeno ustvarjanju novega življenja.
6. Nikdar ne zahtevaj od žene nič takega, kar bi jo ponižajo do sužnje. Išči užitek le v tem, kar ti lahko da iz svobodne ljubezni.
7. Vedi, da m dovolj, če vseješ dobro seme v dobro zemljo. Ko vzklije, ga moraš razsodno zalivati in ogrevati ter skrbno pleti. Isto je z otrokom.
8. Spoštuj ženo, da bodo otroci spoštovali tebe...
9. Otroci naj ne bodo nikdar priča nesoglasja med teboj in ženo.
10. Pomni, da je surovo in kulturnega človeka nevredno, ako iz objestnosti smešiš med prijatelji po gostilnah navade svoje žene in intimnost doma. S tem mažeš to, kar ti je v resnici najbližje, In ponižuješ tudi samega sebe
Zanimiv o slivo
Največje podjetje sveta
Jasno je, da se nahaja v Ameriki, vendar niso to niti Fordove tovarne, niti Standard Oil, niti General Electric, temveč to je »Metropolitan« življenjska zavarovalna družba v Newyorku. Podjetje ima glavnico 18.800,000.000 dolarjev in 25 milijonov članov, odnosno zavarovancev. V svoji centrali zaposluje 14 tisoč uradnikov in ima razen tega še 26 agentov, ki oskrbujejo zvezo med centralo in posameznimi zavarovanci. Dnevno naraste zavarovanje za približno 1 milijon dolarjev, izplača skoro 2 milijona in investira v svoje podjetje 1 milijon dolarjev. Ima svoj nebotičnik s 54 nadstropji.
Kako je inožno, da ima samo ena zavarovalna družba tako veliko število zavarovancev in kako to, da se toliko Ameri-kancev zavaruje za življenje in vse druge primere zavarovanja, ki je v zvezi s pohabljenostjo in nezmožnostjo? Do tega jih je prisililo pomanjkanje socijalne zakonodaje, ki bi ščitila delojemalce in ki bi jim oskrbela primerno penzijo in podporo v slučaju delanezmožnosti. In ker je smrt prej ali slej neizogibna in ostanejo svojci eventuelno brez beliča v žepu po smrti svojega hranitelja, zato se ne smemo čuditi, da je vsak tretji Newyorčan zavarovan za rento ali za slučaj smrti.
Zanimivo je, kako skrbi ta družba za svoje uradništvo. Obstojajo dvorane, kjer dela do 250 uradnikov, a slišati ni nika-kega šuma. kajti povsod obstojajo naprave, ki blažijo zvoke pisalnih strojev, telefonskih anaratov in drugega, kar dela šum. Hodniki so pokriti z gumijevimi ore-orogami, tako, da se hoja ne more slišati. Imajo svoie telovadne dvorane, svojo bolnico z najmodernejšimi aoarati in najslo-vitejŠimi zdravniki, iedilnice, čitalnice itd. V sami centrali je 14 tisoč uradnikov, 540 tainic. 92 zdravnikov in bolniških sester, 65 inženjerjev kemije in 263 ravnateljev oddelkov.
Ravnateli te držbe ie n ris te n Amerika-ncc Frederick H. Ecker. ki ie začel svoio kariero kot teVa? s plp^o 4 dolariev na teden nri tei družbi, a danes ga poseben lift, izdelan iz mabarroniia. dvigne do nad stronia. kjer uraduje in vodi vso to množico liudi.
Hrbtenico družbe tvoriio 3<rentie, ki so oovprečno 35 let stari in čiiih naloga ie, da vnovčijo zavarovalno vsoto kakih 300 do 400 družin. Zaslužijo približno 30 dolarjev tedensko. Oni vzdržujejo vezi med zavarovanci in centralo, oni pošiljajo zdravnika v hišo zavarovanca, ako ta zboli. Jasno je, da to brezplačno, kajti v interesu družbe je, da zavarovanec čim dalje živi.
Kartoteke bi znašale, ako bi jih položili eno poleg druge, v dolžini celih 18 kilometrov! V teku enega leta odgovori družba na 75 milijonov dopisov, to je toliko, kolikor prejme ves Newyork v teku enega tedna dopisov.
Delo je zelo naporno in je slično onemu na tekočem traku v tovarnah. Za oddih sta odrejena razen opoldanskega odmora dva odmora po pet minut in to ob
11.	uri in ob 15. uri. Opoldanski mir, odnosno odmor traja samo 40 minut; v tem času nudi družba popolnoma brezplačno kosilo vsem svojim nastavljencem, ker bi sicer v teku 40 minut nihče ne mogel do kakega restorana in nazaj pravočasno priti spet na delo.
Z ozirom na to, da ima ta družba toliko zavarovancev, je tekom let dobila gotov vpogled v življenje in umiranje svojih klientov. Zanimivo je, da žene preži-
vijo može za približno štiri leta. Novozelandci so ljudje, ki najdalje časa živijo, kajti povprečno doživijo 68 let! Med Evropejci živijo najdalje Švedi; Amerikanec doseže povprečno starost z 57 leti. Najkrajše življenje pa izkazujejo Hindusi, kaj ti povprečno doživijo »starost« 22 let.
Statistike pa izkazujejo čudno dejstvo, namreč, da se največ nesreč dogodi — na domu zavarovancev, ter samo 8 odstotkov na cesti odnosno na prostem. Neverjetno je, koliko ljudi se ponesreči, ko stopajo iz kopalne kadi ali pa celo pri vstajanju iz postelje! — Glede poklicev kažejo statistike, da najdalje živijo anglikanski pastorji, bančni ravnatelji in šeli velikih podjetij. Najhujše trpijo podeželski gostilničarji, ker je v Ameriki navada, da pijejo gostilničarji s svojimi gosti, nato elekrikarji, rudarji in potapljači.
Tako smo v kratkih črtah navedli vse ono, kar more vsakega zanimati, čeprav bi se lahko o tej družbi napisale cele kolone. Je to »borba s smrtjo«, kakor si je ta stavek vzela ta družba za svoje g*^-slo.
Umetni kaučuk
V velikanskih industrijskih obratih »1. G. Farbenindustrie« se v posebnih oddelkih iz premoga in apna proizvaja snov, ki ji v industriji pravijo »buna«, v resnici pa je to umetni ali sintetični kavčuk. Buna je naravnemu kavčuku enakopravna, v nekaterih pogledih pa ga celo nadkri-ljuje. Tako so nastale različne vrste »bu-ne«, med katerimi so danes najvažnejše »buna S.«, ki se rabi za buna-obroče in takozvani »perbunan«. Mnogostranska uporabljivost perbunana je ustvarila popolnoma novo tehnično sirovino, katere najvažnejše svojtsvo je: odpornost proti bencinu, olju in masti. Perbunan je poleg tega izredno odporen proti vročini. Med tem, ko ni prirodni kavčuk izdržal vročine 80—90", izdrži perbunan tudi 130 stopinj in ne postane lepljiv. Znano je, da postanejo predmeti iz gumija, po daljši uporabi razpokani in presušeni. Perbunan je mnogo odpornejši. Važna in koristna lastnost je tudi ta, da se perbunan pri vulkaniziranju spaja s kovinami, lesom in umetnimi snovmi.
Nenadkriljiv pa je postal perbunan v izdelovanju cevi za industrijo olja, mlekarne in kemično industrijo. Gonilno jer-menje, ki je bilo doslej iz usnja, je bilo drago in zelo izpostavljeno razpadanju radi mazanja z različnimi mažami. Danes je že večina gonilnih jermenov iz umetnega kavčuka — perbunana. Prodrl je tudi v tiskarsko tehniko in izdelujejo iz perbunana »gumaste« valje in plošče. Končno uporabljajo umetni kavčuk v kemični industriji za gumiranje zaščitnih oblek in za gumiranje tkanin za zrakoplove in balone.
Ima pa »perbunan«? isto lastnost kakor vse umetne snovi — proizvajanje je zelo drago in se izplača samo pri res veliki produkciji.
Tudi slepci se bavijo s športom
V Angliji so se v zadnjem času začeli tudi slepci baviti z različnimi vrstami %porta. Tako so v Londonu slepci ustanovili celo svoj veslaški klub ter sc vadijo na Temzi. Veslaške tekme slepcev se vršijo seveda pod nadzorstvom ljudi, ki dobro vidijo in ki so dobri veslači. Vsako nedeljo se v Londonu na Tem-si vršijo tekme slepcev. V Londonu so nedavno imeli veslaško tekmo med slepimi ženami in moškimi. Zmagale so vedno žene.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
V. WEIXL
>Edfno5i«; Sfer. 1.
iftall oglasi
beseda O-35din, tfoplio««n/e po t*50 din; inic* rmtni d«vele do 40 besed f*- din. nad 40 fcesed 2*- din. Zrn ilM-rana pisma se plala 10* din. Za o dfovor /e prlloiHI J-din v znamkah
MARIBOR
Vežba dijaštva zamorskih univerz
Vifokoftoici zamorske unj venta » Monrovljl. Tudi v samostojni zamorski republiki Liberiji skrbijo »i telesno vzgojo mla* din«. Liberija ima celih 800 mož redne vojske.
2500 Din rabite,
da zaslutit« 1000 Din matačno doma.
i> o s i • »
„Ano»' Mfrlboi
Orožnova 6
intmke
VEČJA DELAVSKA
DRUŽINA
vajena kmočkega in gozdnega dela dobj stanovanjc In zomljišCe pri Upravi velepo-sestva Krumperk. t>. Dob pri Domžalah,
radekupujejo
svilo za obleke, perilo.. t. d.
pn'
I. TRPIN-U
Maribor, Vetrinjska ulica 15
MARIBORSKA TISKARNA o. ■>.
VODILNO TISKARSKO PODJETJE SOV IRMI SLOVENIJE POSTREŽEMO NIT NO. bomba iai o o i.i.v.u
TELEFON 25-07, 20-00. 20-00
MARIBOR
KOPALIŠKA ULICA 6
AUGUST GAILIT:
Potepuhovi letni časi
»Takega drekca majhnega bi tl pač ne
bilo' treba še razkazovati!« je rekla prc-: iljivo, Jooni pa je divje zaklicala:
*Ti torej ne greš? Dobro!«:
In je zaloputnila vrata.
Nipernaadi je odvihal rokave.
Joona pristopi k njemu in pravi: »Toonias, takšnih stvari si pa res ne smeš več dopustiti!«
»Ph, — ženske všečnosti!« je zamahnil z roko Nipernaadi.
»Prav zato!« je divjal Joona. »Kmalu bo konec! Kmalu bo razneslo! — Midva ji že pokaževa!«
Vlekel je Nipernaadija s seboj.
Ves dan sta delala na steni slapa. Navrtala sta bila devet lukenj, potem pa sta jih napolnila s patroni in pritrdila netilno vrvico.
Nipernaadi je strokovnjaško ogledoval okolnji svet, potem pa je rekel:
»Vsi vragi! To bo pok! Takega grmenja, voda, ki ga boš tu doživela, ne boš več slišala vse svoje življenje. Potem je 8 cevjo f/sesal vodo iz lukenj, jih zadelal, vtaknil kladiva in svedre v vrečo In re* ke!:
»Tako, Joona. Zdaj lahko izgineval« Na bregu je stala Anne-Mari in žalostno gledala po močvirju.
Ko sta prišla moža mimo, je dvignila pogled, pozdravila in rekla Joonl:
»Joona, Jairus te pozdravljal«
Joona se ustavi, plašno pogleda Anne-Marijo in pravi:
»Da, takoj pridem k njemu.«
»Kar spoznati ga ne boš mogel,« se je smehljala Annc-Mari. »Vrnil se jc pobožen in miren. Takoj, ko jc prišel, Jc zahteval sveto pismo in nabožno pesmarico. V hiši nismo imeli nič takega. Tekla sem k sosedu in si izposodila knjige. Ne pije več žganja, ne kadi, ne Izpregovorl za nič na svetu »hudič«, in ne pljuva več na tla. Pridi hitro, ne vem si pomagati i njim sama!«
Joona je zardel in prestoplcal z nog} na nogo.
L »vtorjrv.m dovoljenj«« poslovenil MARIJAN FUCHS
»Ne«, je rekel, »Tudi mene jc minila želja, da bi ga videl,«
»Saj tudi ni ničesar videti«, mu je pritrdila Anne-Mari. Neprestano zavija usta proti nebu kakor mladi ptič v gnezdu svoj kljun. Devetkrat je že molil očenaš, petkrat oddrdral izpoved grehov, dvakrat na pamet povedal vero do konca, zdaj pa je pri Jeremijevih žalostinkah. Vsa krčma je nenadoma polna boga in božje besede, nabožne besede odmevajo po praznem prostoru kakor v cerkvi. Celo glas sc mu je izpremenil. Nos se mu je zožil, da je zdaj kakor konica igle. Le kaj so počeli v ječi z njim. Ali so ga napajali s strupenimi zdravili, ga mučili z razbeljenim železom in ga vsak dan bili s težkim svetim pismom po butici? Cisto otopel je In v ničemer se več ne razlikuje od Jaa-na Traavlija. Pravkar sta oba v gostilni: Jairus In KUUp. Jairus moli, KUUp ga pa posluša in puha od jeze. Ah, ubogi KUUp je tako divji, da je razbil že en krožnik. Solze mu Ujelo po Ilcih. Kljub temu je vzel Sc en krožnik iz omare in ga z vso močjo treščil ob tla: Naj gre še ta k vragu! je stokal. Tale zadnji! življenje jc tako ali tako na koncu! •— Kako bi pa tudi ne bilo na koncu, ko je pa Jairus ponorel? Tako smo upali na njega, snovali smo najlepše načrte, zdaj pa Imamo tako nadlogo na vratu in drugega nič!«
Anne-Mari je Imela v očeh resnične solze. In s solznimi očmi je pogledala Nipernaadija. Ta je rekel:
»Kaj me tako gledaš, Anne-Mari? Jaz ne morem nič za to.«
»Ne, ti ne moreš nič za to«, je rekla in šla proč,
Nipernaadi pa je vesel, da kar žari, »Odlično!« vzklika. »Naš čas je prišel! Jairus |c na suhem, tedaj je vsa Maarla zrela. Pokonci, Joona! Nn delo!«
S silo jc vlekel Joona s seboj In hite! k slapu.
Tu se je vrgel z ognjeno vnemo na delo. V jamice je vlanral naboje, jih pokrival in pritrjeval netilno vrv.
Joona ga brezčutno gleda. On misli na široki, tuleči obraz Anne-Mari.
»Ah, da bi vsaj že bilo tega konec!« Sl misli. »Ko bi vsaj ne bilo ne močvirja, ne Nipernaadija, — ko bi vsaj spet kakor prej sedel na oknu svoje koče, gledal na reko, pel svoje pesmi in mislil pri tem na Anne-Marijo, samo na Annc-Marijol Al se vrnejo kdaj še ti časi? Zdaj sem kakor koza napeta na bobnu. Vsakdo, ki gre mimo, sine tolči po njej! Rad bi bil spet sam s seboj.«
di>^Z°rU ^ h|P°ma zaklical Nipernaa-
Joona vidi, kako so zagorele netilne vrvice, kako je modrikast plamenček zbežal ko miška hitro proti vdolbinam. Nipernaadi je bežal daleč vstran.
Joona beži za njim. Kri mu bušne v K,av0' Noge mu postanejo svinčene .Končno dohiti Nipernaadija, in oba na široko ležeta pred velik kamen.
Pok je strašen. Zemlja trepeče. V zrak se vzpne velikanski steber. Kakor, da bi sc vsa Maarla drobila v kose, kakor da bi se s strašno silo razpočilo zemlje kame-nito srce na dvoje. Potlej vzdihu podoben, zamolkel, tožeč glas. Vode sc ženo navzgor.
Nipernaadi skoči kvišku in steče tja.
Poleg slapa je nastala široka odprtina. Vode se hrumeče stekajo navzdol. Hotel je zakričati od radosti, toda nenadoma se zdrzne in obstane, bedasto zijoč predse.
S skalnate stene se je odkrhnila le tenka plast. Nova struga more v najboljšem slučaju zajeti le zgornjo vodo. Voda, ki je Šumela navzdol, ni tekla naprej, marveč se je šumeče ustavljala in sc pod slapom razlivala v jezero. V vedno večjih in širših lokih K' prepl|avl|a1a Ktilipove senožeti.
Nipernaadi se je vrnil k Joonl in reke!:
»Tako. Zdaj lahko greva!«
»Odtod?« vpraša Joona:
»Pa, odtod. Domov!« odgovori Nipernaadi. »Tu nimava več kaj početi. Kar se je dalo videti, sva videla.«
»In Mnarline vode bodo tekle, dokler vse ne izteko?« je vprašal Joona.
»Zakaj bi pa ne tekle?« odvrne Nipernaadi nevoljno,
»To bi rad videl!« pravi Joona.
Nipernaadi jc postal nestrpen.
»Ah, nesmisel!« pravi vznemirjen. »Tu
5»
ni ničesar več videti. Voda in voda, — vedno isto.«
V trenutku, ko sta hotela oditi domov, zaslišita od krčme sem bližajoče se kri" Čanje.
Nipernaadi se je skril poleg Joone za skalo in opazoval.
Pred vsemi je tekel Jairus. Poleg njega Annc-Marl, potem KUUp, za njim pa nešteto ljudi. Vsa okolica se je stekla skupaj, Možje so prišli s puškami, sekirami in kosami, ženske pa z grabljami, pre-kljami in grebljicami. Kriče in vihteč orož je, so se bližali kakor grozeč nevihtni oblak.
»Za vraga! Kakšne norčije pa so to?* je vzkliknil Nipernaadi začudeno. »KrN žarska vojska? Lovska gonja? Ali so morebiti opazili v močvirju volka ali medveda?«
Joona je dvignil glavo in gledal.
»O ti preljubi Jezus in nesrečni Ka-naan!« Je zaklical prestrašen do smrti. »O zadnja urica mojega pozemeljskega življenja! Sedaj je končno konec tu in kmalu se prične klanje in paranje trebuhov! Nas iščejo, nas! Izsuševalce barii zdaj obkrožajo!«
Že so zadoneli glasovi:
»Kje pa so tl satanski izsuševalci? Ki>’ so tl razbijalci skal? Ml vas naučimo od-vodnjevanja in gospodarstva!« Na kosce vas raztrgamo, zdrobimo vas v prahi«
»Zdaj pa v gozd, zdaj pa le hitro v gozd!« naglo zakriči Nipernaadi.
Plazila sta se po trebuhu proti gozdu kakor kači, iščoč kritja za kamenjem in debli. Ko sta se privlekla do tia, sta gledala in poslušala še nekaj časa.
Ljudje so hiteli k slapu, se ustavili na mah umolknili. Toda samo za hip. Potem so zagnali še večji, še strašneiš’ krik. Bili ,so kakor iz uma.
»Moje senožeti! Mo|e lene senožeti! je žalostno ječnl KilUp. »Zdai so pod vodo, na dnu rdobokecra jezera! Leto zn letom sem gradil to steno. znnSal sUupai kamen za kamnom, da bi gorenia voda ne nrenlavila naSIh lenih travnikov. 7dni nn te ta blaznež razgnal zidove, ki sem ii,! Trdil laz, — o nebrcn. o n.nrilo*™. n sinček naznreški! — Ninernnndi. nr>i.-^5i r.e nrostnvnljno, preden te sam naidem!«
(Dalje prihodnjič).
;n
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav,ravnatelj Stanko Detela, vsi v Mariboru
ELFIDAR DO