Kaj je tretji stan? 
Emmanuel-Joseph Sieyès 
J "J okler filozof ne prekorači meja resnice, ga ne obsojajte, da je šel predaleč. 
Njegova naloga je, da zaznamuje cilj - do njega mora torej priti. Če bi 
obtičal nekje na poti in tam postavil svoje znamenje, bi bilo lahko napačno. Naloga 
administratorja pa je, nasprotno, da stopnjuje svojo pot, jo prilagaja naravi težav-
nostnih stopenj... Če filozof ni na cilju, ne ve, kje je; če administrator ne vidi cilja, 
ne ve, kam gre...« 
Načrt za ta spis je kaj preprost. Zastaviti si imamo tri vprašanja: 
1. Kaj je tretji stan? Vse. 
2. Kaj je bil doslej v političnem redu? Nič. 
3. Kaj hoče? Postati v njem[a] nekaj. 
Videli bomo[b], ali so odgovori pravilni. Potem bomo pretresli sredstva, ki so jih 
preizkušali, in tista, ki jih je treba uporabiti, da bi tretji stan zares postal nekaj. 
Tako bomo povedali: 
4. Kaj so ministri poskušali in kaj so privilegirani redi sami predlagali v svojo ko-
rist. 
5. Kaj bi bili morali storiti. 
6. Končno, kaj je še treba storiti, da bi tretji stan dobil mesto, ki mu gre. 
P R V O P O G L A V J E 
Tretji stan je popolni narod 
Kaj je potrebno, da neka nacija obstane in se razvija? Posebna dela in javne funk-
cije. 
Vsa posebna dela lahko zajamemo v štiri razrede: 1. ker zemlja in voda preskrbuje-
ta surovino človekovim potrebam, je prvi razred v naših mislih razred vseh družin, 
ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje. 2. Na poti od prve prodaje pridelkov pa do 
njihove porabe ali uporabe, doda nova delovna sila, bolj ali manj številčno poveča-
na, tem pridelkom bolj ali manj sestavljeno drugo vrednost. Človeška delavnost 
tako prispeva k izpopolnitvi blagodati narave in k temu, da se surovi produkt v 
vrednosti podvoji, potroji, postoteri. Takšna so dela drugega razreda. 3. Med pro-
dukcijo in potrošnjo, kot tudi med različnimi stopnjami produkcije, se vzpostavi 
cela množica posredniških agentov, ki so koristni tako proizvajalcu kot potrošniku; 
* Črke v oglatih oklepajih so variante, ki označujejo tekoče od poglavja do poglavja, 
a Var.: Postati nekaj. 
b Var.: Pogledali bomo. 
154 Emmanuel-Joseph Sieyès 
to so trgovci in prodajalci. Prodajalci, ki nenehno primerjajo potrebe kraja in časa, 
špekulirajo okrog skladiščenja, zalog in transporta; trgovci, ki v končni posledici 
vzamejo nase breme razpečevanja, so trgovci na debelo in drobno. Ta vrsta korist-
nosti označuje tretji razred. 4. Poleg teh treh razredov delovnih in koristnih držav-
ljanov, ki se ukvarjajo s samim predmetom potrošnje in porabe, je v družbi po-
trebna še cela vrsta posebnih del in storitev, ki so neposredno uporabne, koristne ali 
prijetne osebam. Ta četrti razred zajema vse, od najbolj izjemnih, sijajnih, imenit-
nih znanstvenih in svobodnjaških poslov, do najmanj cenjenih hišnih opravil. Takš-
na so dela, na katerih počiva družba. Kdo jo podpira? Tretji stan. 
Javne funkcije je, v sedanjih razmerah, mogoče razvrstiti tudi pod štiri znane 
oznake: Vojska*, Trgovina*, Cerkev in Uprava. Odveč bi jih bilo pretresati v 
podrobnostih, da bi pokazali, da gre v njih povsod tretjemu stanu večina, le da so 
jim naložena najbolj mukotrpna dela, vsi posli in opravila, ki jih privilegirani stan 
noče opravljati. Častna in imenitniška mesta pa so zasedena samo s člani privilegi-
ranega stanu. Jim bomo to šteli v zasluge? Zato je potrebno, da tretji stan odkloni, 
da bi zapolnjeval takšna mesta ali pa, da postane manj sposoben opravljati te posle. 
Vemo pa, kako je; drznili so si spraviti se na red tretjega (stanu; op. prev.) s prepo-
vedmi. Rekli so mu: »Kakršnekoli so tvoje usluge, kakršnekoli so tvoje sposobnosti 
- šel boš do tu; preko ne boš šel. Ni dobro, da bi bil ti nagrajen.« Tiste redke izje-
me[a], ki so čutile, kako bi moralo biti, so le še posmeh več, in jezik[b], ki si ga pri-
voščijo v teh redkih priložnostih[c] je le zmerjanje več. Če je to izobčenje socialni 
zločin napram tretjemu stanu, ali bi vsaj lahko rekli, da koristi javni stvari? A mar 
ne poznamo učinkov monopola? Če jemlje pogum tistim, ki jih izobča, ali mar ne 
vemo, da onesposablja tiste, ki jih favorizira? Mar ne vemo, da je vsako delo, ki 
smo ga izvzeli iz svobodnega tekmovanja, opravljeno slabše in dražje? 
Ali so, tedaj, ko so kakršnokoli funkcijo podelili v apanažo kakemu drugemu redu 
med državljani, mislili na to, da ne gre samo zato, da ni več treba plačati samo 
človeka, ki dela, ampak tudi vse tiste iz njegove kaste, ki niso zaposleni, ampak tudi 
cele družine tistih, ki so zaposleni in tudi tistih, ki niso? So bili mar pozorni na to, 
da se nam ta red stvari, ki ga mi nizkotno spoštujemo, zdi prezira vreden in sramo-
ten v zgodovini starega Egipta in v poročilih o popotovanjih v Vzhodno Indijo? ... 
Pa pustimo ob strani ugotavljanja, ki bi zadevi dala velike razsežnosti in jo tako 
nemara osvetlila, vendar pa bi zadržala našo razpravo1. 
a Var.: Redke izjeme. 
b Var.: Jezik, ki si ga dovolijo. 
c Var.: Priložnostih, zmerjanje. 
* Meč (L'Epee), * Blago (La Robe); (op. prev). 
1. Naj nam bo dovoljeno samo omeniti, kako je popolnoma nesmiselno, ko po eni strani gorečno trdijo, da 
nacija ni narejena za svojega šefa, pa po drugi strani hočejo, da je narejena za katerega njenih pripadni-
kov, ki (mu) prezirljivo odrekajoča] da bi sodeloval pri koristnem delu drugih državljanov in pri vsem, 
kar je utrudljivega v javnih funkcijah. Takšen razred ljudi je seveda grozno breme za nacijo! Neštevilne 
zlorabe v javnem redu, beda, vdanost in brezvoljnost petindvajsetih milijonov ljudi so dokaz brez pri-
mere. 
Var.: a V drugi, popravljeni izdaji, se opomba na tem mestu konča. 
Kaj je tretji stan? 155 
Za zdaj naj bo dovolj, če ste občutili, da domnevna koristnost privilegiranega reda 
za javne zadeve ni nič drugega kot privid; da tretji stan brez njega opravi vse, kar 
je mučnega v teh zadevah; da bi bila brez njega višja mesta neskončno bolje zase-
dena; da morajo seveda dobiti delež in plačilo za sposobnost in priznane usluge; in 
da je to, da so si privilegirani uspeli prilastiti vsa sijajna in častna mesta hkrati 
strašna krivica za splošnost vseh državljanov in izdaja za javno stvar. 
Kdo bi si torej upal reči, da tretji stan nima v sebi vsega, kar je potrebno, da bi 
tvoril popolno nacijo? Je trden in krepak mož, katerega roka je še v okovih. Če bi 
odstranili privilegirani red, nacija ne bi postala nekaj manj, ampak nekaj več. Kaj 
je torej to, tretji stan? Vse, ampak zatirano in vklenjeno vse. Kaj bi bil brez privi-
legiranega reda? Vse, toda cvetoče in svobodno vse. Nič ne gre brez njega, tretjega 
stanu, a vse bi šlo neskončno bolje brez drugih. Ni dovolj, da smo pokazali, da pri-
vilegiji še zdaleč niso naciji koristni, le škodijo ji in jo slabijo, dokazati moramo še, 
da plemiški red2 nikakor ne sodi v družbeno organizacijo; da je lahko breme, ob-
veznost za nacijo, ne more pa biti njen del. 
Najprej zato, ker ni mogoče, da bi v vsem številu vseh elementarnih delov neke 
nacije našli ali namestili kasto plemstva. Vem, da so posamezniki, preveč jih je, ki 
jih negibljivost, nesposobnost, neozdravljiva lenoba ali splet slabe sreče, odtujijo od 
del v družbi. Izjeme in zlorabe so povsod na strani pravila, posebno pa v obsežnem 
kraljestvu. 
Vendar pa se bomo strinjali vsaj okrog tega, da manj ko je zlorab, bolj država velja 
za urejeno. Najslabše urejena od vseh bi bila tista, kjer ne bi samo osamljeni posa-
mezniki, ampak kar cel razred državljanov stavil na to, da bi ostal negiben sredi 
splošnega gibanja in bi znal potrošiti najboljši del produktov, ne da bi kakorkoli 
sodeloval pri njihovem nastajanju. Takšen razred je zaradi svoje lenobe, zajedal-
stva naciji prav gotovo tuj. 
Plemiški red sredi našega okolja ni nič manj tuj, in sicer zaradi svojih civilnih in 
javnih prerogativ. 
Kaj je nacija? Telo združenih, ki živijo pod skupnim zakonom in jih predstavlja 
ista zakonodajna oblast. Ali ni kar preveč očitno, da ima red plemstva privilegije, 
2. Ne govorim o duhovščini. V moji misli to ni red, ampak poklic, zadolžen za določeno javno delovanje 
[a]; tu privilegij ne gre osebi, ampak funkciji, kar je nekaj bistveno drugega. Če so v Cerkvi neizkorišče-
ne dobrine, je to zloraba. Vsi cerkveni ljudje morajo biti koristni, ali za javno izobraževanje ali za ver-
ske kulte in obre de. Kajti preden so bili sprejeti v vrste duhovščine, so morali prestati dolg niz preizku-
šenj in to ni razlog, da bi na to telo gledali kot, da tvori posebno kasto. S to besedo lahko razumemo le 
razred mož, ki - brez funkcije in brez koristi in torej samo zato, ker obstajajo - uživa privilegije, ki se 
nanašajo na osebo. S tega gledišča, ki je pravo, obstaja samo en red, plemstvo. To je v resnici neko ljud-
stvo posebej, toda napačno ljudstvo, ki - zato, ker nima koristnih organov - samo ne more obstajati in 
se obesi na pravo, resnično nacijo, podobno kot rastlinski plevel, ki lahko živi samo od semena rastlin, ki 
jih spodjeda in izsušuje. Duhovščina, trgovci, vojaki in uradniki tvorijo[b] štiri razrede javnih mandatar-
jev, ki so povsod potrebni. Zakaj so v Franciji obtoženi aristokratizma? Zato, ker je plemiška kasta 
uzurpirala vse dobre položaje; naredila si jih je za nekakšno dedno dobro, tako jih izkorišča - ne v 
duhu družbenega zakona, ampak v svojo posebno korist. 
a In prav zato je nekaj med nami. Če duhovščina ne bi bila nič drugega kot red, ne bi bila nič dejanskega. V 
politični družbi so samo privatni in javni poklici. Zunaj tega so traparije ali nevarni videzi. 
b Var.: so... 
156 Emmanuel-Joseph Sieyès 
ugodja in celo pravice, ločene[č] od pravic velikega telesa državljanov? S tem izsto-
pajo iz splošnega reda, iz občega zakona. Tako postane ta red že zaradi svojih civil-
nih pravic nekakšno posebno ljudstvo v velikem narodu. To je resnično imperium 
in imperio. Tudi svoje politične pravice izvajajo posebej. Imajo lastne predstavnike, 
ki jih nič ne zavezuje, da bi skrbeli o ljudstvu. Telo njihovih predstavnikov zaseda 
posebej; kadar pa se zberejo v isti dvorani s predstavniki navadnih državljanov, 
velja, da je njihovo predstavništvo bistveno drugačno: je tuje narodu že po načelu, 
ker njegovo poslanstvo ne izhaja iz ljudstva, saj je v tem, da ne zagovarja in brani 
splošnih interesov, ampak svoj posebni interes. Tretji stan zajema torej vse, kar 
pripada naciji; in vsega, kar ni tretji stan, ni mogoče obravnavati, kot da je nacija. 
Kaj je tretji stan? Vse. 
D R U G O P O G L A V J E 
Kaj je bil doslej tretji stan? Nič. 
Ne bomo proučevali stanja hlapčevstva, v katerem je tako dolgo čemelo ljudstvo, 
tudi ne razmer ustrahovanja in poniževanja, v katerih še vedno tiči. Njegov civilni 
položaj se je spremenil; pa še se mora spremeniti: prav nemogoče je, da bi nacija 
kot telo ali tudi kateri njen posamezni del postal svoboden, če to ni tudi tretji stan. 
Človek ni svoboden zaradi privilegijev, ampak zaradi pravic, ki po zakonu pripada-
jo vsem. 
Če bi se aristokrati lotili, pa čeprav za ceno te svobode, ki so je nevredni, tiščati 
ljudstvo v zatiranju, bi se jih drznilo vprašati, v kakšnem svojstvu to počno. Če bi 
odgovorili, da v svojstvu osvajalcev, bi jim bilo treba pritrditi, to bi pomenilo poseči 
nekoliko nazaj. Toda tretji stan se nima bati sestopanja v preteklost. Sestopil bo do 
dne pred osvojitvijo; in ker je danes dovolj močan, da se ne dovoli podjarmiti, bo 
njegov odpor brez dvoma učinkovitejši. Zakaj pa ne bi poslali nazaj v hoste Fran-
kofonije vseh tistih družin, ki še živijo v norem prepričanju, da so izšli iz rase osva-
jalcev in da so podedovali njihove pravice? 
Nacija, tedaj očiščena, se bo lahko potolažila, mislim, s tem, da jo sestavljajo samo 
nasledniki Galcev in Romanov. Če nam je namreč v resnici do tega, da razlikujemo 
rojstvo od rojstva, bi bilo nemara bolje, če bi našim ubogim sodržavljanom razkrili, 
da to, kar prihaja od Galcev in Romanov velja najmanj toliko kot tisto, kar bi 
lahko prišlo od Sicambrov, Welchev in drugih divjakov, ki bi prišli iz host in mla-
kuž[a] stare Germanije? Ja, porečete; toda osvojitev je porušila vsa razmerja in 
plemstvo po rojstvu je prešlo na stran osvajalcev. Že, že - treba ga je spraviti na 
drugo stran, tretji stan bo postal plemiški, ko bo sam postal osvajalec. Če bi v privi-
legiranem redu, večnem sovražniku tretjega stanu, videli le tisto, kar se v njem da 
videti, otroke tega istega tretjega stanu, kaj bi rekli o divjem očetomorstvu, s kakr-
šnim sovražijo, prezirajo in zatirajo svoje bratefb]? 
č Var.: od samih pravic. 
a Var.: in iz blata.. 
b Var.: Toda, če je v rasah vse spremešano, če kri Frankov, ki ločena ne bi bila nič boljša, teče skupaj z 
galsko krvjo, če so predniki tretjega stanu očetje vse naeije, mar ne bi bilo upanja, da se bo nekega dne 
končalo to dolgo očetomorstvo, s katerim se en razred kiti, ko ga vsak dan počenja nad vsemi drugimi? 
Kaj je tretji stan? 157 
A sledimo našemu predmetu. S tretjim stanom je treba razumeti celoto državlja-
nov, ki pripadajo skupnemu redu. Vse, kar je z zakonom privilegirano, na kakr-
šenkoli način, je zunaj splošnega reda, je izjema od splošnega zakona in zato nika-
kor ne pripada tretjemu stanu. Rekli smo: splošni zakon in splošno predstavništvo, 
to naredi nacijo. Še preveč res je, da je nekdo v Franciji nič, kadar nima zase niče-
sar drugega kot varstvo splošnega zakona; če nam ni do kakšnega privilegija, se 
moramo odločiti, da bomo potrpežljivo prenašali zaničevanje, krivice in šikane vseh 
vrst. 
Da bi nesrečni ne-privilegiranci preprečili, da bi jih popolnoma zbrisali, ne morejo 
storiti ničesar drugega, kot da se na vsakršne nizkotne načine navežejo na nekoga 
velikega; samo za to ceno kupijo možnost, da se lahko, ob priložnostih, sklicujejo 
na nekoga. 
Toda na tem mestu nam gre manj za civilni položaj reda tretjega stanu kot pa za 
njegova razmerja z ustavo. Poglejmo, kaj je v tem smislu z generalnimi stanovi. 
Kateri so bili njegovi domnevni predstavniki? Za določen čas poplemeniteni ali 
privilegirani ljudje. Ti lažni predstavniki celo niso bili vedno svobodno delo ljudskih 
volitev. Včasih so v generalnih stanovih - in v provincijskih stanovih skoraj povsod 
— gledali na ljudsko predstavništvo kot na pravico nekaterih uradov ali položajev. 
Staro plemstvo ne more trpeti novih plemenitašev; ne dovoli jim zasedati skupaj z 
njim, če ne morejo dokazati, kot se reče, štirih generacij in sto let. Tako jih potiska 
v red tretjega stanu, kateremu pa očitno ne pripadajo. Vendar pa so v očeh zakona 
vsi plemiči enaki, tisti od včeraj kakor tudi tisti, ki jim bolj ali manj uspeva skriti 
svoj izvor ali svojo uzurpacijo. Vsi imajo enake privilegije. Samo mnenje jih razlo-
čuje. Toda, če je tretji stan že prisiljen prenašati neki predsodek, ki ga je zakon 
blagoslovil, pa ni nikakršnega razloga, da bi se podrejal takšnemu predsodku, ki je 
zoper besedilo zakona. 
Kar naj počnejo z novimi plemiči, kar hočejo; gotovo je, da brž, ko neki državljan 
dobi privilegije, ki so nasprotni splošnemu pravu, sam ni več iz vrst splošnega reda. 
Njegov novi interes je nasproten splošnemu interesu; neprimeren je za to, da bi 
volil za ljudstvo. 
To neovrgljivo načelo izobča iz predstavništva reda tretjega stanu tudi preproste 
privilegirance za določen čas. Tudi njihov interes je bolj ali manj sovražen sploš-
nemu interesu; in čeprav jih mnenje uvršča v tretji stan in čeprav je glede njih 
zakon nem, jih narava stvari, močnejša od zakona in mnenja, nezmotljivo postavlja 
zunaj splošnega reda. 
Bo kdo rekel, da to, da hočemo odstraniti iz tretjega stanu ne samo dedne privile-
girance, ampak tudi tiste, ki uživajo le začasne privilegije, pomeni, da hočemo z 
radostjo v srcu oslabiti ta red, ga oropati njegovih najbolj razsvetljenih, najbolj 
pogumnih in čislanih članov? 
Zakaj razum in močna pravica, ne bi nekega dne - tako kot bahavost - pritisnila na privilegirane, da bi 
sami, v imenu novega interesa, toda pravega, bolj socialnega, spodbujali, terjali njihovo rehabilitacijo v 
red tretjega stanu? 
158 Emmanuel-Joseph Sieyès 
Čisto mogoče je, da skušam zmanjšati moč ali častitljivost tretjega stanu, saj se v 
mojem duhu nenehno meša z idejo nacije. Toda ne glede na motiv, ki nas usmerja, 
vprašam, ali lahko storimo, da resnica ni resnica? Če je neka vojska imela smolo, 
da so iz nje dezertirale najboljše čete, ali jim mora potem še vseeno zaupati, da jo 
bodo branile? Vsak privilegij, tega ne ponavljamo nikoli dovolj, je nasproten sploš-
nemu pravu, potemtakem vsi privilegirani, brez razločka, tvorijo drugačen razred, 
nasproten tretjemu stanu. Hkrati pripominjam, da ta resnica ne vsebuje ničesar 
alarmantnega za prijatelje ljudstva. Narobe, napeljuje k velikemu nacionalnemu 
interesu in daje silovito čutiti nujo po takojšnjem zatretju vseh začasnih privilegi-
jev, ki delijo tretji stan in se zdi kot da ga hočejo obsoditi na to, da bi položil svojo 
usodo v roke sovražnikov. Sploh pa ne smemo ločiti te ugotovitve od naslednje: 
ukinitev privilegijev v tretjem stanu ni izguba oprostitev, ki so jih deležni nekateri 
njegovi pripadniki.3 Te oprostitve pogosto niso nič drugega kot splošne pravice. 
Bilo je skrajno nepravično oropati zanje občost ljudstva. In tako terjam - ne izgubo 
neke pravice, ampak njeno povrnitev; in če kdo oporeka, da s tem, ko kateri od teh 
privilegijev postane splošen, kot na primer tisti, da se nikakor ne sme streljati na 
policijo,4 bi si preprečil izpolnjevanje neke družbene potrebe; odgovarjam, da 
mora biti vsaka družbena potreba naloga in breme vseh in ne enega posebnega 
razreda državljanov in da mora biti človek kaj daleč od vsakršnega razmišljanja in 
od vsakršne pravičnosti, da ne najde bolj nacionalnega sredstva za izpopolnitev in 
nadaljnje ohranjanje takšnega varnostnega stanja, kakršnega hočemo imeti[c]. 
Zgodi se, da je kdo zaprepaščen, ko sliši tožbe zaradi trojne cerkvene, vojaške in 
trgovske aristokracije. 
Radi bi, da bi to obveljalo le kot manira govorjenja, toda te besede je treba vzeti 
zares. Če so generalni stanovi tolmač splošne volje in imajo, iz tega naslova, zako-
nodajno oblast, ali mar ni jasno, da je resnična aristokracija tam, kjer so generalni 
stanovi le klero-nobili-juridi skupščina? 
Tej strašni resnici dodajte še, da so na ta ali oni način vse veje izvršilne oblasti padle 
v kasto, ki oskrbuje Cerkev, Trgovino in Vojsko. Zaradi nekakšnega duha bratstva 
se imajo plemiči med seboj raje in sebe raje kot ostalo nacijo. Uzurpacija je popol-
na; zares vladajo. 
Če beremo zgodovino dovolj pozorno, da ugotovimo, ali se dejstva ujemajo ali ne s 
temi spoznanji, se bomo prepričali - govorim iz izkušnje — da je velika zmota ver-
jeti, da je Francija podložna monarhičnemu režimu. 
c Var. in dodatek: Tako se je zgodilo, da domnevni predstavniki tretjega stanu - bodisi zato, ker so volitve 
povsem zatajile, bodisi zato, ker jih ni izvolila večina članov tretjega stanu iz mest in podeželja, ki so 
imeli pravico do predstavništva, bodisi zato, ker zaradi privilegijev niso imeli pravice biti izvoljeni - tisti, 
ki so doslej nastopali v generalnih stanovih, dejansko sploh niso imeli resničnega pooblastila ljudstva. 
3. Nekateri municipalni častniki, predsedniški prokurator v Rennesu itd, so že dali lep zgled 
odpovedovanja oprostitvam ali privilegijem, ki jih razlikujejo od ljudstva. 
4. Ne morem si kaj, da ne bi opozoril na moje presenečenje, ko sem videl, da so plemiči oproščeni, če 
streljajo na policijo! To pomeni nadvse visokostno preziranje edine pretveze, na katero hočejo navezati 
toliko staro žitnih teženj! Od česa pa bodo zahtevali ceno, če ne od krvi, prelite za kralja? M.C. je z 
nepozabnim domislekom zadel ta večni refren: »Je bila kri ljudstva torej voda«?[a] 
a Ta navedek je iz »Memoire pour le peuple français« (pripr. Cerutti), 1788 in -8, str. 26. (op. ured.) 
Kaj je tretji stan? 159 
Rešite iz naših analov kakšno leto pod Ludvikom XI, Richelieujem in kakšen tre-
nutek iz časa Ludvika XIV, kjer vidimo despotizem v čistem stanju; mislili boste, 
da berete zgodovino dvorne aristokracije. Vladal je dvor in ne monarh. Dvor vzpo-
stavlja in ukinja, dvor je tisti, ki postavlja in odstavija ministre, ki ustanavlja in deli 
položaje in funkcije itd. In kaj je to dvor, če ne glava te ogromne aristokracije, ki 
prekriva vse dele Francije, ki s svojimi člani sega do vsega in povsod izvaja vse, kar 
je pomembno v vseh delih javnega življenja? Tako so se ljudje navadili, da so v 
svojem momljanju ločili monarha od oblastniških nosilcev. Vedno so gledali na 
monarha kot na strahovito prevaranega človeka, brez varstva in zaščite sredi de-
javnega in vsemogočnega dvora in nikoli jim ni padlo na um, da bi se hudovali nanj 
za vse hudo, ki se je dogajajo v njegovem imenu. 
Povzemimo: tretji stan doslej ni imel svojih resničnih predstavnikov v generalnih 
stanovih. Njegove politične pravice so potemtakem nične. 
T R E T J E P O G L A V J E 
Kaj hoče tretji stan? Postati nekaj. 
Nikakor ne gre soditi o njegovih zahtevah na podlagi posamičnih opazk nekaterih 
avtorjev, ki so bolj ali manj poučeni o človekovih pravicah. Red tretjega stanu[a] je 
v tem pogledu še močno zaostal, ne pravim tega samo v luči tistega, ki je proučeval 
družbeni red, ampak tudi s stališča množice splošnih idej, ki oblikujejo javno mne-
n j e . 
Resničnih pritožb tega reda ne moremo presojati drugače kot na podlagi pristnih 
zahtev, ki jih velike mestne uprave naslavljajo na vlado. Kaj vidimo? Da hoče ljud-
stvo nekaj biti, in po pravici povedano, kar se da malo. Hoče imeti predstavnike v 
generalnih stanovih, se pravi zastopnike iz svojega reda, ki so vešči predstavljati 
njegove zahteve in ki so branilci in zagovorniki njegovih interesov. Toda, kaj bi jim 
pomagalo, če bi prisostvovali generalnim stanovom, če pa bi tam prevladoval njim 
nasproten interes! S svojo prisotnostjo bi samo potrdili zatiranje, katerega večne 
žrtve so. In tako je čisto jasno, da tretji stan ne more priti volit v generalne stanove, 
če si tam ne more zagotoviti vsaj enakega vpliva kot ga imajo privilegirani in zah-
tevati enako število predstavnikov kot ga imata druga dva reda skupaj3 in končno, 
ta predstavniška enakost bi postala popolnoma iluzorna, če bi vsak dom imel svoje 
ločene glasove. Tretji stan torej zahteva, da se glasuje pogla vi in ne po redih. Na to 
so zvedene zahteve, za katere je videti, da so tako razburile privilegirane, ker so 
mislili, da bo že s tem postala reforma zlorab neizogibna. Pravi namen tretjega 
stanu pa je, da si zagotovi v generalnih stanovih enak vpliv kot ga imajo privilegi-
rani. Ponavljam: bi lahko terjal manj? In ali ni jasno, da - če je njegov vpliv izpod 
ravni enakosti - ne more upati, da bo izstopil iz politične ničnosti in postal nekaj? 
Toda resnična nesreča je, da trije členi, ki tvorijo zahtevo tretjega stanu, ne zado-
ščajo za to, da bi mu prinesli enakost vpliva, čemur pa se dejansko ne morejo odre-
a Var.: Tretji stan 
5 . Pristali so na to drugo zahtevo, niso se izrekli o tretji, povsem zavrnili pa so prvo. Toda ali ni čisto jasno, 
da ni enega brez drugega? Tvorijo celoto. Uničiti eno, pomeni ukiniti vse tri. Pozneje bomo pokazali, 
komu gre, da se izreka glede vsega, kar zadeva ustavo. 
160 Emmanuel-Joseph Sieyès 
či. Zaman bodo dosegli enako število predstavnikov iz svojega reda: vpliv privilegi-
ranih se bo vsilil in zagospodoval v samem svetišču tretjega stanu. Kje pa so mesta, 
položaji, službe, beneficije? Na kateri strani je potreba po zavarovanju? Na kateri 
strani je moč, ki lahko zagotovi zavarovanje? ... In mar ne-privilegiranci[b], ki bi se 
zdeli zaradi svojih sposobnosti najbolj primerni za podporo interesov svojega reda, 
niso vzgojeni v vraževernem ali prisilnem spoštovanju do plemstva? Vemo, da se 
ljudje na splošno upognejo vsem šegam, ki jim lahko koristijo. Nenehno mislijo, 
kako bi izboljšali svojo usodo; in ker osebna pridnost ne more napredovati po poš-
tenih poteh, se podajo na napačne. Ne vem za nobeno antično ljudstvo, ki je priva-
jalo svoje otroke nasilnim in nepoštenim nalogam, ki jih ne bi nagrajevalo prav po 
takšnih uspehih ali za te vrste prizadevanja.fc] Prav tako je bil, med nami, najbolj 
spreten razred iz tretjega stanu prisiljen, da se je prepustil volji močnih mož, da je 
dosegel, kar je potreboval. Temu delu nacije je uspelo[č] oblikovati nekakšno veliko 
predsobo, kjer je ves čas na preži okrog tega, kar rečejo ali storijo njihovi gospodar-
ji - in je vsak hip pripravljen žrtvovati vse za nagrado, ki si jo obetajo od sreče, da 
ugajajo. Kako naj, ko vidimo takšne šege, uidemo bojazni, da najbolj pristnih last-
nosti za obrambo nacionalnega interesa ne bodo prostituirali v predsodke? Najbolj 
trdovratni zagovorniki aristokracije bodo v redu tretjega stanu in med ljudmi, ki so 
- rojeni z veliko duha in malo duše - tako lačni oblasti[d] in objemov velikih, koli-
kor so nesposobni, da bi občutili ceno svobode. 
Poleg aristokratskega imperija, ki v Franciji razpolaga z vsem, in poleg fevdalnega 
vraževerja, ki še vedno preplavlja večino duhov, je treba upoštevati tudi vpliv last-
nine: to je naravna stvar; sploh je ne preganjam; toda strinjali se boste, da gre še 
vedno v celoti v korist privilegiranih in da lahko upravičeno sumimo, da jim daje 
močno oporo proti tretjemu stanu. 
Mestne oblasti so preveč zlahka verjele, da je dovolj, če odstranijo osebo privilegi-
ranega iz vrst predstavnikov ljudstva in da se bodo že s tem spravili na varno pred 
vplivi privilegijev. Na podeželju in sploh povsod pa velja, da ima vsak vsaj malo 
priljubljen gospod, če le hoče, za seboj nepopisno veliko množico navadnih ljudi. 
Preračunajte posledice in reakcije tega prvega vpliva in pomirite se, če le morete, 
glede rezultatov skupščine; videli boste, da so daleč od prvih ljudskih zborovanj, 
vendar še vedno kombinacija njihovih prvotnih sestavin. 
Bolj ko se ukvarjamo s tem vprašanjem, bolj prepoznavamo nezadostnost treh 
zahtev tretjega stanu. Toda že takšne kot so doživljajo silovite napade; proučimo 
razloge te sovražnosti. 
b Var.: Oni sami. 
c Var.: Pri nekem starem narodu so dali otrokom jesti šele potem, ko so opravili nasilne ali kakšne 
prevejane naloge. To je bil način, da so jih na to privadili in jih izmojstrili. 
č Var.: Tako ta nesrečni del uspe. 
d Var.: Bogastva, moči. 
Kaj je tretji stan? 161 
§ 1 
Prva zahteva 
Da so predstavniki tretjega stanu izbrani samo iz državljanov, ki resnično pripadajo 
tretjemu stanu. 
Razložili smo že, da resnično pripada tretjemu stanu, kdor ne uživa nobene vrste 
privilegija. 
Trgovci, ki so se povzpeli v plemstvo skozi neka vrata, ki so jih pozabili za seboj 
zapreti,6 hočejo po vsej sili biti generalni stanovi. Rekli so si: plemstvu ni do nas; 
nam ni do tretjega stanu, če bi bilo mogoče, da bi izoblikovali poseben red, bi bilo 
čudovito; toda tega ne moremo. Kaj storiti? Ne ostane nam drugega kot da ohra-
njamo staro napako, ko je tretji stan volil plemiče; na ta način bomo zadovoljili 
naše želje, ne da bi zatajili naše cilje. Vsi novi plemenitaši, ne glede na izvor, so 
hiteli ponavljati v istem duhu: tretji stan mora imeti možnost voliti plemiče. Staro 
plemstvo, ki se ima za pravo, ni enako zainteresirano za ohranjanje te zmote; zna 
pa računati. Reklo je: naše otroke bomo postavili v zbornico preprostih in, gledano 
v celoti, je to, da vzamemo nase predstavljanje tretjega stanu, pravzaprav izvrstna 
ideja. 
Ko je enkrat volja trdna, razlogov, kot se ve, nikoli ne manjka. Treba je, so rekli, 
ohraniti staro uporabo ..., sijajno rabo, ki je tretji stan prav do tega trenutka popol-
noma izločila iz predstavništva, namesto, da bi mu ga nudila! Red tretjega stanu 
ima svoje politične pravice, kakor tudi svoje civilne pravice; sam mora izvajati 
oboje. Le kakšna je ta ideja, da naj bi razločevali redove po koristnosti prvih dveh 
in nesreči tretjega in jih zamenjevali, brž ko je to še koristno prvima dvema in 
škodljivo naciji! Kakšno rabo ohranjati, ko pa vendar gre za to, da se lahko kleriki 
in plemiči polastijo doma tretjega stanu! Pri moji veri — bi se imeli oni za zastopane, 
če bi tretji stan lahko preplavil deputacijo njihovih redov? 
Zato, da bi razkrili nečednost nekega načela, je dovoljeno, da potisnemo njegove 
posledice kolikor daleč lahko gredo. Poslužujem se tega sredstva in pravim: če si 
ljudje iz tretjega stanu dovolijo, da ravnodušno predajo svoja pooblastila, komur 
jim je pač všeč, je prav mogoče, da bodo v skupščini nastopali samo člani enega 
reda. Ali bi pristali, denimo, na to, da lahko kler predstavlja vso nacijo? Še delj 
bom šel. Potem, ko v roke enega reda položimo zaupanje treh stanov, osredotočimo 
na eno samo osebo pooblastila vseh državljanov: bomo zagovarjali mnenje, da en 
sam človek lahko nadomesti generalne stanove? Kadar neko načelo vodi v nesmi-
selne posledice, pomeni, da je slabo. 
Dodajajo, da škoduje svobodi mandantov, če jih omejujemo v njihovi izbiri; na to 
domnevno težavo imam dva odgovora. Prvi je, da je to nepošteno - in dokazal 
bom. Poznamo gospostvo gospodov nad kmeti in drugimi prebivalci podeželja; 
poznamo običajne ali možne manevre njihovih številnih agentov, vštevši uradnike 
6. Pravijo, da se hočejo poslej dobro sestavili; zato so sprejeli ukrep, po katerem bodo vsa mesta trgovske-
ga plemstva pripadala samo tistim, ki jih že imajo. Spomnimo se, kaj smo rekli malo prej o aristokratiz-
mu, ki je lakomen vsakršne oblasti. 
162 Emmanuel-Joseph Sieyès 
njihovega pravosodja. Vsakemu gospodu, ki bo hotel vplivati na prve volitve, je 
torej, v splošnem, zagotovljeno, da bo delegiran v razsodišče in potem ne bo šlo za 
nič drugega več kot za izbiro izmed gospode same ali izmed tistih, ki so si zaslužili 
njihovo najbolj intimno zaupanje. Ali bo služilo svobodi ljudstva, če si boste priskr-
beli oblast zato, da izdate njegovo zaupanje? Strašno je slišati, kako se skruni sveto 
ime svobode, da bi prikrili podobe, ki so ji kar najbolj nasprotne. Seveda je treba 
pustiti mandantom vso svobodo in prav zato je treba nujno izločiti iz njihove dele-
gacije vse tiste privilegirane, ki so preveč navajeni neusmiljeno gospodovati ljud-
stvu. 
Moj drugi odgovor je neposreden. Nikjer in nikakor ne more biti neomejene svo-
bode ali pravice. V vseh deželah je zakon določil nekatera svojstva, brez katerih ni 
mogoče voliti in biti voljen. Tako mora na primer zakon določiti starost, izpod 
katere človek ni sposoben predstavljati svojih sodržavljanov. Tako so ženske pov-
sod, pa naj je to dobro ali slabo, izvzete od te vrste pooblastil. Povsem samoumevno 
je tudi, da potepuh, berač ne more biti deležen političnega zaupanja ljudstva. Mar 
bi bilo hlapcem in vsem, ki so odvisni od nekega gospodarja, nenaturaliziranim 
tujcem dopuščeno, da nastopajo med predstavniki nacije? Politična svoboda ima 
torej svoje meje prav tako kot civilna svoboda. Gre samo za to, da vemo, če je 
pogoj ne-izvoljivosti, ki ga terja tretji stan, prav toliko bistvenega pomena kot tisti, 
ki sem jih pravkar navedel. Primerjava gre vsa v njegov prid; zakaj kakšen berač, 
tujec, lahko nimata nasprotnega interesa od interesa tretjega stanu, medtem ko sta 
plemič in klerik po svojem položaju prijatelja privilegiranih, od katerih imata kori-
sti. Tako je položaj, ki ga zahteva tretji stan, zanj najpomembnejši med vsemi, ki 
jih mora zakon, v skladu s pravičnostjo in naravo stvari, dati predstavnikom na 
izbiro. 
To razmišljanje bom poskusil še bolj utemeljiti z naslednjo predpostavko. Predpo-
stavim, da je Francija v vojni z Anglijo in da se vse, kar zadeva sovražnosti pri nas 
dogaja v okviru nekega Direktorija, ki ga sestavljajo nacionalni predstavniki. V 
tem primeru vprašam Direktorij, ali bi dovolil provincam, pod pretvezo, da noče 
prizadeti njihove svobode, da za svoje predstavnike v Direktoriju izberejo člane 
angleškega ministrstva? 
Privilegirani se seveda ne izkažejo za nič manjše sovražnike splošnega reda kakor so 
Angleži sovražniki Francozov v času vojne. 
Zaradi teh načel ni treba dopustiti, da tisti del tretjega stanu, ki preveč izključno 
pripada članom dveh prvih redov, požanje zaupanje navadnih ljudi. Opažamo, da 
so zato nesposobni že po svojem položaju; in vendar, če seveda njihovo izobčenje ni 
bilo zgolj formalno, potem vpliv gospodov, ki je postal zanje same nekoristen, 
lahko začne delovati v korist ljudi, s katerimi razpolagajo. Terjam predvsem po-
zornost do številnih agentov fevdalnosti.7 
7. Neštete šikane teh agentov še vedno pretresajo podeželje. Lahko rečemo, da privilegiran red vleče za 
sabo prav tako zoprn rep kot je sam. Državna blagajna, s svojimi stoterimi rokami, ne bremeni ljudi 
huje kot ti agenti. 
Kaj je tretji stan? 163 
Sicer pa je res odvratno s strani tega barbarskega režima, da moramo še trpeti, na 
nesrečo Francije, razdelitev na tri sovražne redove. Vse bi bilo izgubljeno, če bi si 
mandatarji gosposke prilastili predstavništvo navadnega reda. Kdo ne ve, da so 
služabniki bolj zagrizeni in ostri v obrambi interesov gospodarjev kot ti sami? 
Vem, da je to prepoved mogoče raztegniti še na veliko ljudi, saj zadeva še posebej 
vse uradnike pravosodja8 itd ...; toda tu ima oblast moč stvari. 
Dauphine je glede tega velik zgled. Nujno je izločiti, kot so storili v Dauphineji, iz 
izvoljivosti tretjega stanu fiskalne agente in njihove poroke, tudi ljudi iz uprave itd. 
Kar zadeva veleposestnike, ki pripadajo prvima dvema redovoma, mislim, da so v 
svojem sedanjem položaju preveč odvisni, da bi lahko svobodno volili v korist nji-
hovega reda. 
Toda, ali mar ne smem upati, da bo nekega dne zakonodajalec dopustil, da se bo 
poučil o vprašanjih poljedelstva, o vprašanjih civizma in javne blaginje; da bo 
končno nehal zamenjevati med seboj davkarsko dobičkaželjnost in delo vladanja? 
Tedaj bodo dovolili, celo spodbujali davek na življenje po glavi posestnika in tedaj 
bomo na tega tako dragocenega posestnika, gledali samo kot na svobodnega zakup-
nika, fevdnika, ki je zelo pravšen zato, da podpira nacionalne interese.9 
Mislili so, da bodo povečali težave, ki jih pravkar razbijamo, ko so začeli razglašati, 
da tretji stan nima dovolj razsvetljenih članov, ne dovolj pogumnih itd., da bi ga 
lahko predstavljali in da se morajo zateči k razumu plemstva ... Ta čudaška trditev 
ne zasluži odgovora. Poglejte bolje stoječe razrede tretjega stanu in, skupaj z vsemi, 
pozivam dobrostoječe razrede, tiste, v katerih nekakšno zadovoljivo udobje ljudem 
dopušča, da dobijo svobodnjaško vzgojo, da gojijo svoj razum in ga razvijejo do 
zanimanja za javne zadeve. Ti razredi namreč nimajo drugega interesa kot interes 
vseh ljudi. Poglejte, če med njimi ni dovolj izobraženih, poštenih, v vseh pogledih 
dostojnih predstavnikov naroda. Toda navsezadnje, pravijo, kaj, če se neka občina 
upira in noče svojih pooblastil tretjega stanu podeliti nikomur razen plemiču ali 
cerkvenemu veljaku? Če ne zaupa nikomur, razen njima? ... 
Rekel sem že, da ne more biti neomejene svobode in da je med vsemi pogoji, ki jih 
je treba predpisati glede izvoljivosti najbolj nujen tisti, ki ga terja tretji stan. Pa 
odgovorimo še bolj naravnost. Predpostavim, da bi si hotela neka občina škoditi za 
8. Patrimonia/ne pravice!Mi si lahko[a] predstavljate kaj bolj čudnega[b): Prav pravnim posvetovalnicam 
se imamo zahvaliti, da so žrtvovale največ kar so mogle ruševin in ostankov fevdalne anarhije. V drža-
vi, ki se ima za tako monarhično, je nenavadno, ko vidimo, da se je žezlo razletelo na tisoč drobcev in 
da so tatovi postali zakoniti lastniki. Seveda je to kaj čudna ideja o lastnini, če z njo zamenjavajo javne 
funkcije. 
a Var.: Težko si je predstavljati. 
b Var.: Nasprotnega politični pameti. 
9 . Aristokrat, ki se hoče šaliti na račun tega, kar imenuje pretenzije tretjega stanu, se zmeraj nagiba k 
temu, da zamenjuje ta red s svojim lakajem, sobarjem itd.; tedaj izbere jezik, ki ga ima za najprimernej-
šega, da izreče zaničevanje do ljudi, o katerih govori. Toda zakaj bi zadnji razredi onečaščali red, te z 
ničemer ne onečašča jo nacije? ... Kadar pa, narobe, hočejo razdeliti tretji stan, tedaj znajo zelo dobro 
ločevati različne razrede ljudstva. Pa kaj bi: to, kar ločuje ljudi, niso ne profesionalne razlike in ne nji-
hova razsvetljenost, ampak inte resi. V sedanjih vprašanjih so interesi samo dveh vrst: interesi privile-
giranih in interesi neprivilegiranih (opomba k 2. izdaji). 
164 Emmanuel-Joseph Sieyès 
vsako ceno; ali mora zato imeti pravico, da škoduje drugim? Če sem edini zaintere-
sirani za postopke mojega poglavitnega pooblastitelja, bi mi pač lahko rekli: Toliko 
slabše za vas, zakaj ste si pa izbrali tako slabega? Toda v tem primeru poslanci 
nekega okrožja niso samo predstavniki okrožja, ki jih je imenovalo, ampak morajo 
poleg tega predstavljati splošnost državljanov, glasovati za vse kraljestvo. Potrebno 
je torej splošno pravilo in takšne okoliščine - tudi če niso povšeči nekaterim poobla-
ščencem - ki lahko obvarujejo nacijo pred kapricami nekaj elektorjev. 
§ 2 
Druga zahteva tretjega stanu 
Da je število njihovih predstavnikov enako številu predstavnikov dveh privilegira-
nih redov. 
Ne morem si kaj, da ne bi ponovil: sramežljivo nezadostnost te zahteve je čutiti še 
iz starih časov. Mesta v kraljestvu niso dovolj upoštevala napredka razsvetljenstva 
in tudi ne javnega mnenja. Na nič več težav ne bi naleteli, če bi zahtevali dva gla-
sova nasproti enemu in morda bi se bili takrat podvizali dati jim to enakost, zoper 
katero se danes tako gorečno bi je jo. 
Sicer pa, kadar gre za odločanje o zadevi, kakršna je ta, se ne smemo zadovoljiti, 
kot se vse prepogosto dogaja, da svoje želje, svoje hotenje ali rabo predložimo kot 
razloge; vrniti se je treba k načelom. Politične pravice morajo tako kot civilne upo-
števati svojstvo državljana. Ta legalna lastnost je za vse enaka, ne glede na bolj ali 
manj realne kvalitete, ki pri vsakem posamezniku lahko tvorijo njegovo sposob-
nost, bogastvo ali užitek. Vsak državljan, ki izpolnjuje določene pogoje, da je lahko 
volivec, ima pravico biti zastopan in njegovo zastopništvo ne more biti frakcija 
zastopništva nekoga drugega. Ta pravica je ena; vsi jo enako izvajajo, kot so vsi 
enako varovani z zakonom, pri katerega nastajanju so sodelovali. Kako lahko po 
eni strani trdijo, da je zakon izraz obče volje, se pravi pluralnosti, mnoštva, hkrati 
pa hočejo doseči, da deset individualnih volj lahko uravnoteži tisoč posamičnih 
volj? Mar to ne pomeni izpostaviti se možnosti, da zakon naredi manjšina, kar je 
očitno zoper naravo stvari? Če ta načela, kljub svoji razvidnosti, nekoliko presegajo 
običajne misli, vabim bralca k primerjavi, ki je pred njegovimi očmi: 
Ali ni res, da se vsem ljudem zdi pravično, razen g. škofu iz Nev.,10 da ima ogrom-
no okrožje Poitouja v generalnih stanovih več predstavnikov kot majhno okrožje 
Gexa? Pravijo, da sta prebivalstvo Poitouja in njegov prispevek veliko večja kot 
Gexa. Priznavajo torej načela, na podlagi katerih je mogoče določiti delež pred-
stavništva. Bi radi, da o tem odloča davek? A čeprav ne poznamo prav natančno 
obdavčenja posameznih redov, pa kar samo pade v oči, da ga več kot polovico 
prenaša tretji stan. 
Kar zadeva prebivalstvo pa tako vemo, koliko je tretji stan večji od prvih dveh 
10. Teh besed »razen g. škofu iz Nev.« ni v 2. izdaji. Škof iz Neversa je bil tedaj Pierre de Seguiran. Morda 
je bil član skupščine veljakov, ki je izrekla takšno mnenje. Toda o tem nismo našli ničesar, (op. ured). 
Kaj je tretji stan? 165 
redov. Kot nihče, tudi jaz ne vem, kakšno je resnično razmerje, a dovolil si bom 
narediti svoj izračun. 
Najprej za duhovščino. Našteli smo 40. 000 župnij, vštevši podružnice, kar da števi-
lo župnikov, skupaj 40.000 
Lahko štejemo enega vikarja za štiri fare, eno z drugim je to skupaj 10.000 
Število katedral je enako številu škofij; približno dvajset kanonikov na eno in sto-
štirideset škofov in nadškofov 2.800 
Lahko domnevamo, kar na pogled, da je kapiteljskih kanonikov dvojno 
število 5.600 
Poleg že omenjenih, cenim, da je drugih cerkvenih nadarbenikov okrog 3.000 
In nazadnje, domnevam, da je še dva tisoč cerkvenih ljudi, v svetih redih, ki seveda 
nimajo nobene vrste nadarbin 2.000 
Ostanejo še redovniki in redovnice, katerih število se je v zadnjih tridesetih letih 
močno zmanjšalo. Ne verjamem, da jih je danes več kot 17.000 
Celotno število cerkvenih ljudi 80.400 
Plemstvo. Poznam samo en način, ki bi nas približal številu ljudi tega reda: da 
vzamemo province, kjer je to število najbolje znano in ga primerjamo z ostalo 
Francijo. Takšna provinca je Bretanja; vnaprej povem, da je s plemstvom bolj 
rodovitna kot druge, bodisi zato, ker se sploh ne pregrešijo zoper red ali pa zaradi 
privilegijev, ki jih ohranjajo družine, etc. V Bretanji štejejo osemnajst sto plemiških 
družin, cenim pa jih na dva tisoč, ker nekatere še niso vstopile v stanove. 
Če ocenimo, da ima vsaka družina pet članov, je v Bretanji deset tisoč plemiških 
ljudi, vseh starosti in obeh spolov. Ta številka je glede prebivalstva Francije v 
razmerju 1 proti 11. Moramo torej pomnožiti deset tisoč z enajst, in dobimo sto 
deset tisoč plemiških glav v celoti za kraljestvo, se pravi 110.000. 
V celoti torej ni niti 200.000 pripadnikov prvih dveh redov. Primerjajte to številko s 
petindvajsetimi ali šestindvajsetimi milijoni duš in presodite stanje. 
Če hočemo danes priti do istega sklepa na podlagi drugih, prav tako neizpodbitnih 
načel, moramo ugotoviti, da so privilegiranci glede na veliko telo državljanov isto, 
kar so izjeme glede na zakon. 
Vsako družbo morajo urejati splošni zakoni, podvrženi splošnemu redu. Če ze 
morajo biti izjeme, naj jih bo kar se da malo; in v nobenem primeru ne morejo 
imeti na javne zadeve enake teže in enakega vpliva kot splošno pravilo. Dejansko 
je nespametno primerjati z velikim interesom nacionalne množice interes izvzetih, 
kar počnejo, ko bi ju na kakršenkoli način radi uravnotežili. Sicer pa bomo o tem 
več rekli v šestem poglavju. Ko se bomo čez nekaj let spominjali vseh težav, ki jih 
moramo pretrpeti danes ob preskromnih zahtevah tretjega stanu, se bomo čudili 
zaradi bedne veljave pretvez, s katerimi so mu nasprotovali, kakor tudi in še bolj 
zaradi neznanske krivičnosti, ki so si jo drznili videti v njih. 
Prav tisti, ki se zoper tretji stan sklicujejo na avtoriteto dejstev, bi v njih lahko 
prebrali, če bi bili pošteni, pravilo svojega ponašanja. Navsezadnje - nekoč je bilo 
dovolj nekaj trdnih mest, da so ustanovila zbornico preprostih v generalnih stano-
vih. 
166 Emmanuel-Joseph Sieyès 
Po tem času je fevdalno suženjstvo izginilo in podeželje nudi številno populacijo 
novih državljanov. Mesta so se povečala in več jih je. Trgovina in obrt sta v njih 
ustvarila, če lahko tako rečemo, mnoštvo novih razredov, v katerih je veliko dobro-
stoječih družin, polnih dobro vzgojenih mož, privrženih javnim zadevam. Zakaj ta 
dvojna rast, ki je tako presegla to, kar so bila nekoč mesta v ravnotežju naroda, ni 
iste oblasti spodbodla, da bi ustvarila dve novi zbornici v korist tretjega stanu? 
Pravičnost in dobra politika se združujeta v tej zahtevi. 
Ne drznemo si biti tako nerazsodni glede neke druge vrste rasti, ki se je zgodila v 
Franciji; govorim o novih provincah, ki so bile združene po zadnjih generalnih 
stanovih. Nihče si ne upa trditi, da te nove province ne smejo imeti svojih pred-
stavnikov, poleg tistih, ki so bili v stanovih po letu 1614. Zakaj torej, ko gre za 
naraščanje, ki ga je tako lahko primerjati z ozemljem, saj tovarne in delavnice 
nudijo, prav kot ozemlje, nova bogastva, nove prispevke in novo prebivalstvo, 
zakaj torej, pravim, jim odrejajo predstavnike mimo tistih, ki so bili v stanovih leta 
1614? 
Toda jaz bežim pred pametjo ljudi, ki znajo prisluhniti samo svojim koristim. 
Lahko jim pridemo blizu samo z drugačnim razmišljanjem. Takšno jim ponujam. 
Ali ustreza današnjemu plemstvu, da ohranja jezik in držo iz gotskih časov? Ali 
ustreza tretjemu stanu, da ohranja ob koncu 18. stoletja turobne in čudne šege sta-
rodavnega suženjstva?[e] Če se tretji stan zna sebe zavedati in spoštovati, ga bodo 
spoštovali tudi drugi. Pomislite, da se je staro razmerje med redi spremenilo z dveh 
strani hkrati; tretji stan, ki je bil zveden na nič, je s svojo pridnostjo znova pridobil 
del tega, kar mu je najhujša krivičnost ugrabila. Namesto, da bi zahteval nazaj 
svoje pravice, je pristal, da mu jih niso vrnili, ampak prodali[f]. Toda, navsezadnje, 
na ta ali oni način, lahko pride do njih. Ne sme zanemariti dejstva, da je danes on 
sam nacionalna realnost, katere zgolj senca je bil nekoč; da je v tem dolgem spre-
minjanju plemstvo prenehalo biti tista strašna fevdalna stvarnost, ki je lahko ne-
kaznovano zatirala, da ni več nič drugega kot senca, ki zaman poskuša še ustraho-
vati vso nacijo. 
§3 
Tretja in zadnja zahteva tretjega stanu 
Da generalni stanovi ne volijo po redih, ampak po glavah. 
S tem vprašanjem se lahko soočimo na tri načine: v duhu tretjega stanu, po intere-
sih privilegiranih in nazadnje glede na dobra načela. Bilo bi nekoristno, s prvega 
vidika, če ne bi ničesar dodali k temu, kar smo že rekli; jasno je, da je za tretji stan 
to vprašanje nujno nadaljevanje dveh drugih. 
Privilegiranci se bojijo enakosti vpliva v tretjem redu in jo razglašajo za neustavno; 
ta drža je še toliko bolj zaprepaščujoča, ker sta bila doslej dva proti enemu, ne da bi 
se našlo karkoli neustavnega v tej nepravični superiornosti. Globoko v sebi čutijo 
potrebo po tem, da bi ohranjali veto nad vsem, kar bi utegnilo nasprotovati njiho-
e Var.: Da čemi ob koncu 18. stoletja v šegah. 
f Var.: In je podvržen temu, da jih mora kupiti. 
Kaj je tretji stan? 167 
vim interesom. Sploh ne nameravam ponavljati razlogov, zaradi katerih je dvajset 
piscev pobijalo to težnjo in argument starih oblik. Samo eno pripombo imam. 
Gotovo, da so v Franciji zlorabe; in gredo nekomu v prid: nikakor niso koristne 
tretjemu stanu, prav njemu predvsem škodujejo. In zdaj vprašam, ali je v tem sta-
nju stvari sploh mogoče ukiniti eno samo zlorabo, dokler je dopuščen veto tistim, ki 
kujejo iz njega dobiček? Vsaka pravica je brez moči: vse bi bilo treba pričakovati le 
od čiste velikodušnosti privilegiranih. Mar naj bi bila to ideja, ki si jo človek naredi 
0 družbenem redu? 
Če hočemo v sedanjih razmerah obravnavati isti predmet po načelih, ki so zasno-
vana zato, da jih razsvetlijo, se pravi po tistih načelih, ki oblikujejo družbeno ve-
do[g], neodvisno od slehernega posebnega interesa, potem to pomeni, da razkriva-
mo nov obraz tega vprašanja. Ni mogoče sprejeti zahtev tretjega stanu in ne ob-
rambe privilegijev, ne da bi prevrnili najbolj jasne pojme. Seveda pa ne obtožujem 
dobrih starih mest kraljestva, da so imela takšen namen. Hotela so se približati svo-
jim pravicam, s tem, da so terjala vsaj ravnotežje med dvema vplivoma; sicer pa so 
prepovedovala sijajne ideje: zakaj jasno je, da bi bil veto enega reda na druge pra-
vica, ki bi bila primerna zato, da vse paralizira v deželi, kjer obstajajo tako naspro-
tujoči interesi; gotovo je, da se pri glasovanju, ki ne poteka po načelu po glavah, 
izpostavljamo nevarnosti, da ne bomo spoznali prave pluralnosti, kar bi bilo vseka-
kor največja neprijetnost[h], saj bi bil zakon radikalno ničen. Te resnice so nezanik-
ljive. Toda ali se bodo ti trije redi, kakor so konstituirani, lahko združili, da bi gla-
sovali po glavah? To je pravo vprašanje. Ne. Če upoštevamo prava načela, ne 
morejo glasovati skupno ne po glavah in ne po redihfi]. Kakršnokoli razmerje upo-
rabite znotraj njih, ne morejo izpolniti cilja, ki so si ga zastavili in naj bi bil v tem, 
da celoto predstavnikov povežejo s skupno voljo. To trditev bi bilo seveda potrebno 
razviti in dokazati; dovolite, da to preložim na šesto poglavje. Nočem se zameriti 
tistim zmernim osebam, ki se vedno bojijo, da se bo resnica v tej zvezi slabo izkaza-
la. Najprej jih je treba pripeljati do priznanja, da je stanje stvari danes takšno - in 
sicer zgolj po krivdi privilegiranih - da je čas, da zavzamejo svoje mesto in da z vso 
močjo povedo, kaj je res in prav. 
Č E T R T O P O G L A V J E 
Kaj je poskušala vlada in kaj predlagajo privilegirani v korist tretjega stanu 
Zavedena vlada je verjela - ne iz razlogov, ki bi ji jih lahko šteli v dobro, temveč 
zaradi napak in ker je bila prepričana, da jih ne more popraviti drugače kot s pro-
stovoljnim sodelovanjem nacije, da si je zagotovila, s svoje strani, slepi pristanek za 
vse svoje projekte s tem, da je ponudila, da bo za nacijo kaj storila. S tega gledišča 
je g. de Calonne predlagal načrt provincijskih skupščin. 
g Var.: Znanost o družbenem redu. 
h Var.: Največja neprijetnost. 
1 Var.: Tega ne morejo ne po glavah ne po redih. 
168 Emmanuel-Joseph Sieyès 
§ 1 
Provincijske skupščine 
Niti za hip se ni bilo mogoče ukvarjati z interesi nacije, ne da bi nas presenetila 
politična ničnost tretjega stanu. Minister je celo začutil, da je razlikovanje med 
stanovi v nasprotju z vsemi upanji na boljše in je brez dvoma načrtoval[a], da ga bo 
sčasoma ukinil. V tem duhu je bil vsaj zamišljen in pripravljen prvi načrt za pro-
vincijske skupščine. Treba ga je samo znova nekoliko pozorneje prebrati, da opa-
zimo, da v njej ni upoštevan osebni red državljanov. Govori samo o njihovi lastnini, 
o realnem redu. Kot lastnik in ne kot duhovnik, plemič ali neplemič bi naj bil člo-
vek pozvan v te skupščine, ki so zanimive zaradi svoje vsebine, a veliko bolj 
pomembne zaradi načina, kako naj bi jih zasnovali, saj se je z njimi vzpostavljalo 
resnično nacionalno predstavništvo. 
Razlikovali so štiri vrste lastnine: 1. gospostva. Tisti, ki imajo te vrste lastnino, 
plemiči ali neplemiči, kleriki ali laiki, naj bi tvorili prvi razred. V tri naslednje raz-
rede so razvrstili navadno ali enostavno lastnino, v nasprotju z gosposko. Naravnej-
šo distribucijo naj bi tvorila le dva, določena na podlagi narave dela in ravnotežja 
interesov; gre za lastnino vasi in mest. Ta zadnja naj bi poleg hiš zajemala tudi vse 
delavnice, obrti, tovarnice itd. Brez dvoma so verjeli, da še ni napočil čas, da bi v to 
dvojno delitev všteli navadno cerkveno lastnino. Tako so verjeli, da morajo pustiti 
enostavno lastnino duhovščine v ločenem razredu. Ta je bil drugi. Tretji je zajemal 
lastnino na podeželju, četrti pa v mestih. 
Bodite pozorni na to, da so tri od teh vrst lastnine nerazločljivo posedovali držav-
ljani treh redov, trije razredi od štirih bi lahko bili nerazlikovano sestavljeni iz 
plemičev, neplemičev ali duhovnikov. Drugi razred sam pa naj bi vključeval mal-
teške viteze in tudi laike, ki naj bi predstavljali bolnice, farne delavnice itd. 
Naravno je, da verjamemo, da se bo na ta način, ko se javne zadeve obravnavajo v 
takšnih skupščinah ne upoštevaje osebni red, kmalu izoblikovala skupnost interesov 
med tremi redi, ki bi zategadelj, pomenila splošni interes; in nacija bi končala tako, 
kakor bi vsaka nacija morala začeti; biti eno. 
Veliko dobrih namer se je izmaknilo tako hvaljenemu duhu glavnega ministra. Pa 
ne gre zato, da ne bi bil videl interesa, kateremu je hotel služiti; gre za to, da sploh 
ni razumel resnične vrednosti tega, kar je skazil. Ponovno je vzpostavil nepolitično 
razdelitev osebnih redov; in čeprav bi že sama ta sprememba potegnila za seboj 
potrebo po novem načrtu, se je zadovoljil s starim in sicer glede vsega, za kar je 
menil, da ne prizadeva njegovih namer; nato pa se je čudil, ko je vsak dan izbruh-
nilo na tisoče težav, prav zaradi pomanjkanja soglasja. Predvsem plemstvo ni 
moglo dojeti, kako bi se moglo poslej regenerirati v skupščinah, kjer so pozabili na 
rodovnike. Njegova zaskrbljenost je bila, s tega vidika, zabavna za opazovalce. 
Med vsemi napakami pri izvajanju te ureditve je bila največja pač ta, da so začeli 
pri strehi, namesto, da bi počivala na svojih naravnih temeljih, svobodnih volitvah 
a Var.: je bil načrtoval. 
Kaj je tretji stan? 169 
ljudi. Toda ta minister je vsaj, da bi počastil pravice tretjega stanu, naznanil število 
predstavnikov za njegov red, enako številu združene duhovščine in plemstva. Glede 
na ta člen je bila ureditev pozitivna. Kaj se je izcimilo? Da so imenovali poslance za 
tretji stan izmed privilegiranih. Poznam skupščino, kjer od dvainpetdeset članov le 
eden ni izmed privilegiranih. Tako torej služijo stvari tretjega stanu, celo potem, ko 
so javno oznanili, da mu hočejo biti pravični! 
§2 
Veljaki 
Veljaki so prevarali upanja enega in drugega ministra. V njihovih očeh ni ničesar 
bolj pravičnega kot sijajni portret g. C ...: »Kralj jih je dvakrat zbral okrog sebe, 
da bi se z njimi posvetoval o interesih trona in nacije. Kaj so storili veljaki leta 
1787? Branili so svoje privilegije zoper tron. Kaj so storili veljaki leta 1788? Branili 
so svoje privilegije nasproti naciji«.11 Namesto, da so se konzultirali z veljaki o 
privilegijih, bi se bili morali konzultirati o razsvetljenstvu. Tudi za najmanjšo po-
drobnost jim ni nadležno vprašati za nasvet, če le gre za njihove zadeve ali zadeve 
ljudi, ki jih resnično zanimajo. G. Necker se je zmotil. Toda ali si je bil mogel misli-
ti, da bodo ti isti ljudje, ki so glasovali za vstop tretjega stanu v enakem številu v 
provincijske skupščine, zavrnili to enakost za generalne stanove? Kakorkoli že, 
javnost se vsekakor ni zmotila. Vedno jo je bilo slišati, kako negoduje zaradi ukre-
pov, katerih neprimeren potek je predvidevala in jim je v najboljšem primeru 
napovedovala počasnost, značilno za nacijo. Toda ne prehitevajmo presoje zgodo-
vine; še prezgodaj bo spregovorila o vlogi ljudi, ki so bili postavljeni v najugodnejše 
okoliščine in so lahko narekovali veliki naciji, kaj je prav, lepo in dobro, pa so raje 
prostituirali to veličastno priložnost za bedni interes telesa. 
Poskusi ministrstva, kot vidimo, za tretji stan niso porodili koristnih plodov. 
§3 
Domoljubni pisatelji iz prvih dveh redov 
Izredno dejanje je, da so stvar tretjega stanu veliko bolj goreče in silovito branili 
cerkveni in plemiški pisatelji kot pa neprivilegirani sami. 
V okornosti tretjega stanu nisem videl drugega kot privajeno molčečnost in pri-
vzgojeni strah zatiranih, kar je še dokaz več o realnosti zatiranja. Mar je mogoče 
resno razmišljati o načelih in ciljih stanja družbe, ne da bi bili do zadnjega vlakna 
ogorčeni zaradi strahotne pristranosti človeških ustanov? Sploh nisem presenečen, 
da sta prva dva redova poskrbela za poglavitne branilce pravice in človečnosti. Iz-
vedeni nagibajo k izključni uporabi razuma in k trajnim navadam: člani tretjega 
reda sicer morajo iz tisoč razlogov biti sijajni; toda razsvetljenos^b] javne morale se 
11. Ta zadnja dva stavka v 2. izdaji manjkata. Kar zadeva odlomek Ceruttija, ju ne najdemo v nobeni bro-
šuri tega pisca pred shodom generalnih stanov. V njegovih Bežnih opazkah o g. de Caionne pa naletimo 
na nekoliko podobno misel: »Veljaki so dali, leta 1787, dokaz svoje zvestobe; leta 1788 pa dokaz svo-
jega domoljubja.« 
b Var.: Kajti če sposobni _ če člani._ razsvetljeni. 
170 Emmanuel-Joseph Sieyès 
mora vendarle pokazati najprej pri ljudeh, ki so na veliko boljših mestih v družbi, 
da lahko dojamejo velika družbena razmerja in pri katerih je izvirna moralna moč 
manj zabrisana; zakaj so znanosti, ki so toliko stvar duše kot duha. Če nacija doseže 
svobodo, se bo, o tem sploh ne dvomim, hvaležno obrnila k domoljubnim piscem iz 
prvih dveh redov[c], ki so prvi zavrgli stare zmote in so se raje odločili za načela 
splošne pravičnosti kot pa za mučeniško kombinacijo interesa telesa nasproti intere-
su nacije. Ko čakajo na javne časti, ki jim jih bo podelila nacija, jim ni treba oma-
lovaževati hommage državljana, katerega duša je vneta za svobodno domovino in 
obožuje vsa prizadevanja, ki ji poskušajo pomagati izstopiti iz mračnjaštva fevdal-
nosti! 
Prva dva redova sta seveda zainteresirana zato, da se tretjemu stanu vrnejo njegove 
pravice. Nikakor si tega ne gre prikrivati; porok javne svobode je lahko le tam, kjer 
je realna moč. Svobodni smo lahko samo z ljudstvom in zaradi njega. 
Če tako pomembna ugotovitev le seže prek frivolnosti in ozkega egoizma večine 
francoskih glav, potem morajo biti le-te, če drugega ne, vsaj presenečene nad 
spremembami, ki so nastale v javnem mnenju. Carstvo razuma se vsak dan bolj 
širi; vse bolj in bolj terja vrnitev zaseženih pravic. Prej ali slej se bodo morali vsi 
razredi znajti v okvirih družbene pogodbe. Se bo to zgodilo zato, da bi si ponovno 
prigrabili neštete privilegije, ali zato, da bi jih žrtvovali despotizmu? To je pravo 
vprašanje. V temi barbarstva in fevdalnosti so bila resnična razmerja med ljudmi 
lahko porušena, vse nacije pretresene, sleherna pravica sprijena; toda ob svitu raz-
svetljenstva se morajo gotski nesmisli razpršiti, ostanki antične krvoločnosti morajo 
izginiti in propasti. To je zanesljiva stvar. Ali pa bo družbeni red lahko, v vsej svoji 
lepoti, zavzel mesto prejšnjega nereda, če bo samo spremenil, kar je slabega? Ali 
bodo spremembe, ki jih doživljamo, plod neke državljanske vojne, ki bo v vseh 
pogledih pogubna za vse tri stanove in dobičkonosna samo za ministrsko oblast, ali 
pa bodo naravni, predvideni in dobro obvladani rezultat preprostega in pravičnega 
prepričanja, srečnega spleta, ki ga spodbujajo močni in odkrito izraženi razlogi vseh 
zainteresiranih razredov? 
§4 
Obljuba o enakem davčnem bremenu 
Veljaki so izrazili formalno željo, da naj bodo vsi trije redovi deležni enakih obdav-
čitev. Toda glede tega vprašanja niso bili vprašani za mnenje. Šlo je za način sklica 
generalnih stanov in ne za odločitve, ki naj bi jih ta skupščina sprejela. Zato lahko 
gledamo na to željo kot na nekaj, kar je izšlo iz pairov, iz parlamenta in končno iz 
mnogih posebnih družb in posameznikov, ki se danes hitijo strinjati, da morajo 
bogati plačati prav toliko kot revni[č]. Zelo dobro se ve, da - če bi bile dajatve to, 
kar bi morale biti, prostovoljno darilo davčnega zavezanca — tretji stan ne bi hotel 
biti bolj širokogruden kot drugi. 
c Var.: Nacija ne bo prišla do svobode, ne da bi se s hvaležnostjo sklicevala na te avtorje. 
č Var.: Revni. Mi ne moremo. 
Kaj je tretji stan? 171 
Ne moremo se pretvarjati, da takšne vrste sodelovanje ni prestrašilo dela javnosti. 
Dobro je[d], brez dvoma, in hvalevredno, da so v naprej pokazali pripravljenost, da 
se rade volje podvržejo pravični razporeditvi davkov, če jo bo le izrekel zakon. 
Toda od kod prihaja[e], se sprašujejo ljudje, v vrste drugega reda tako nova goreč-
nost, tolikšno soglasje in toliko naglice? Ali mislijo s tem, ko so se prostovoljno 
podredili obdavčenju, odvezati zakon tega, da bi bil akt pravice? Ali se ne bi uteg-
nilo zgoditi, da bi prevelika skrb za preprečevanje tega, kar počnejo generalni sta-
novi, pomenila ostati brez njih? Nikakor ne obtožujem plemstva, če reče kralju: 
Sire, generalne stanove potrebujete samo zato, da boste utrdili svoje finance; prav, 
nudimo, da plačamo toliko kot tretji stan; vi pa poglejte, ali nas ta presežek ne bi 
mogel odrešiti skupščine, ki nas vznemirja bolj kot vas? Vendar takšnega koraka ni 
mogoče predpostaviti. Prej bi lahko posumili, da hoče plemstvo tretjemu stanu 
delati utvare, da hoče, za ceno nekakšne anticipacije pravičnosti, ponuditi zame-
njavo za svoje trenutne drobne zahteve in ga odvrniti od mnenja, da je zanj nujno, 
da bi nekaj postal v generalnih stanovih. Zdi se, da pravi tretjemu stanu:« Kaj 
hočete? Da mi plačujemo kot vi? To je prav, plačali bomo. Vendar opustite stari 
tok stvari, ko niste bili nič, ko smo mi bili vse, in ko nam je bilo tako lahko plače-
vati samo, kar in kolikor smo hoteli.« 
Tretji stan lahko odgovori: »Res je prišel čas, da tudi vi, kot mi, prenašate breme 
davkov, od katerih imate vi več koristi. Dobro ste predvideli, da ta grozljiva nepra-
vičnost ne more več trajati. Če smo glede dajatev svobodni, je jasno, da ne more-
mo[f] dajati obilnejših kot vi. 
Da, plačali boste, a ne iz širokogrudnosti, ampak zaradi pravice: ne zato, ker to radi 
storite, ampak ker morate. Z vaše strani pričakujemo dejanje pokornosti splošnemu 
zakonu, bolj to, kot pa dokazovanje žaljivega usmiljenja za red, s katerim ste tako 
dolgo delali brez usmiljenja. Toda to je zadeva, o kateri je treba razpravljati v 
generalnih stanovih; danes gre za to, da jih dobro konstituiramo. Če v njih tretji 
stan ni zastopan, bo nacija nema. Nič se v njih ne bo moglo veljavno storiti. Tudi, 
če bi našli način, da bi povsod vzpostavili dober red brez našega sodelovanja, ne 
moremo trpeti, da bi razpolagali z nami brez nas. Dolga in mučna izkušnja nam 
celo preprečuje, da bi verjeli v trdnost kakršnegakoli dobrega zakona, ki bi bil zgolj 
dar močnejšega.« 
Privilegiranci se ne naveličajo pripovedovati, da je vse enako med redi, brž ko se 
odrečejo posebnim privilegijem. Če je vse enako, česa se torej bojijo s strani zahtev 
tretjega stanu? Mar si mislijo, da hočejo prizadeti sami sebe, ko napadajo splošno 
korist? Če je vse enako, čemu tolikšno naprezanje, da bi mu preprečili, da bi izsto-
pil iz svoje politične ničnosti? 
Toda sprašujem, kje je čudežna sila, ki bo zagotovila Franciji nemožnost sleherne 
zlorabe vsakršne vrste, samo s tem, da bo plemstvo plačalo svoj enak delež dav-
kov? Zakaj če se še ohranjajo zlorabe ali neredi[g], neodvisno od tistih, ki se nana-
d Var.: Brez dvoma, so si rekli, to je dobro in hvalevredno, 
e Var.: V vrste drugega reda prihaja. 
f Var.: Ne moremo niti nočemo. 
g Var.: Naredi, naj se mi razloži. 
172 Emmanuel-Joseph Sieyès 
šajo na davščine, potem mi pojasnite kako so lahko vsi enaki - tisti, ki v tem uživa-
jo in tisti, ki v tem trpijo. 
Vse je enako! So torej zaradi duha enakosti izrekli tretjemu stanu najbolj žaljivo 
izobčenje iz vseh mest, iz vseh le nekoliko bolj dostojnih položajev? Ali so mu 
zaradi duha enakosti naložili povečanje davka, da bi ustvarili to veličastno količino 
vseh vrst virov, ki so namenjeni izključno tistemu, kar imenujejo revno plemstvo? 
Mar ni v vseh zadevah, ki se pripetijo med našimi privilegiranci in človekom iz 
ljudstva tako, da je le-temu zagotovljeno, da bo nekaznovano zatiran, in sicer prav 
zato, ker se mora zateči k privilegiranim, če si že drzne terjati pravico? Samo oni 
razpolagajo z vso oblastjo in mar ni njihovo poglavitno mnenje, da v pritožbah 
tlačanov gledajo pomanjkanje ponižnosti, podložnosti, pokorščine? 
Za koga so vsi ti privilegiji v pravosodnih zadevah, pri atribucijah, izklicih, odgo-
ditvenih odlokih, pismih, itd., s katerimi ponižujejo ali upropaščajo nasprotno 
stran? Ali veljajo za neprivilegirani tretji stan? 
Kdo so državljani, ki so najbolj izpostavljeni osebnim šikanam davkarjev in urad-
ničkov v vseh vejah uprave? Pripadniki tretjega stanu, vedno mislim na resnični 
tretji stan, na tiste, ki nikoli ne užijejo nobene izjeme. 
Zakoni - vsaj ti so tisti, ki bi morali biti izvzeti iz pristranosti in posebnosti - se 
sami izkažejo za sokrivca privilegiranih. Za koga kaže, da so narejeni? Za privilegi-
rane. Zoper koga? Zoper ljudstvo etc., etc. 
In zdaj bi radi, da bi bi bilo ljudstvo zadovoljno in ne bi terjalo ničesar več, ker je 
plemstvo privolilo, da bo plačevalo tako kot oni! Hočejo, da bi si novi rodovi zatis-
nili oči pred sodobno razsvetljavo in se mirno prilagodili zatiralskemu redu, ki ga 
rodovi, ki minevajo, ne morejo še bolj otežiti! Pa pustimo ta neizčrpni predmet, ki 
razkriva lahko samo občutenje indignacije. 
Vsi posebni davki, naloženi tretjemu stanu, bodo abolirani; o tem ni treba dvomiti. 
Bila je pač to čudna dežela, v kateri so ljudje, ki so se najbolj okoristili z javnimi 
zadevami, k njim najmanj pridonesli; kjer so obstajali prav sramotni davki, ki so jih 
zakonodajalci sami proglasili za poniževalne. Kakšna dežela! Kjer delo pomeni kr-
šitev, kjer je častno trošiti in poniževalno pridelovati, kjer se mukotrpnim poklicem 
reče prostaški, umazani, malovredni, pa je v njih umazana samo razuzdanost; in 
kot da bi bilo v delovnih razredih največ te razuzdanosti in bi bila prav pri njih 
najbolj pokvarjena? 
In končno, vse te besede davčnih odlokov,12 fevdnih oprostitev etc., bodo za vselej 
izgnane iz političnega jezika in zakonodajalec ne bo več bedasto užival, ko bo za-
vračal množice tujcev, katerim ta sramotna razlikovanja prepovedujejo v naše 
okolje vnašati svoj kapital in svojo industrijo. 
12. Ne bo narobe, če na tem mestu opozorim, da bo ukinitev dajatev in njena nadomestitev s splošno sub-
venci jo zelo koristna za privilegirane. Kdo je tisti, ki v največjem deležu plača ta davek, v deželah, kjer 
so dajatve osebne? Posestniki zakupnih dobrin. To je znana resnica. Če torej to nadomestite s splošno 
subvencijo vseh posesti, potem je jasno, da bodo zakupne posesti olajšane za ves delež[a] novih davkov 
na danes nezakupne posesti; iz tega sledi, da se bogati, ki upajo, da bodo s to konverzijo spet zaslužili, 
ne smejo tako zelo šopiriti. V deželah, kjer je obdavčenje realno, se plemstvo tudi ne more kititi z iz-
Kaj je tretji stan? 173 
Toda ko napovedujejo te prednosti in tisoč drugih, ki jih mora dobro zastavljena 
skupščina zagotoviti ljudstvu, ne vidim še ničesar, kar bi tretjemu stanu obetalo 
dobro ustavo. Prav nič ni napredoval v svojih zahtevah. Privilegiranci hočejo še 
naprej ohranjati dva doma in imeti dva glasova od treh. 
§5 
Srednja pot, ki so jo predlagali skupni prijatelji 
privilegirancev in ministrstev 
Zaradi tega se minister boji, da bo prišlo do nekakšnega sklepa, ki bo zadal smrtni 
udarec vsem poslomfh]. Če bi se vsaj lahko dogovorili o pokritju primanjkljaja, 
drugo bi ga kaj malo zanimalo; redovi naj razpravljajo in se prerekajo kolikor in 
kakor hočejo. Prav narobe, manj ko bodo storili, bolj se bo minister počutil neokr-
njenega v svoji stari neomejeni oblasti. Od tod je prišlo pomirjevalno sredstvo, ki ga 
začenjajo ponujati vsevprek in ki bi bilo prav toliko koristno za privilegirane in 
ministrstvo kot bi bilo pogubno za tretji stan. Predlagajo namreč glasovanje po 
glavah za subvencije in vse kar zadeva davek. Poleg tega bi radi, da bi se redovi 
zaprli v svoje zbornice kot v neosvojljive utrdbe, kjer bi pripadniki navadnih raz-
pravljali brez uspeha, privilegiranci prisegali brez bojazni, minister pa bi ostal 
gospodar. Toda, ali je mogoče verjeti, da bo tretji stan stopil v to past? O glasova-
nju subvencij bi se morali dogovoriti veliko prej, preden je postalo zadnje dejanje 
generalnih stanov, in to v okviru dogovora glede splošnega načina sprejemanja vseh 
odločitev. 
§6 
Predlagajo posnemanje angleške ustave 
Dovolj je bilo časa, da so se v redu plemstva izoblikovali različni interesi. Ni daleč 
čas, ko se bo razdelil na dva dela. Vse, kar zadeva tristo ali štiristo najbolj slavnih 
družin, vzdihuje po vzpostavitvi visokega doma po zgledu Anglije; njihov ponos se 
oplaja v upanju, da niso več pogreznjeni v množico velikašev »kar tako«. Tako bi 
visoko plemstvo rade volje pristalo na to, da v dom ali zbornico preprostih potisne 
preostanek plemstva skupaj s splošnostjo državljanov. 
Zato bo tretji stan pazil,[i] da ne bo nastal sistem, ki ne bo hotel nič manj kot na-
polniti svoj dom z ljudmi, katerih interes je tako zelo nasproten splošnemu interesu, 
ključno častjo o vrnitvi k dobremu redu. Breme napovedanih sprememb bo zadelo vse plemiške ali 
neplemiške lastnike posesti, ki so odvezane dajatev, in korist od tega bo skupna vsem vsem lastnikom 
kmečkih posesti, če pripadajo navadnemu ali pa plemiškemu redu. Sicer pa bodo morali bogati gospodje 
upoštevati, da bo ukinitev dajatev itd. pospešila spremembe med njihovimi vazali in s tem njihovo 
ponudbo za nove finančne dobičke. Obdavčenje je goto vo slabo zapisano na kmetijah; toda če ga pod 
drugim imenom terjate od vseh posesti, ki jih zakupijo, bo to popolnoma politični davek/taksa[b], kar 
pomeni, da bo odvrnil drobne posestnike, od tega, da bi nehali gospodariti na svojih posestvih in bo 
postala nekakšna prohibicijska taksa ali določena globa na lenobo velikih posestnikov. 
a Var.: En delei 
b Var.: davek. 
h Var.: Ki bi zaustavil vse posle in s tem suspendiral tudi koncesije glede pomoči, ki jo pričakujejo. 
/' Var.: Bo pozorno pazil. 
174 Emmanuel-Joseph Sieyès 
sistem, ki bi bil zamenjava v ničnosti in zatiralstvu. Glede tega obstaja med Anglijo 
in Francijo realna razlika. V Angliji ni nobenega drugega privilegiranega plemstva, 
kot tisto, kateremu je ustava podelila del zakonodajne oblasti.13 
Vsi drugi državljani so potopljeni v isti interes; nikakršnih privilegijev ni, ki bi 
vzpostavljali različne rede. Če se torej hoče v Franciji tri rede združiti v enega, je 
treba najprej ukiniti vse vrste privilegijev. Plemič in duhovnik ne smeta imeti dru-
gega interesa kot splošnega in po zakonu smeta uživati samo pravice slehernega 
državljana. Brez tega sicer lahko združite tri različne stvari pod eno ime - zmeraj 
bodo ostale tri različne sestavine, ki jih ni mogoče spojiti. Ne boste me obtožili, da 
podpiram razločevanje redov, ki jih imam za najbolj žalostno[j] iznajdbo za vse 
družbeno dobro. Ne bi moglo biti večje nesreče kot da bi nominalno zamenjevali te 
redove, dejansko pa bi jih pustili ločene z ohranitvijo privilegijev. To bi pomenilo 
za vse večne čase utrditi njihovo zmago nad nacijo. Javna odrešitev zahteva, da se 
vzdržuje skupni interes družbe, čist in brez primesi. In prav v tej luči, edini pravi, 
edini nacionalni, se tretji stan nikoli ne bo prepustil zmedi treh redov v nekakšni 
domnevni skupni zbornici. Za njegovo vztrajnost ga bo poplačalo nižje plemstvo, ki 
ne bo nikoli hotelo zamenjati privilegijev, ki jih uživa za neko slavo, ki ne bo zanje. 
Sicer pa poglejte, kako se je dvignilo v Languedocu proti aristokraciji baronov. 
Ljudje nasploh zelo radi izenačijo vse, ki so višji od njih; v tem se pokažejo filozofi. 
Ta beseda jim postane odvratna šele, ko opazijo isto ravnanje tudi pri nižjih od 
sebe. 
§7 
Za dobro obnašanje duh posnemanja ni primeren 
Naša vera v angleške ustanove ne bi bila tolikšna, če bi bilo politično znanje starej-
še ali pri nas bolj razširjeno. Glede tega je treba reči, da francosko nacijo tvorijo ali 
premladi ali pa prestari ljudje. Ti dve obdobji, ki se zbližujeta v tolikih pogledih, 
sta si blizu tudi po tem, da se v nobenem od njiju ni mogoče obnašati drugače kot 
po vzorih. Mladi iščejo posnemanje, stari ne zmorejo drugega kot ponavljanje; ti so 
zvesti svojim navadam, prvi oponašajo navade drugih. 
Naj nas torej ne zaprepašča, ko vidimo nacijo[k], ki je šele komaj odprla oči v svet-
lobo, pa se že obrača k ustavi Anglije in si jo hoče v vsem vzeti za zgled. Še kako 
radi bi si v tem trenutku zaželeli, da bi se kakšen dober pisec pobrigal, da bi nas 
razsvetlil glede naslednjih dveh vprašanj: Ali je britanska ustava dobra sama po 
sebi? In tudi če je dobra, ali lahko ustreza Franciji? 
13. Lordi zgornjega doma niti ne tvorijo posebnega reda. V Angliji je samo en red, nacija. Član doma pai-
rov je veliki mandatar, ki ga imenuje zakon zato, da izvršuje del legislative in velike pravne funkcije. To 
ni po pravu kaste privilegiran človek, brez razmerja do javnih funkcij, saj bratje nekega paira ne uživa-
jo njegovih privilegijev. Resda te velike funkcije posamezniku pripadajo po rojstvu oziroma so privilegij 
prvorojenega; to je hommage fevdalnosti, še tako mogočni pred dvesto leti; to je gotska in hkrati smeš-
na institucija: kajti če je kraljevanje postalo dedno, da bi se izognili civilnim nemirom, ki bi jih utegnila 
izzvati njihova izvolitev, pač ni razloga za bojazen ob imenovanju navadnega lorda. 
j Var.: Škodljivo. 
k Var.: Kako se komaj odpira.. 
Kaj je tretji stan? 175 
Prav bojim se, da ta toliko opevana mojstrovina ne bi mogla vzdržati nepristranske 
ocene, narejene po načelih pravega političnega reda. Nemara bi le priznali, da je 
proizvod naključja in okoliščin, veliko bolj kot razsvetljenstva. Njen zgornji dom se 
očitno navdihuje v obdobju Revolucije. Opozorili smo že, da jo lahko gledamo 
samo kot spomenik gotskemu praznoverju. 
Poglejte nacionalno zastopstvo, kako je slabo v vseh sestavinah, celo po mnenju 
Angležev samih. In vendar so lastnosti dobrega zastopstva prav tisto, kar je najbolj 
bistveno za vzpostavitev dobre zakonodaje. 
Ali se je iz pravih načel spočela ideja o tem, da bi ločili zakonodajno oblast na tri 
dele, od katerih je samo eden pooblaščen govoriti v imenu nacije? Če Gosposka in 
Kralj nista predstavnika nacije tudi nista nič v zakonodajni oblasti, zakaj edino 
nacija lahko nekaj velja sama po sebi in si zato lahko postavi zakone. Kdor vstopi v 
zakonodajno telo je pristojen glasovati za ljudstvo samo, če ga je zato pooblastilo. 
Kje pa je pooblastilo, če ni svobodnih in splošnih volitev? 
Ne zanikam, da je bila angleška ustava veličastno delo v času, ko je nastala. Vendar 
pa — in ne glede na to, da smo se vsak hip pripravljeni norčevati iz Francoza, ki se 
ne vrže na kolena pred njo - bi si drznil reči, da v njej namesto enostavnosti dobre-
ga reda opažam samo velikansko grmado opreznostnih ukrepovfl] zoper nered. In 
ker je v političnih ustanovah vse povezano, ker sploh ni učinka, ki s svoje strani ne 
bi bil tudi vzrok cele vrste učinkov in vzrokov, ki jih človek podaljšuje toliko, koli-
kor jih je bolj sposoben nadzorovati, potemtakem pravzaprav ni čudno, da razgrete 
glave v njih vidijo tolikšno globino. Sicer pa je v naravi dogajanja stvari že tako, da 
najbolj zapleteni postopki napovedujejo napredek - prav tako v družbeni umetel-
nosti kot pri vseh drugih veščinah in umetnostih; zmaga pa je tedaj, ko uspe proiz-
vesti največje učinke z najbolj preprostimi sredstvi.[m] 
Napak bi se bilo odločiti v korist britanske ustave zato, ker se ohranja že sto let in 
se zdi, da bi mogla trajati še stoletja. Kar zadeva človeške institucije - katera med 
njimi je tista, ki ne vzdrži zelo dolgo, pa če je še tako slaba? Mar despotizem ne 
traja, mar se ne zdi večen v največjem delu sveta? 
Boljši dokaz je, če ga najdemo v učinkih. Če s tega vidika primerjamo angleško 
ljudstvo z njegovimi celinskimi sosedi, potem težko verjamemo, da nimajo česa 
boljšega. Seveda imajo ustavo, pa če je nemara še tako nepopolna, mi pa nimamo 
ničesar. Razlika je velika. Ni torej čudno, če se zazremo v učinke. Toda gotovo je 
napačno, če samo oblasti ustave pripisujemo vse, kar je dobrega v Angliji. Očitno 
imajo zakon, ki je več vreden kot ustava. Govorim o sodbi prek porotnikov, ki je 
pravi porok za individualno svobodo v Angliji in v vseh deželah sveta, kjer težijo 
/ Var.: Kup previdnosti. 
m Var.: Vlada je v Angliji predmet nenehnega boja med ministrstvom in opozicijsko aristokracijo. Nacija in 
kralj se v njej zdita skoraj kot navadna gledalca. Kraljeva politika je v tem, da vselej stopi na stran 
močnejšega. Tudi nacija presoja in izbira med eno in drugo stranjo. V njeno dobro bi bilo, da bi se boj 
nadaljeval; podpira torej šibkejšega, da bi preprečila, da bi jo povsem štrli. Toda, če bi se ljudstvo, 
namesto, da prepušča potek svojih zadev izidu tega gladiatorskega boja, hotelo samo z njimi ukvarjati, 
preko pravih predstavnikov, ali bi bilo tedaj zares mogoče verjeti, da vsa veljava, ki jo danes pripisujemo 
ravnotežju oblasti, ne bi propadla hkrati z redom stvari, zaradi katerega je sploh potrebno? 
176 Emmanuel-Joseph Sieyès 
po prostosti. Ta način izvajanja pravice je edini, ki varuje pred zlorabo pravosodne 
oblasti, ki je tako pogosta in tako nevarna, povsod, kjer človeku ne sodijo enako-
vredno. Pri tem načinu pa je človek svoboden, ko se nima ničesar bati s strani 
nezakonitih redov, ki se lahko napajajo iz ministrske oblasti; zato pa je potrebna ali 
dobra ustava, ki je Anglija sploh nima ali pa takšne okoliščine, v katerih vodja izvr-
šilne oblasti ne more kar svobodno izvajati svojih samovoljnih odločitev. Dobro 
vidimo, da je angleška nacija edina, ki ji je dovoljeno, da nima za nacijo škodljive 
kopne vojske. Je torej edina, ki je lahko svobodna brez dobre ustave. Ta misel bi 
morala zadoščati, da bi nam priskutila manijo posnemanja naših sosedov[n] in nas 
zagreti, da bi bolje preučili naše potrebe in naša razmerja[o]. 
Ta ustava, ki je ne nehamo zavidati, ni dobra; ampak ne zato, ker[p] je angleška, 
ampak zato, ker ima preveč realnih pomanjkljivosti. Če bi jo hoteli udomačiti pri 
sebi, ni dvoma[r], da bi zlahka uveljavili njene pomanjkljivosti, ker[s] so pač korist-
ne edini oblasti, od katere se vam je bati kakšnih ovir. Ali pa boste vi imeli koristi? 
To je bolj problematično, kajti brž ko bi hoteli koristi, boste naleteli na oblast, ki je 
zainteresirana za to, da vam prepreči izpolnitev vaših želja. Nazadnje pa, zakaj 
zavidamofš] angleško ustavo? Ker se navidez[t] približuje dobrim načelom družbe-
nega stanja. To pa je, če sodimo po napredku vseh vrst, vzor lepega in dobrega. Ni 
mogoče reči, da nam je ta vzorfu] v družbeni umetnosti danes manj znan kot je bil 
Angležem leta 1688. Toda, če imamo resnični tip dobrega, zakajfv] bi hoteli posne-
mati kopijo? Dvignimo se raje enkrat do ambicije, da bomo sami postali zgled na-
cijam. Nobeno ljudstvo, pravijo, ni storilo bolje kot Angleži. In če bi tako bilo, ali 
proizvodi politične umetnosti ne bi morali biti ob koncu 18. stoletja vsaj to, kar so 
lahko bili[x]v 17. stoletju? Angleži niso bili nad časom razsvetljenja njihovega časa: 
ne ostanimo izpod razsvetljenja našega.[y] Tako je treba posnemati, če se hočemo 
spodobno napotiti po sledi dobrih vzorov. Predvsem si ne dajmo vzeti poguma le 
zato, ker ne vidimo v zgodovini ničesar, kar bi nam moglo ustrezati[z]. Resnična 
znanost o stanju družbe ne izvira iz davnine. Ljudje so dolgo zidali[ž] slamnate 
koče, preden so začeli graditi palače. Veliko je dobrih razlogov, zakaj je bilo druž-
beno graditeljstvo počasnejše v svojem napredku kot pa mnoštvo veščin, ki se tako 
dovršeno ujemajo z despotizmom.[+] 
n Var.: Sosedov: proučimo raje. 
o Var.: Naše potrebe: bližje so nam. 
p Var.: Ne zaradi tega. 
r Var.: Nikakršnega dvoma. 
s Var.: Kajti. 
S Var.: Zakaj tako goreče želimo. 
t Var.: Zato, ker navidezno. 
u Var.: Kar zadeva umetnost, 
v Var.: Mar je treba. 
x Var.: To, kar so bili. 
/ Var.: Našega. Predvsem naj nam ne vzame poguma. 
z Var.: Ustrezati našim razmeram. 
ž Var.: Zidali in rušili. 
+ Var.: Kdo ne vidi, da je moralo biti družbeno graditeljstvo še počasnejše v svojem napredovanju, ker je 
edina umetnost, ki je ne spodbujajo despoti in aristokrati? 
Kaj je tretji stan? lil 
P E T O P O G L A V J E 
To, kar bi bilo treba storiti. — Ustrezna načela 
» V morali ni ničesar, kar bi moglo nadomestiti preprosto in naravno sredstvo. 
Toda, več ko je človek izgubil časa v nekoristnih poskusih, bolj se boji misli, da bo 
moral spet začeti - kot da ne bi bilo vedno bolje še enkrat začeti in končati kot pa 
ostati prepuščen na milost dogodkom in hlinjenim razlogom, zaradi katerih vedno 
znova začenja, ne da bi kdaj napredoval.« 
V vsaki svobodni naciji, in vsaka nacija mora biti svobodna, je samo en način, da se 
opravi z nesoglasji, ki nastajajo zaradi ustave. Nikakor ne gre zato, da bi se zatekli 
k veljakom, ampak k naciji sami. Če nimamo ustave, jo je treba narediti; samo 
nacija ima to pravico. Če pa imamo ustavo, kakor nekateri trdovratno zatrjujejo, in 
mora biti zaradi nje nacionalna skupščina razdeljena, na njihovo zahtevo, v tri 
deputacije treh redov državljanov, potem si ne moremo kaj, da ne bi videli vsaj 
tega, da ima eden teh treh redov tako močne zahteve, da ni mogoče storiti niti 
koraka več, ne da bi jo upoštevali. 
Dobro vemo, da so do vprašanj takšne narave[a] lahko ravnodušni le tisti, katerim v 
družbenih zadevah malo veljajo pravična in naravna sredstva in ki bolj cenijo nji-
hove ponarejene, bolj ali manj krivične, bolj ali manj zapletene vzvode, ki povsod 
vzpostavljajo reputacijo tistih, ki se imenujejo državniki, veliki politiki. Kar zadeva 
nas, nikakor ne zapuščamo morale; urejati mora vsa razmerja, ki povezujejo ljudi 
med seboj z njihovim posebnim interesom in z njihovim skupnim ali družbenim 
interesom. Morala nam pravi, kaj bi bili morali storiti in, navsezadnje, tudi ni niko-
gar drugega, ki bi to lahko rekel. Vedno znova se je treba vrniti k preprostim nače-
lom, kot k mogočnejšim od vseh prizadevanj genija. 
Kdor se ne bo spoprijel z analizo družbe kot navadne naprave, v njej posebej obra-
vnaval vsak delček in jih nazadnje vse povezal, enega za drugim, da bo končno 
dojel sovpadanja in razumel splošno skladje, ki mora izhajati iz celote, nikoli ne bo 
dojel družbenega mehanizma. Na tem mestu se nam ni treba spustiti v tako obse-
žen posel. Ker pa moramo vedno biti jasni in ker takšni ne moremo biti, če razprav-
ljamo brez načel, bomo zaprosili bralca vsaj[b], naj v oblikovanju političnih družb 
upošteva tri obdobja, katerih razločevanje bo pripomoglo k nujnemu razjasnjeva-
n j u . 
V prvem obdobju najdemo bolj ali manj pomembno število izoliranih posamezni-
kov, ki se hočejo združiti. Že samo zaradi tega dejstva tvorijo nacijo; na to imajo 
vso pravicofc]; gre le zato, da jo izvršujejo. Za to prvo obdobje je značilna igra in-
dividualnih volj. Združevanje je njihovo delo. So izvor sleherne oblasti. 
Za drugo obdobje je značilna dejavnost splošne volje. Združeni posamezniki hočejo 
narediti svojo zvezo trdno; hočejo ji dati smisel. Zato razpravljajo in se medsebojno 
dogovarjajo o javnih potrebah in o sredstvih, s katerimi jih je mogoče potešiti. 
Vidimo, da tu oblast pripada javnosti. Tudi njen izvor je v individualnih voljah in 
a Var.: Vprašanje takšne narave ne more. 
b Var.: Bomo bralca zaprosili. 
c Var.: Imajo pravice. 
178 Emmanuel-Joseph Sieyès 
te tvorijo njen bistveni element; toda, če jih obravnavamo ločeno, je njihova moč 
nična. Obstajajo samo v celoti. Skupnost potrebuje skupno voljo; brez enotnosti 
volje ji ne bi uspelo narediti celote enotnega hotenja in delovanja. Prav tako pa ta 
celota seveda tudi nima nobene pravice, ki ne bi pripadala skupni volji. Toda pre-
skočimo časovne razmake. Združeni posamezniki so preštevilni in razširjeni po 
preveč obsežni površini, da bi lahko sami izvajali svojo skupno voljo. Kaj naredijo? 
Iz nje izvzamejo tisto, kar je nujno zato, da bdi in skrbi za javne zadeve, in ta delež 
nacionalne volje in s tem oblasti, zaupajo v izvajanje komu izmed sebe. Takšen je 
izvor in začetek vladanja, ki se izvaja po pooblaščenih. Opozarjamo na nekaj res-
nic: 1. Skupnost se nikakor ni odrekla pravici do svojega hotenja in volje. To je 
njena neodtujljiva lastnost. Lahko jo samo poveri v izvrševanje. To načelo razvi-
jamo na drugem mestu. 2. Poslansko telo niti ne more imeti v polni meri tega izva-
janja. Skupnost mu je poverila od svoje celotne oblasti le tisti delež, ki je nujen 
zato, da se vzdržuje red. Ničesar odvečnega ni v tem pooblastilu. 3. Poslanskemu 
telesu torej ne pripada, da bi kršilo ali motilo meje oblasti, ki mu je zaupana. Opa-
zili bomo, da je ta lastnost protislovna v sami sebi. 
Tretje obdobje razlikujem od drugega, ker tu ne deluje več realna skupna volja, 
ampak predstavniška volja. Pripadata ji dve neizbrisljivi lastnosti; to je treba pono-
viti. 1. Ta volja ni popolna in neomejena v telesu predstavnikov, je le delež velike 
nacionalne skupne volje. 2. Poslanci je nikakor ne izvajajo kot lastno pravico, to je 
pravica drugih. 
Za zdaj bom zanemaril množico premislekov in pomislekov, do katerih bi nas 
zgornja analiza dokaj naravno pripeljala in se bom napotil k svojemu cilju. Gre za 
to, da prepoznamo, kaj je treba razumeti s politično ustavo neke družbe in za to, da 
zaznamujemo njena pravična razmerja z nacijo samo. 
Nemogoče je ustvariti telo za neki cilj, ne da mu damo ustrezno organizacijo, obli-
ko in lastna pravila, da lahko opravlja funkcije, za katere smo ga namenili. To 
imenujemo ustavo tega telesa. Očitno je, da brez nje ne more obstajati. Prav tako je 
jasno tudi, da mora imeti vsaka pooblaščena vlada svojo ustavo; in kar velja za 
vlado nasploh, velja tudi za vse dele, ki jo sestavljajo. Tako tudi predstavniško telo, 
ki mu je zaupana zakonodajna oblast ali izvajanje skupne volje, obstaja samo v 
načinu bivanja, ki mu ga je nacija hotela dati. Brez njenih ustavnih oblik ne pome-
ni nič, samo prek njih deluje, upravlja in vodi. Če hočemo, da bo to vladno telo 
obstajalo ali delovalo, moramo tej potrebi po organizaciji dodati interes nacije, ki ji 
je do tega, da pooblaščena javna oblast ne bi mogla nikoli postati škodljiva poobla-
stiteljem. Od tod izvira cela vrsta političnih opreznosti, ki so jih pomešali z ustavo 
in ki so postale bistvena pravila za vlado, brez katerih bi postalo izvajanje oblasti 
nezakonito. Čutiti je torej dvojno potrebo po tem, da se podredi vlado določenim 
oblikam, tako notranjim kot zunanjim, ki zagotavljajo njeno prilagojenost cilju, za 
katerega je bila vzpostavljena in ji onemogočajo, da bi se od njega odmaknila. 
Vendar pa naj nam povedo, na podlagi katerega stališča, na podlagi katerega inte-
resa, bi bilo mogoče dati ustavo naciji sami. Nacija obstaja pred vsem, je začetek in 
izvor vsega. Njena volja je vedno legalna, zakonita, je zakon sam. Pred njo in nad 
Kaj je tretji stan? 179 
njo je samo naravno pravo. Če si hočemo ustvariti pravilno idejo o pozitivnih 
zakonih, ki lahko izhajajo samo iz njene volje, v prvi vrsti vidimo ustavne zakone, 
ki se delijo na dva dela: eni urejajo organizacijo in funkcije zakonodajnega telesa, 
drugi določajo organizacijo in funkcije različnih dejavnih teles. Ti zakoni se imenu-
jejo temeljni, ne v smislu, da bi lahko postali neodvisni od nacionalne volje, ampak 
zato, ker jih telesa, ki obstajajo in delujejo prek njih, ne morejo prizadeti. V obeh 
delih ustava ni delo konstituirane oblasti, ampak je delo ustavodajne oblasti. Nobe-
na vrsta poslanske oblasti ne more ničesar spremeniti v pogojih svojega poslanstva. 
V tem smislu so ustavni zakoni temeljni. Prvi, tisti, ki vzpostavljajo zakonodajo, so 
utemeljeni z nacionalno voljo pred sleherno konstitucijo; pomenijo njeno prvo 
stopnjo. Druge mora vzpostaviti posebna predstavniška volja. Tako se vsi deli vlade 
dopolnjujejo in so v končni posledici odvisni od nacije. Tu nudimo le bežno podobo, 
ki pa je točna. 
Nadalje tudi zlahka opazimo, da so zakoni v pravem pomenu besede, tisti, ki varu-
jejo državljane in odločajo o splošnem in skupnem interesu, delo izoblikovanega 
zakonodajnega telesa in se obnašajo po njegovih ustavnih določilih. Čeprav te 
druge zakone predstavljamo šele v drugi vrsti, so vseeno najbolj pomembni, so cilj, 
za katerega so ustavni zakoni le sredstvo. Razdelimo jih lahko na dva dela: na 
neposredne ali varovalne zakone in na posredne ali direktivne zakone. Na tem 
mestu se ne moremo posvetiti globlji analizi. 
Videli smo, kako se je rojevala ustava v drugem obdobju. Jasno je, da zadeva samo 
vlado. Bilo bi smešno, če bi predpostavljali, da je sama nacija povezana zaradi 
formalnosti ali zaradi ustave, katerima je podredila svoje mandatarje. Če bi bila 
morala čakati — zato, da bi postala nacija - nekakšen način, da bi bila pozitivna, bi 
nacija nikoli ne postala. Vlada, narobe, nikoli ne more pripadati ničemur drugemu 
kot pozitivnemu pravu. Nacija je vse, kar mora biti, samo s tem, da je. In sploh ni 
odvisno od njene volje, da bi si podelila več pravic kot jih ima. V svojem prvem 
obdobju ima vlada vse lastnosti nacije. V drugem obdobju jih izvaja; v tretjem pa 
da izvrševati svojim predstavnikom vse tisto, kar je potrebno za ohranjen in trden 
red skupnosti. Če zapustimo takšen redosled enostavnih misli, lahko samo padamo 
iz nesmisla v nesmisel. 
Vlada izvaja dejansko oblast, samo če in kolikor je ustavna; zakonita je samo, koli-
kor je zvesta zakonom, ki so ji bili postavljeni. Nacionalna volja pa, narobe, potre-
buje samo svojo realnost, da je vedno legalna, je sama izvor sleherne legalnosti. 
Ne samo, da nacija ni podvržena ustavi, to tudi ne more biti, to tudi ne sme biti, 
kar velja toliko kot, če rečemo, da to pač ni. 
Ne more biti. Od koga pa bi pravzaprav lahko sprejela pozitivno obliko? Ali je 
kakšna prejšnja avtoriteta, ki bi lahko rekla mnoštvu posameznikov:« Združujem 
vas pod takšnim zakonom; oblikovali boste nacijo v pogojih, ki vam jih določam?« 
Tu ne govorimo o rokovnjaštvu ali o dominaciji, ampak o legitimnih asociacijah, se 
pravi prostovoljnih in svobodnih. 
Nemara bo kdo rekel, da se lahko nacija s prvim dejanjem svoje volje, z resnico, ki 
je neodvisna od vsake oblike, zavzame zato, da hoče v prihodnosti samo neko dolo-
180 Emmanuel-Joseph Sieyès 
čeno obliko? Najprej, nacija ne more ne odtujiti in ne prepovedati pravice do hote-
nja; in kakršnakoli je njena volja, ne more izgubiti pravice, da jo spremeni, brž ko 
to zahtevajo njeni interesi. Drugič, zoper koga naj bi se zavzela in angažirala naci-
ja? Razumem, kakofč] lahko obveže svoje člane, svoje mandatarje in vse, ki ji 
pripadajo; toda ali si lahko, v kakršnem koli smislu, zada naloge nasproti sebi sami? 
Kaj je pogodba s samim seboj? Ker sta dve stvari ista volja, se lahkofd] vsak hip 
od veže domnevnega angažmaja. 
Kadar nacija le more, se ne sme pustiti vpeti v spone pozitivne forme. To bi pome-
nilo, da se izpostavlja nevarnosti, da bo nepovratno izgubila svojo svobodo, zakaj 
tiraniji je dovolj le trenutek uspeha in že, z izgovorom ustavnosti, žrtvuje ljudstvo 
takšni obliki, v kateri ne bo več moglo izražati svoje volje in torej tudi ne rahljati 
okov despotizma. Na nacije na zemlji moramo gledati kot na posameznike zunaj 
socialnih vezi ali, kot se reče, v naravnem stanju. Izvajanje njihove volje je svo-
bodno in neodvisno od vseh civilnih oblik. Ker njihova volja obstaja samo v narav-
nem redu, morajo zato, da uveljavijo vso svojo moč in učinke, izkazati le naravne 
lastnosti volje. Dovolj je, da nacija hoče, pa naj bo to na kakršenkoli način; vse 
oblike so dobre in njena volja je vedno najvišji zakon. Zato, da bi si lahko predstav-
ljali legitimno družbo, smo individualnim voljam pripisali obstoj čiste moralne 
moči, da oblikuje asociacijo - kako naj po tem ne priznamo, da podobna moč ob-
staja v prav tako naravni skupni volji? Nacija nikoli ne zapusti naravnega stanja in 
nikoli ni preobilo različnih načinov, skozi katere lahko izrazi svojo voljo. Ponovi-
mo: nacija je neodvisna od sleherne oblike; in na kakršenkoli način hoče, dovolj je, 
da obstaja njena volja, na kakršenkoli način, pa že preneha pred njo vsako pozitiv-
no pravo, kot pred ponikalnico, in nacija je najvišji gospodar nad vsem pozitivnim 
pravom. 
Toda obstaja še veliko bolj prepričljiv dokaz resničnosti naših načel. 
Neke nacije se ne sme in ne more prisiliti v ustavne oblike, kajti kaj pa bi nastalo iz 
nje že ob prvih nesoglasjih med deli te ustave, če bi bila nacija zastavljena tako, da 
bi lahko delovala samo na podlagi vprašljive in oporekane ustave? Pomislimo, kako 
pomembno je, v civilnem redu, da imajo državljani v delu aktivne oblasti takšno 
moč, ki je pripravljena do konca izpeljati njihove zadeve. Prav tako morajo tudi 
različne veje dejavne oblasti imeti možnost sklicevanja[e] na zakonodajo v vseh 
težavah, na katere naletijo. Toda: če sama vaša zakonodaja ni usklajena, če se raz-
lični deli te prve ustave ne ujemajo med seboj, kdo bo tedaj najvišji sodnik? Zakaj 
vedno je eden potreben, sicer namesto reda zavlada anarhija. 
Kako si zamišljajo, da lahko neko ustavno telo odloča o svoji ustavi? Eden ali več 
sestavnih delov nekega moralnega telesa, posamično ne veljajo nič. Moč pripada 
samo celoti.[f] Brž ko pa en del odpade, celote ni več; če pa ne obstaja, kako bi 
č Var.: Kako ona lahko. 
d Var.: Vidimo, da ona lahko. 
e Var.: (Se) morajo pri svobodnem ljudstvu sklicevati. 
/ Var.: V Angliji pravijo, da dom preprostih predstavlja nacijo. To ni točno. Morda sem na to že opozoril; v 
tem primeru ponavljam: če bi ta dom predstavljal vso nacionalno voljo, bi oblikoval sam tudi celo 
Kaj je tretji stan? 181 
lahko presojala? Tako bi potemtakem morali slišati, da v neki deželi ni več ustave, 
brž ko nastopijo tudi najmanjši nesporazumi med njenimi deli, če nacija ne obstaja 
neodvisno od vseh pravil in od vseh konstitucionalnih oblik. 
S pomočjo teh pojasnil lahko odgovorimo na vprašanje, ki smo si ga zastavili. Pogo-
sto je, da se deli tega, za kar vi mislite, da je francoska ustava, med seboj ne ujema-
jo. Kdo naj v tem primeru odloča? Nacija, neodvisna nacija, kot je to neizpodbitno, 
neodvisna od vseh pozitivnih oblik. Tudi, če bi nacija imela regularne generalne 
stanove, to ustavno telo ne bi imelo pravice izrekati svoje sodbe o nekem nesoglas-
ju, ki zadeva njeno ustavo. 
Navadni predstavniki ljudstva so zadolženi, da v ustavnih oblikah izvršujejo ves 
tisti delež skupne volje, ki je nujen za ohranjanje dobre uprave. Njihova moč je 
omejena na zadeve vladanja. 
Posebni predstavniki bodo imeli takšno novo moč, kakršno jim bo nacija hotela 
podeliti. Ker se velika nacija dejansko ne more zbrati vsakokrat, ko to zahtevajo 
bolj ali manj nevsakdanje okoliščine, mora zaupati posebnim predstavnikom tisto 
oblast, ki je v takšnih okoliščinah potrebna. Če bi se lahko nacija vsa zbrala pred 
vami in izrazila svojo voljo, ali bi si ji drznili ugovarjati samo zato, ker jo izvaja v 
tej in ne v kakšni drugi obliki? Tu je realnost vse, oblika nič. 
Telo posebnih predstavnikov v skupščini nadomešča nacijo. Zato ne potrebuje 
pooblastila o polnosti nacionalne volje; potrebuje samo posebno moč in to v redkih 
primerih; toda nadomešča nacijo v njeni neodvisnosti od vseh konstitucionalnih 
oblik. Tu ni treba neskončno previdnostnih ukrepov, da bi preprečili zlorabo obla-
sti; ti predstavniki so delegirani le za eno, posamično zadevo in samo za določen čas. 
Rekel sem, da nikakor niso prisiljeni v konstitucionalne oblike, glede katerih mora-
jo odločati. 1. To bi bilo protislovno; te oblike so namreč nedoločene; oni jih šele 
morajo urediti. 2. Ničesar nimajo povedati v tistih zadevah, za katere veljajo pozi-
tivna pravila. 3. Postavili so se na mesto nacije, zato da bi pripravili ustavo in so 
prav tako neodvisni kot ona. Zanje je dovolj hoteti - tako kot je hotenje volja 
posameznika v naravnem stanju. Ne glede na način, kako so bili delegirani, kako se 
zberejo in kako razpravljajo - da le ni mogoče spregledati, da delujejo v svojstvu 
posebnega poslanstva ljudstva (in kako bi mogla to prezreti nacija, ki jih je poobla-
stila?] - njihova skupna volja velja toliko, kolikor volja nacije same. 
Nočem reči, da neka nacija ne more tudi svojim navadnim predstavnikom naložiti 
novih poslanstev, o kakršnih je tu govor. Isti ljudje seveda lahko sodelujejo v raz-
ličnih telesih. Toda v vsakem primeru velja, da posebno predstavništvo sploh ni 
podobno navadni zakonodaji. To so različne oblasti. Ta se lahko giblje samo na 
način in pod pogoji, ki so ji predpisani; druga ni podvržena nobeni obliki posebej: 
zbere se in odloča kot bi počela nacija sama, če bi bila sestavljena iz majhnega števi-
la ljudi in bi hotela svoje vladanje narediti ustavno. To sploh niso nepomembni 
razločki. Vsa načelafg], ki smo jih navedli, so bistvena za družbeni red; ne bi bil 
zakonodajno telo. Ker pa je ustava odločila, da so samo en del od treh, morajo pač kralj in lordi veljati za 
predstavnike nacije. 
g Var.: Ta načela jasno odločajo o vprašanju, ki se ta hip v Angliji rešuje med gospodoma Pittom in 
182 Emmanuel-Joseph Sieyès 
popoln, če bi naleteli na en sam primer, ki ga ne bi bilo mogoče spraviti v okvir 
pravil ravnanja, ki so sposobna poskrbeti za vse. 
Čas ie, da se vrnemo k naslovu poglavja. Kaj bi morali storiti? namesto nespora-
zumov in prerekanj glede bližnjih generalnih stanov? Sklicati veljake? Ne. Pustiti 
hirati nacijo in posle? Ne. Rovariti okrog zainteresiranih delov, da bi jih pridobili 
zato, da vsak malo popusti? Ne. Treba je uporabiti veliko orodje posebnega pred-
stavništva. Treba se je posvetovati z nacijo. 
Odgovorimo še na dve zastavljeni vprašanji. Kje vzeti nacijo? Kdo naj jo sprašuje? 
1. Kje vzeti nacijo? Tam, kjer je; v štirideset tisoč farah, ki zajemajo vse ozemlje, 
vse prebivalstvo in vse javne zadeve; tam je brez dvoma nacija. Lahko bi naznačili 
določeno teritorialno razdelitev, da bi olajšali način oblikovanja v okrožja z dvajset 
do trideset farami za izbiro prvih poslancev. Na podoben način bi potem okrožja 
tvorila province in te bi pošiljale v metropolo prave posebne predstavnike s poseb-
no oblastjo glede odločanja o konstituiranju generalnih stanov. 
Boste dejali, da je takšen postopek preveč počasen? V resnici nič bolj kot to, kar se 
zdaj dogaja in posledica česar so dobro zmešane zadeve. Sicer pa gre zato, da izbe-
remo pravo sredstvo, ki bo pripeljalo do svojega cilja in ne za trgovanje s časom. Če 
bi se hoteli ali znali pokloniti dobrim načelom, bi storili več za nacijo v štirih mese-
cih kot je lahko čas[i] razsvetljenstva in javnega mnenja, za katerega pa menim, da 
je bil zelo mogočen čas, storil v pol stoletja. 
Toda, porečete, če je množina državljanov imenovala posebne predstavnike, kaj bo 
poslej razločevalo tri redove? Kaj se bo zgodilo s privilegiji? To, kar se mora. Nače-
la, ki jih predstavljam, so jasna. Treba se je odreči slehernemu družbenemu redu, 
ali pa jih priznati. Nacija je vedno gospodar nad reformiranjem svoje ustave. Pred-
vsem se ne more izmakniti temu, da naredi ustavo, če je zahtevana. O tem se danes 
vsi strinjajo; in mar ne vidite, da bi se je nacija sploh ne mogla dotakniti, če tudi 
sama ne bi bila stranka v tem prepiru? Telo, ki je podrejeno konstitutivnim obli-
kam, lahko odloča samo na podlagi svoje ustave. Ne more si izmisliti druge. Prene-
ha namreč obstajati tisti hip, ko začne govoriti, delovati, gibati drugače kot v okvi-
ru oblik, ki so mu bile dane. Generalni stanovi, tudi če bi bili skupščina, so potem-
takem nekompetentni za odločanje o ustavi. Ta pravica pripada samo naciji, tega 
ne bomo nehali ponavljati, njej sami, neodvisno od vseh oblik in okoliščin. Privile-
giranci imajo, kot vidimo, dobre razloge, da pomešajo ideje in načela v teh zade-
vah. Danes bodo silovito zagovarjali ravno nasprotno od tistega, kar so trdili še pred 
Foxom. G. Fox nima prav, ko noče, da nacija da kraljevanje komu in kakor ji je všeč. Kjer ne odloča 
zakon, lahko odloča samo nacija. G. Pitt se moti, ko hoče, da bi o zadevi odločal parlament. Parlament je 
nepopoln, je ničen, ker Kralj, ki je njegov tretji del, ni sposoben kaj hoteti. Oba doma lahko pripravita 
odločitev, ne morela pa je sankcionirati. Treba je torej od nacije zahtevati posebno predstavništvo-
Vendar pa ne bodo storili ničesar. To bi bilo obdob je dobre ustave. Ne opoziciji in ne ministru/ ni do 
tega. Držijo se oblik, zaradi katerih in s katerimi obstajajo; če so še tako pomanjkljive, jih imajo raje kot 
naj lepši družbeni red. Betežni starec se ne spravi s tem, da mora umreti; pa če je mladec, ki ga je 
pripravljen nadomestiti, še tako svež in smel. Politična telesa so kot naravna telesa: do zadnjega se 
otepajo. 
J Var.: Ministrstvo. 
/' Var.: Dogajanje. 
Kaj je tretji stan? 183 
šestimi meseci. In zato je bil v Franciji mogoč en sam krik: nimamo ustave in 
hočemo jo. 
Danes pa ne samo, da imamo ustavo, ampak ta celo vzpostavlja - če verjamemo 
privilegiranim - dve sijajni in trdni izhodišči. 
Prvo je razdelitev državljanov po redih; drugo pa je enakost med vsemi redovi v 
vplivu na oblikovanje nacionalne volje. Dovolj smo že dokazovali, da bo tudi tedaj, 
ko bodo vse te stvari tvorile našo ustavo, nacija še vedno lahko karkoli spremenila. 
Ostaja nam, da natančneje preučimo naravo te enakosti vpliva, ki jo želijo pripisati 
vsakemu redu pri oblikovanju nacionalne volje. Ugotovili bomo, da je ta ideja ena 
najbolj nesmiselnih in da ni nacije, ki bi lahko kaj podobnega zapisala v svojo usta-
vo. 
Politična družba je lahko samo celota združenih ljudi. Nacija ne more skleniti, da 
ne bo nacija ali da to ne bo na tak in tak način: kajti to bi pomenilo, da tudi na 
kakšnega drugega sploh ne bo. Prav tako nacija tudi ne more odločiti, da bo njena 
skupna volja prenehala biti njena skupna volja. Seveda je nadvse turobno, da 
moramo razgrinjati ta načela, katerih preprostost bi morala biti očitna, vendar pa 
moramo pomisliti na posledice, ki jih hočejo iz njih potegniti. Neka nacija torej 
nikoli ni mogla odločati o tem, da bi pravice, ki so inherentne skupni volji, se pravi 
mnoštvu, večini, prešle na manjšino. Skupna volja se sama ne more razkrojiti. Ne 
more spremeniti narave stvari in ne more storiti, da bi bilo mnenje manjšine tudi 
mnenje večine. Jasno je potemtakem, da bi takšna določila bila akt nespameti, 
namesto, da bi bila legalni ali moralni akt. 
Če torej trdijo, da gre francoski ustavi pravica, da dvesto do tristo tisoč posamezni-
kov od skupnega števila 26 milijonov državljanov, tvori dve tretjini skupne volje -
kaj naj jim odgovorimo, če ne tega, da trdijo, da je dva in dva pet? 
Posamezne volje so edini elementi skupne volje. Ni mogoče oropati največjega šte-
vila za pravico, da v njej sodeluje in trditi, da deset volj velja za eno nasproti dese-
tim drugim, ki veljajo za trideset. To so protislovja v izrazju, resnični nesmisli. 
Če le za hip zapustimo to načelo elementarne očitnosti, da je namreč skupna volja 
mnenje večine in ne manjšine, potem nam nobena pamet ne more več pomagati. 
Na enak način lahko sklenemo, da bo volja enega samega imenovana pluralna 
volja in potem ni potrebe ne po generalnih stanovih ne po nacionalni volji etc ..., 
zakaj če ena volja lahko velja za deset, zakaj ne bi veljala za sto, milijon, 26 milijo-
nov? 
Ali je še potrebno opozarjati na naravne posledice teh načel? V navadi je, da je v 
običajnem in posebnem nacionalnem predstavništvu vpliv porazdeljen lahko samo 
glede na število glav, ki imajo pravico, da se jih predstavlja. Predstavniško telo je 
vedno, za zadevo, ki jo ima opraviti, na mestu nacije same. Njegov vpliv mora 
ohraniti isto naravo, ista razmerja in ista pravila. Sklepamo, da med vsemi načeli 
obstaja popolno skladje, da se lahko sprejme odločitev, prvič, da edino posebno 
predstavništvo lahko obravnava ustavo in nam jo da etc.; drugič, da se mora to 
ustavno predstavništvo oblikovati ne glede na razlike med redovi. 
184 Emmanuel-Joseph Sieyès 
2. Komu gre pravica, da sprašuje nacijo? Če bi imeli zakonodajno ustavo, bi takšno 
pravico imel vsak njen del, zato, ker je v tem primeru pritožnikom iskanje pomoči 
pri sodnikih vedno dostopno, ali pa še bolj zato, ker so tolmači neke volje dolžni 
konzultirati svoje pooblasti tel je, bodisi zato, da pravilno pojasnijo njihove zahteve 
ali pa zato, da jim podajo mnenje o okoliščinah, ki bi zahtevale nova pooblastila. 
Toda skoraj bo že dve stoletji, kar smo brez predstavnikov, če predpostavimo, da so 
prej bili. Ker jih torej sploh nimamo, kdo jih bo nadomestil pred nacijo? Kdo bo 
poučil ljudstvo, da je potrebno imeti in poslati posebne predstavnike? Odgovor na 
to vprašanje lahko spravi v zadrego samo tiste, ki besedi sklic pripisujejo hrup an-
gleških idej. Tu ne gre za kraljeve prerogative, ampak za preprost in naraven smi-
sel nekega sklica. Ta beseda pomeni, da je treba izreči nacionalno potrebo in name-
ro po skupnem sestanku. Kadar pa rešitev domovine pritiska na vse državljane, 
mar gre tedaj zgubljati čas zato, da bi spraševali, kdo ima pravico sklicevanja? 
Bolje bi bilo vprašati, kdo te pravice nima? To je sveta naloga vseh, ki karkoli 
lahko storijo. Še bolj pa je to dolžnost izvršilne oblasti, ki je veliko bolj usposoblje-
na kot navadni posamezniki za to, da obvesti splošnost državljanov, da oznani kraj 
zbora in da ukine vse ovire, ki bi jih utegnil postaviti interes političnega telesa. 
Seveda je vladar kot prvi državljan bolj kot kdorkoli zainteresiran za to, da skliče 
ljudstvo. Če ni kompetenten za to, da bi odločal o ustavi, pa ni mogoče reči, da je 
nekompetenten tudi za to, da takšno odločitev izzove. 
Tako torej. Nobenih težav za odgovor na vprašanje, kaj bi bilo treba storiti. Treba 
bi bilo sklicati nacijo, da bi odposlala v metropolo posebne predstavnike s poseb-
nimi pooblastili za vzpostavitev ustave navadne nacionalne skupščine. Kar se mene 
tiče, mi ne bi bilo prav, če bi ti predstavniki imeli še kakšno drugo pooblastilo, 
zaradi katerega bi se pozneje lahko vzpostavili kot navadna skupščina, v skladu z 
ustavo, ki bi jo bili sami določili, vendar v drugi, prejšnji kvalifikaciji. Bal bi se bil 
namreč, da bi namesto, da bi delali izključno za nacionalni interes, namenili preveč 
pozornosti interesu telesa, ki ga vzpostavljajo. Zmeda oblasti in pooblastil je v poli-
tiki tisto, zaradi česar bo vedno nemogoče vzpostaviti družbeni red na zemlji; ka-
kor, na primer, ko bomo hoteli ločiti to, kar se mora razlikovati, in bomo naleteli 
na rešitev velikega problema človeške družbe: delati za splošno korist tistih, ki jo 
tvorijo. Nemara me bodo vprašali, zakaj sem se tako dolgovezno zadržal pri vpra-
šanju, kaj bi bilo treba narediti? 
Preteklost je preteklost, bodo rekli. Najprej odgovarjam, da poznavanje tega, kar 
bi bili morali storiti, lahko pripelje do spoznanja o tem, kaj bomo storili. Drugič pa 
menim, da je vedno dobro predstaviti prava načela, predvsem v snovi, ki je tako 
nova za veČino duhov. Sicer pa bodo resnice iz tega poglavja služile za boljšo razla-
go onih iz naslednjega. 
Š E S T O P O G L A V J E 
Kaj je še treba opraviti. Razvitje nekaterih načel. 
Ni več čas, ko so se bili trije redovi, v skrbi, da bi se obranili pred ministrskim des-
potizmom, pripravljeni združiti proti skupnemu sovražniku. Čeprav je nemogoče, 
Kaj je tretji stan? 185 
da bi nacija potegnila kaj koristnega iz sedanjih okoliščin, da bi naredila en sam 
korak k družbenemu redu, ne da bi nekaj sadov pobral tudi tretji stan, pa se je 
ponos prvih dveh redov vznejevoljil že, ko so v velikih mestih kraljestva začeli ter-
jati tudi najmanjši delež političnih pravic, ki gredo ljudstvu. Kaj so le hoteli ti privi-
legirana, tako zagnani v bran svojih presežkov, tako spretni, če je bilo treba one-
mogočiti tretjemu stanu, da bi v teh zadevah dosegel le resnično najbolj nujno? 
Mar so menili, da bo regeneracija, s katero so se bahali, samo zanje? In mar so 
hoteli uporabiti to vedno nesrečno ljudstvo samo kot slepo orodje, poslušno in 
vdano svoji aristokraciji? Kaj bodo rekli prihodnji rodovi, ko bodo zvedeli za tolik-
šen vročični bes, s kakršnim je drugi red Države in prvi red duhovščine preganjal in 
izganjal vse zahteve mest? Ali bodo lahko verjeli tajnim in javnim zvezam, lažnim 
alarmom in pastem kovarstva,14 v kar so zapletli branitelje ljudstva? Nič ne bo 
pozabljeno v natančnih spisih, ki jih domoljubni pisatelji pripravljajo zanamstvu. 
Na svetlo bodo postavili plemenito vedenjefa] francoskih magnatov, v okoliščinah, 
ki so bile, kljub vsemu, tako primerne za navdihovanje domoljubnega čustva tudi 
tistim ljudem, ki so najbolj pogreznjeni v svoj egoizem. Kako so se mogli princi iz 
kraljevske hiše odločiti, da bodo sodelovali v prepiru med državnimi redi? Kako so 
lahko dopustili prezira vrednim urednikom, da so izbruhali toliko surove kolikor 
smešne obtožbe, ki napolnjujejo neverjetne spomine,15 objavljene pod njihovim 
imenom. 
Pritožujejo se nad nasilnostjo nekaterih piscev tretjega stanu. Ampak, kaj pa je 
sploh način mišljenja kakšnega izoliranega posameznika? Nič. Resnične posege 
tretjega stanu, edine, ki so res avtentični in se omejujejo na peticije municipalnim 
oblastem in dela dežel v državi, naj primerjajo z enako avtentičnimi postopki gro-
fov proti ljudstvu, ki je dobro pazilo, da jih ni napadalo - kakšna skromnost, kak-
šna mera pri prvih! In kakšno nasilje, kakšna globoka razsrjenost pri drugih. 
Tretji stan je zaman pričakoval sodelovanje vseh razredov, restitucijo svojih politi-
čnih pravic in vso polnost svojih civilnih pravic; toda strahfb] pred tem, da hočejo 
spremeniti navade, je v prvih dveh redovih presegel njihovo željo po svobodi. Med 
njo in kakšnim osovraženim privilegirancem, so se odločili za tega. Njihova duša se 
je poistovetila z milostmi v okrilju hlapčevstva. Danes se bojijo teh generalnih sta-
nov, ki so jih nekoč tako silovito terjali. Zanje je vse dobro; ne pritožujejo se več 
zaradi duha inovacij; ničesar jim ne manjka; bojazen[c] jim je dala ustavo. Tretji 
a Var.: Vedenje. 
14. Resnično je prav šaljivo videti večino plemstva, kako si prizadeva preobleči v vstajo proti kraljevi obla-
sti tiste postopke, ki se jih na dnu srca boji kot koristne za despotizem. Ta ubogi tretji stan, ki mu odre-
kajo sleherno energijo, in katerega pogum si lahko razložijo samo tako, da se zatekajo k temu, kar 
imenujejo ministrski manevri, sploh se ga ne bojijo predstavljati kot združbo upornih zoper kralja. 
Plemstvo si med sabo govori: »Nič ni bolj nevarnega za svobodo kot jezik tretjega stanu, ki v resnici 
malo preveč spominja na to priprošnjo: 'Sire, naredite iz nas vse, kar vam je všeč, le ne pustite, da bi nas 
raztrgali aristokrati.'« Hkrati pa govorijo kralju: »Ljudstvo se zaganja v vaš prestol: bodite previdni; 
načrtujejo strmoglavljenje monarhije.» 
15. Gre za Memoire présente au Roi; napisali g. grof d'Artois, g. vojvoda de Conde; g. vojvoda de Bourbon 
in g. grof d'Enghien; uredil g. de Montyon, po Barbieru (Opomba ur. te izdaje). 
b Var.: Bojazen. 
c Var.: Strah. 
186 Emmanuel-Joseph Sieyès 
stan se je bil moral ovedeti, ob takšnem gibanju duha in stvari, da nima ničesar 
pričakovati od drugod, kot od svoje razsvetljenosti in svojega poguma. 
Razum in pravica sta na njegovi strani; zagotoviti si je treba vsaj vso moč. Ne, ni 
več čas za pomirjanje strank. Le kakšnega dogovora se je mogoče nadejati med 
energijo zatiranih in besom zatiralcev? Drznili so si izreči besedo razkol. Tako so 
grozili kralju in ljudstvu[č]. 
O, veliki Bog! Daj srečo naciji, da bi do tega tako željenega razkola za vekomaj 
prišlo! Kako zlahka bi se bilo otresti privilegiranih! Kako težko bi jih bilo navaditi 
biti državljani! 
So vprašanja, ki ne bi smela nikoli vznemiriti tistih, ki se bojijo pravice; zanesljivo 
služijo razsvetljevanju javnosti in razsvetljenje mora peljati k pravičnosti, zlepa ali 
zgrda. Sicer pa, kar zadeva tretji stan, ni šlo več za to, da bi postal boljši ali ostal, 
kakršen je bil. Okoliščine nikakor niso dopuščale takšne računice; treba je bilo 
napredovati ali nazadovati, treba je bilo ukiniti ali pa priznati in legalizirati nepra-
vične in nedružbene privilegije. Seveda moramo zaznati, kako skrajno nesmiseln bi 
bil načrt, da bi na koncu osemnajstega stoletja ohranili in blagoslovili te odurne 
ostanke fevdalnosti. V tem primeru je jezik nadživel stvari. Plemstvo se je zabavalo 
z izgovarjanjem besed tlačan, težak, robavs. Pozabljali so, da so ti izrazi, kakršen-
koli smisel se jim že daje, danes tretjemu stanu ali tuji ali pa skupni vsem trem 
redovom; pozabljajo tudi, da je bilo tedaj, ko so bili še točni, prav izmed njih kar 
devet desetin takšnih, ki so neizpodbitno bili težaki, kmetavzarji in robavsi. 
Zaman bi zatiskali oči pred revolucijo, ki sta jo opravila čas in moč stvari; zato ne 
bo nič manj realna. Nekoč je bil tretji stan sluga, plemiški red je bil vse. Danes je 
tretji stan vse, plemstvo je beseda. Toda pod to ime se je zrinila in se podenj zalezla 
nova in nedopustna aristokracija; in ljudstvo ima vse razloge, da nikakor ne mara 
aristokratov. Kaj ima v takšnih okoliščinah storiti tretji stan, če hoče priti do politi-
čnih pravic na način, ki bo naciji koristen? Za to se kažeta dve poti. Če sledimo 
prvi, se mora tretji stan posebej združiti: ne bo sodeloval s plemstvom in duhovšči-
no, ne bo ostal z njima ne po redih in ne po glavah. Prosim za pozornost glede 
izjemne razlike, ki obstaja med skupščino tretjega stanu in tisto drugih dveh redov. 
Prva predstavlja 26 milijonov ljudi in odloča o interesih nacije. Drugi dve, če bi se 
združili, imata moč samo nad okrog 200.000 posamezniki in mislita samo na svoje 
privilegije. Tretji stan sam, poreče kdo, ne more tvoriti generalnih stanov. Ah, nič 
zato! Še bolje! Bo pa tvoril nacionalno skupščino.16 
č Var.: Grozili ljudstvu. 
16. Velike so koristi od izvajanja zakonodajne oblasti prek treh teles ali domov, namesto skozi enega. 
Skrajno nerazumno je sestaviti tri domove iz treh med seboj sovražnih redov. Prave okoliščine bi nasta-
le, če bi na tri enake razdelke ločili predstavnike tretjega stanu. V takšni razporeditvi bi naleteli na isto 
poslanstvo, isti cilj in skupni interes. To opazko namenjam tistim, ki so zaljubljeni v idejo o uravnoteže-
nju delov zakonodajne oblasti in menijo, da v tem ni ničesar boljšega od angleške ustave. Ali ne more-
mo sprejeti dobro, ne da bi se oženili z zlom? Sicer pa smo že rekli, Angleži imajo en sam red oziroma 
ga sploh nimajo, in če bi sestavili naše zakonodajno ravnotežje iz različnih redov, bi bilo še veliko 
pomanjkljivejše kot pri naših sosedih. Še več, pomembno je proučevanje načel, na katerih je treba ure-
diti formiranje zakonodajnih domov, ne da bi se izmaknili interesu, prav narobe, da bi ga zagotovili s 
pravičnim ravnotežjem med velikimi deli, ki ga v bistvenem sestavljajo. To vprašanje bomo obravnavali 
na drugem mestu. 
Kaj je tretji stan? 187 
Nasvet tolikšnega pomena moramo opravičiti in utemeljiti z vsem, kar dobra načela 
najbolj jasnega in zanesljivega nudijo. 
Pravim, da poslanci duhovščine in plemstva nimajo ničesar skupnega z nacionalnim 
predstavništvom, da ni možno nikakršno zavezništvo med tremi redovi v general-
nih stanovih in da — ker ne morejo voliti skupno — tega tudi ne morejo ne po redih 
ne po glavah. Na koncu tretjega poglavja smo obljubili, da bomo tu dokazali to 
resnico. Sicer pa morda ne bomo ponudili ničesar, kar ni že znano: veliki duhovi so 
to resnico že raznesli po javnosti. 
Maksima občega prava pravi, da ni večje napake kot je napaka oblasti. Ve se, da 
plemstvo ni predstavništvo duhovščine in tretjega stanu. Duhovščina ni zadolžena 
za predstavljanje plemstva in navadnih ljudi. Iz tega sledi, da je vsak red ločena 
nacija, ki ni nič bolj pristojna za to, da se vmešuje v zadeve drugih redov kot ho-
landski generalni stanovi ali beneški senat, na primer, nista pristojna za glasovanje 
o sklepih v angleškem parlamentu. Pravi pooblaščenec lahko povezuje samo svoje 
pooblastitelje, predstavnik pa ima pravico izrekati besede samo za tiste, ki jih pred-
stavlja. Če te resnice ne priznamo, je treba zanikati vsa načela.17 
Na podlagi tega vidimo, da je popolnoma nekoristno iskati odnos ali razmerje, po 
katerem bi moral vsak red sodelovati pri oblikovanju splošne volje. Ta volja ne 
more biti ena, dokler pustite pri miru tri rede in tri predstavništva. Kvečjemu bi 
se[d] te tri skupščine lahko združile v isti želji kot lahko tri zavezniške nacije izreče-
jo isto hotenje. Toda iz njih ne boste nikoli naredili ene nacije, enega zastopstva in 
ene skupne volje. Čutim, da lahko te resnice, če so še tako očitne, postanejo nela-
godne v državi, ki ni narejena po zahtevah razuma in politične pravičnosti. A kaj 
hočete, vaša hiša stoji zaradi umetne podpore, ob pomoči vrste podpornikov, ki so 
postavljeni brez okusa in brez oblike; samo za pojačitev tam, kjer najbolj grozi, da 
se bo porušila; treba jo je prenoviti ali pa se vdati in živeti v njej iz dneva v dan v 
strahu in nemiru, v skrbi, da se bo nazadnje zgrnila nad vas. V družbenem redu je 
vse povezano. Če spregledate in zanemarite en del, to ne bo brez posledic za druge. 
Če pa začnete pri neredu, boste nujno opazili, kako se nadaljujete] Če bi mogli iz 
nepravičnosti in nesmiselnosti izvleči iste sadove kot iz pravičnosti in razumnosti, 
kje bi tedaj[f] bile prednosti teh zadnjih? Povzdignili boste glas, rekoč, če se tretji 
stan ločeno združi, ne zato, da bi tvoril tri stanove, imenovane generalne, ampak 
nacionalno skupščino, ne bo nič bolj pristojen glasovati za duhovščino in plemstvo 
kot onadva nista pristojna sklepati o ljudstvu. Najprej vas prosim, kot sem bil že 
rekel, da upoštevate, da bodo predstavniki tretjega stanu neizpodbitno imeli po-
oblastilo vseh 25 ali 26 milijonov posameznikov, ki tvorijo nacijo, razen tistih 
17. Glede tega pozorno pazimo, da ne bi predlagali združenja treh redov v vsakem okrožju, ki bi potem 
skupaj izbrali vse poslance. To zamisel štejem za izjemno nevarno. Tretji stan se nikoli ne sme spustili v 
postopek, v katerem bi ga prisilili, da bi priznal in vzpostavil razdelitev redov in absurdno zmago manj-
šine nad zelo veliko množino. Takšno neprevidno ravnanje bi bilo škodljivo za njegove interese in inte-
rese nacije, kakor tudi nasprotno najbolj preprostim pravilom dobre politike in aritmetike. 
d Var.: Se bodo. 
e Var.: Ta verižnost je nujna, ah! 
f Var.: Kje bi bile. 
188 Emmanuel-Joseph Sieyès 
približno 200.000, kolikor je plemičev in duhovnikov. To je pač dovolj, da si nade-
nejo ime nacionalna skupščina. Odločali bodo torej brez vsakršnih težav za celo 
nacijo, razen za dvesto tisoč glav. Ob takšni predpostavki bi lahko duhovščina še 
naprej vzdrževala svoje skupščine in plemstvo bi lahko uporabilo kakršnokoli sred-
stvo, da bi nudilo svojo podporo kralju; da pa posebne ureditve znotraj teh dveh 
redov ne bi mogle nikoli postati nevarne za tretji stan, bi le-ta začel formalno[g] 
izjavljati, da ne namerava plačevati nikakršnih davkov, ki jih ne bi plačevala tudi 
druga dva redova. Subsidij bi tretji stan izglasoval samo v teh pogojih; in ko bi bil 
davek že poravnan, nikakor ne bi pritisnil na ljudstvo, če bi opazil, da sta se mu 
duhovščina in plemstvo izmuznila pod kakršnokoli pretvezo. 
Takšna ureditev bi bila nemara navzlic videzu prav tako dobra kot kakšna druga, 
da bi postopno pripeljala nacijo do družbene enotnosti. Toda že od tega trenutka bi 
pomenila zdravilo za nevarnost, ki grozi deželi. Kako naj bi namreč ljudstva ne 
popadel bes, ko vidi dve privilegirani telesi in morda še tretjega pol, ki razpolagajo 
z imenom generalnih stanov in tako odločajo o njegovi usodi in mu vsiljujejo ne-
srečno in nespremenljivo usodo? 
Ko je govor o ustavi je treba s svojimi načeli in ravnanjem dokazati, da poznamo in 
spoštujemo temeljna načela. 
Znano je, da poslanci duhovščine in plemstva niso predstavniki nacije. Potemtakem 
niso pristojni, da bi glasovali zanjo. 
Če jim pustite, da odločajo o vprašanjih splošnega interesa, kaj bo iz tega prišlo? 1. 
Če gre za glasovanje po redovih, sledi, da 25 milijonov državljanov ne bo moglo 
ničesar odločiti v korist splošnega interesa, ker to ne bo všeč sto ali dvesto tisoč pri-
vilegiranim posameznikom; to pomeni, da bo volje več kot sto oseb prizadela in 
izničila prepoved volje ene same osebe. 2. Če gre za glasovanje po glavah, pa če-
prav ob enakosti vpliva med privilegiranimi in neprivilegiranimi, bo posledica še 
vedno ta, da bo volja dvesto tisoč oseb uravnotežila voljo 25 milijonov, ker bodo 
imeli enako število predstavnikov. Ali potemtakem ni grozljivo sestaviti skupščino 
na način, da lahko glasuje za interes manjšine? Mar ni to na glavo postavljena 
skupščina? V prejšnjem poglavju smo pokazali, da je treba priznati splošno voljo 
samo kot mnenje množine. Ta trditev je neizpodbitna. Iz nje sledi, da so v Franciji 
predstavniki tretjega stanu resnični predstavniki nacionalne volje. Brez pomote 
torej lahko govorijo v imenu cele nacije, zakaj tudi če predpostavimo združene 
privilegirane rede, ki so vedno soglasni zoper glas tretjega stanu, le-ti ne bodo nič 
manj sposobni uravnotežiti množino v odločitvah o tem redu. Vsak poslanec tretje-
ga stanu glasuje namesto približno 50.000 ljudi; dovolj je torej določiti, da je večina, 
kadar je 5 glasov nad polovico v domu preprostih in že lahko gledamo na enodušne 
glasove 200.000 plemičev ali duhovnikov kot na nekaj, česar ni mogoče razpoznati; 
in opozarjam, da v tej predpostavki za hip odrinjam dejstvo, da poslanci prvih dveh 
redov nikakor niso predstavniki nacije in prav zares hočem še enkrat poudariti, da 
bodo tedaj, ko bodo zasedali v resnični nacionalni skupščini z zares edinim vplivom, 
g Var.: Močno. 
Kaj je tretji stan? 189 
ki jim gre, nenehno glasovali zoper želje večine. Očitno je, da se bo njihovo mnenje 
tedaj izgubilo v manjšini. 
Pa naj bo dovolj; dovolj za to, da dokažemo obvezo, po kateri bo moral tretji stan 
sam za sebe vzpostaviti nacionalno skupščino, in dovolj tudi za to, da pred razu-
mom in pravičnostjo utemeljimo morebitno težnjo težnjo tega reda po odločanju in 
glasovanju za celotno nacijo brez vsakršne izjeme. 
Vem, da takšna načela ne bodo pogodu celo ne tistim članom tretjega stanu, ki so 
najbolj spretni v obrambi svojih interesov. Naj bo: da se le strinjamo, da sem na 
strani pravih načel in da delam ob podpori dobre logike. Dodajmo, da tretjega 
stanu, potem ko se loči od prvih dveh redov, ni mogoče obtožiti za razkol; ta izraz 
je treba opustiti, kakor tudi smisel, ki ga vsebuje. Treba ga je prepustiti tistim, ki so 
ga prvi uporabili. Množino, pluralnost namreč ni mogoče ločiti. To bi bilo besedno 
protislovje, saj bi se v tem primeru morala ločiti od same sebe. Samo manjšini pri-
pada privilegij, da se nikakor noče podrediti hotenjem velikega števila in le-ta 
potemtakem izzove razkol. 
Ko smo pokazali tretjemu stanu vso razsežnost njegovih možnosti ali bolje, njego-
vih pravic, naš namen nikakor ni bil, da bi ga obvezali k njihovi togi uporabi. 
Za tretji stan sem najavil dvoje sredstev, s katerima se lahko polasti mesta, ki mu 
gre v političnem redu. Če se morda prvo, ki sem ga pravkar predstavil, zdi preveč 
nenadno in silovito; če presojate, da je treba pustiti javnosti čas, da se navadi na 
svobodo, če mislite, da je nacionalne pravice, če so še tako očitne, potrebno braniti 
- tudi, če jim oporeka še tako majhno število - z legalno presojo, ki jih mora učvr-
stiti in tako rekoč posvetiti z zadnjo sankcijo, potem je meni prav. Skličimo se na 
sodišče nacije, edinega pristojnega sodnika za vse zadeve, ki se tičejo ustave. To je 
drugo sredstvo, ki je na voljo tretjemu stanu. Na tem mestu se moramo spomniti 
vsega, kar smo rekli v prejšnjem poglavju, tako o nujnosti vzpostavitve navadnih 
predstavništev, kakor o tem, da je to veliko delo zaupati samo posebnemu odpo-
slanstvu, ki ima ad hoc posebno oblast. 
Ne bo mogoče zanikati, da dom tretjega stanu na prihodnjih generalnih stanovih 
zares ne bo dovolj pristojen za sklic kraljestva v posebno predstavništvo. Njegova, 
predvsem njegova, je potemtakem naloga, da opozori splošnost državljanov o 
napačni ustavi Francije. Glasno se bo pritoževal,[h] da so generalni stanovi slabo 
organizirano telo in hkrati bo dokazal[i], da je nujno dati posebnemu odposlanstvu 
posebno oblast, da bi lahko na podlagi trdnih zakonov uredil ustavne oblike svoje 
zakonodaje. Do tu bo red tretjega stanu suspendiral ne svoja pripravljalna dela, 
ampak izvajanje svoje oblasti; ničesar ne bo dokončno odločil; počakal bo, da bo 
nacija presodila o velikem procesu, ki ločuje tri rede. Takšna je, sem prepričan, 
najbolj jasna pot in zato najbolj ustrezna dostojanstvu tretjega stanu[j]. 
Tretji stan torej lahko obravnavamo z dveh vidikov: s prvega se kaže samo kot red; 
h Var.: Na njem je, da se pritožuje. 
i Var.: In na njem je, da dokaže. 
j Var.: Najbolj velikodušna pot. 
190 Emmanuel-Joseph Sieyès 
v tem primeru nikakor noče podpirati predsodkov starega barbarstva; razlikuje 
druga dva reda v državi, ne da bi jima pripisoval kakšen drug vpliv kot tistega, ki 
ga je mogoče spraviti z naravo stvari; in do njiju je na vse mogoče načine obziren, 
vendar sumi v njune pravice, vse dokler ni izrečena odločitev najvišjega sodnika. Z 
drugega vidika je tretji stan nacija. S to lastnostjo tvorijo njegovi predstavniki vso 
nacionalno skupščino; imajo vsa pooblastila. Ker so edini nosilci splošne volje, jim 
sploh ni treba konzultirati svojih pooblastiteljev o nesoglasju, ki ga ni. Seveda so se 
vsak hip pripravljeni podvreči zakonom, ki jim jih bo nacija določila; toda, če je 
njihova dolžnost, da nacijo samo izzovejo, potem se to ne more zgoditi glede nobe-
nega vprašanja, ki nastaja iz pluralnosti redov v nacionalni skupščini. 
Napotitev posebnega poslanstva ali vsaj pristanek na novo posebno oblast, kakor 
smo jo pojasnili na teh straneh, z namenom, da bi uredila predvsem velike zadeve 
ustave, se zdi pravo sredstvo za to, da naredi konec sedanjim nesoglasjem in mož-
nim pretresom nacije. Tudi, če se ne bi bilo ničesar bati od teh pretresov, bi bil to 
vseeno nujen varnostni ukrep, zakaj, če smo pomirjeni ali ne, se ne moremo iz-
makniti dejstvu, da poznamo naše politične pravice in da si jih prilastimo. Ta nuj-
nost se nam bo pokazala za še večjo, če pomislimo, da so politične pravice edino 
jamstvo za civilne pravice in individualno svobodo. 
Na tem mestu bi lahko sklenil svoje razmišljanje o tretjem stanu, če bi se namenil 
ponuditi samo sredstva za ravnanje ... Toda obvezal sem se, da bom razvil tudi 
načela. Naj mi bo torej dovoljeno, da sledim interesom tretjega stanu prav do raz-
prave, ki se bo[k] razvnela o resnični sestavi neke nacionalne skupščine[l]. Ne name-
ravam govoriti ne o poslih in ne o oblasti, marveč o zakonih, ki morajo opredeliti 
osebno sestavo poslanskega telesa[m]. 
Najprej je potrebno jasno razumeti, kaj je predmet in cilj predstavniške skupščine 
neke nacije; ne more biti drugačna od tiste, ki jo predlaga nacija sama, če se hoče 
zbirati in razpravljati na istem mestu. Kaj je volja nekega naroda? To je rezultat 
volj posameznikov, kakor je nacija združba posameznikov. Ni si mogoče zamisliti 
neke legitimne asociacije, katere cilj ne bi bil skupna varnost, skupna svoboda, 
skratka, javna zadeva. Vsak posameznik si seveda zastavlja še svoje posebne cilje. 
Reče si: v zavetju skupne varnosti se bom lahko mirne duše posvetil mojim oseb-
nim načrtom, iskal bom svojo srečo, kakor jo sam razumem, pomirjen, da ne bom 
naletel na legalne ovire, razen tistih, ki jih predpiše družba za skupno dobro, kate-
rega del sem in s katerim je moj posebni interes sklenil tako koristno zavezništvo. 
Toda zamislimo si, da so v generalni skupščini lahko dovolj nerazumni člani, ki si 
upajo takole govoričiti: »Pa ste tu zbrani, ne zato, da bi razpravljali in odločali o 
naših skupnih zadevah, ampak zato, da bi se ukvarjali z mojimi prav posebej in s 
tistimi iz drobne klike, ki sem jo sestavil z nekaterimi izmed vas.« Reči, da se ljudje 
združujejo zato, da bi urejali stvari, ki jih zadevajo, v skupnosti, pomeni razložiti 
k Var.: Se bo mogla razvneti. 
/ Var.: Ali bodo imeli posebni predstavnik posluh za delitev po redih? 
m Var.: Navadnih poslancev. 
Kaj je tretji stan? 191 
motiv, ki je zmogel pritegniti člane v združbo, pomeni reči eno tistih temeljnih in 
preprostih resnic, ki jih zmanjšamo, če jih hočemo dokazati.fn] 
Ta čas si je zanimivo pojasniti, kako hočejo vsi člani neke nacionalne skupščine s 
svojo individualno voljo sodelovati pri oblikovanju te skupne volje, ki ji je samo za 
javne koristi. 
Predstavimo najprej to igro ali politični mehanizem v najbolj prednostni domnevi: 
to bi bila tista, kjer bi javni duh, v vsej svoji moči, preprečil, da se v skupščini izra-
ža kakršnakoli dejavnost, razen skupnega interesa. Ti čudeži so v zgodovini redki in 
ne traja jo[o]. Pomenilo bi, da slabo poznamo ljudi, če bi povezovali usodo družb s 
prizadevanji po čednosti. Celo v samem propadanju javnih šeg, ko se zdi, da ego-
izem obvladuje sleherno dušo, mora - celo v teh dolgih presledkih - skupščina 
nekega naroda biti takšna, da ostanejo v njej posamezni interesi osamljeni in da se 
volja mnoštva vselej potrdi v splošnem interesu. 
Opozorimo na tri vrste interesov v človekovem srcu: 1. tisti interes, zaradi katerega 
so si[p] podobni; ki daje[r] pravilno razumevanje splošnega interesa; 2. tisti, zaradi 
katerega se kakšen posameznik poveže samo s kom drugim; to je interes telesa; in 
končno, 3. tisti, zaradi katerega se vsakdo izolira in misli samo nase; to je osebni 
interes[s]. 
Interes, zaradi katerega se neki posameznik poveže z vsemi svojimi so-drugi je 
očitno predmet volje vseh in predmet skupne skupščine. Vpliv osebnega interesa 
mora pri tem biti ničen. To je tudi tisto, kar se zgodi; njegova drugačnost je njego-
vo zdravilo. Velika težava izhaja iz interesa, zaradi katerega se neki državljan 
poveže samo s kakšnim drugim. To omogoča, da se skoncentrirajo, povežejo; v 
takih okoliščinah nastajajo za skupnost nevarni načrti; tako nastajajo kar najbolj 
sumljivi, nevarni javni sovražniki. Zgodovina je polna te resnice. 
Ni se torej čuditi, če družbeni red tako strogo zahteva, da se nikakor ne sme dopu-
stiti preprostim državljanom, da bi se razvrščali v korporacije, če zahteva celo, da 
se mandatarji izvršilne oblasti, ki — zaradi nujnosti stvari tvorijo resnično telo - za 
čas ko traja njihova zadolžitev odpovejo izvolitvi v zakonodajno predstavništvo. 
Tako in ne kako drugače je skupnemu interesu zagotovljeno, da bo gospodoval nad 
posameznimi interesi. Samo v takšnih pogojih si lahko pojasnimo možnosti za usta-
novitev človeškega združenja v splošno korist združenih in s tem si lahko tudi raz-
ložimo legitimnost političnih družb. 
Na podlagi istih načel je z nič manjšo silovitostjo občutiti potrebo po konstituiranju 
predstavniške skupščine same, na način, ki ne bo dopuščal, da bi se v njej izobliko-
val korporativni duh in bi degenerirala v aristokracijo. Od tod izhajajo te poglavit-
n Var.: To je predmet Skupščine: skupne zadeve. 
o Var.: Ti čudeži so bili redko posejani po zemlji in nobeden ni dolgo trajal. 
p Var.: Državljani. 
r Var.: Predstavlja. 
s Var.: skupščino svoje druge interese; naj bo. Toda najprej: osebnega interesa se sploh ni bati, je osamljen. 
Vsak ima svojega. Njegova drugačnost je njegovo pravo zdravilo. Velika težava etc. 
192 Emmanuel-Joseph Sieyès 
ne maksime, na drugem mestu dovolj pojasnjene, da se mora predstavniško telo 
vsako leto obnavljati s tretjim stanom; da so poslanci, ki jim poteče njihov čas, 
lahko znova izvoljeni šele po določenem časovnem presledku, ki mora biti dovolj 
dolg, da lahko kar največje število državljanov poseže v upravljanje z javnimi 
zadevami, ki pa to ne bi več bile, če bi bilo mogoče nanje gledati kot na zadeve, ki 
so v pristojnosti določenega števila ljudi, etc. 
Toda namesto, da bi se priklonil tem izvornim pojmom, tem tako jasnim in zanes-
ljivim načelom, pa zakonodajalec, nasprotno, sam ustvarja korporacije v državi, 
priznava vse, ki se oblikujejo, jih s s svojo oblastjo potrjuje; ko pa si končno upa 
poklicati večje in potemtakem bolj pogubne, da naj pod imenom redov sodelujejo v 
nacionalnem predstavništvu, tedaj vidimo, kako si slaba načela prizadevajo, da bi 
vse pokvarila, vse uničila in med ljudi vnesla preplah. Če hočete še povečati in utr-
diti družbeni nered, morate tem strašnim žirandom samo še dodati dejansko pre-
moč nad velikim telesom nacije - in to je tisto, za kar bi lahko obtožili zakonoda-
jalca v Franciji, če se nam ne bi bilo treba spoprijeti s slepim tokom dogajanj ali z 
neznanjem in nesposobnostjo naših predhodnikov, z večino zla, ki pritiska na to 
čudežno kraljestvo. 
Poznamo pravi predmet nacionalne skupščine; le-ta nikakor ni zato, da bi se ukvar-
jala s posameznimi zadevami državljanov, obravnava jih samo množično in s stali-
šča skupnega interesa. Iz tega moramo povzeti naravni sklep, da imajo pravico biti 
predstavljeni samo državljani na podlagi tistih lastnosti, ki so jim skupne in ne[š] 
tistih, ki jih razdvajajo. 
Lastnosti, zaradi katerih se državljani razlikujejo med seboj so onkraj značaja 
državljana. Neenakost po lastnostih in pridnosti je takšna, kot neenakost po staro-
sti, spolu, rasti etc. Sploh ne popači enakosti c\\'\zma. Te posebne prednosti so seve-
da pod varuštvom zakona; toda ni stvar zakonodajalca, da jih naredi takšne ali 
takšne narave, da enim da privilegije, drugim pa jih odreče. Zakon ničesar ne dolo-
ča; varuje, kar je in do trenutka, ko še ni škodljivo za skupni interes. Tu, samo tu so 
postavljene meje individualne svobode. Zakon si predstavljam v središču velikan-
ske krogle, globusa: vsi državljani, brez izjeme, so enako oddaljeni na krožnici in 
imajo na njej enaka mesta; vsi so enako odvisni od zakona, vsi mu dajejo svojo 
svobodo in lastnino v varstvo; in to imenujem skupne pravice, po katerih so si vsi 
ljudje podobni. Vsi ti posamezniki korespondirajo med seboj, se angažirajo, pogaja-
jo, trgujejo, vedno pod skupnim poroštvom zakona. Če hoče kdo v tem splošnem 
gibanju prevladovati nad osebo svojega soseda ali si uzurpirati njegovo lastnino, 
skupni zakon zatre te poskuse in postavi vse ljudi na isto razdaljo od zakona same-
ga. Toda ta zakon nikakor ne preprečuje, da vsakdo sledi in dela po svojih naravnih 
in pridobljenih sposobnostih, v okviru bolj ali manj ugodnih okoliščin in tako pove-
čuje svojo lastnino z vsem, kar mu namenja usoda ali kar ji lahko doda bolj donos-
no delo; tudi ne preprečuje, da se v svojem legalnem položaju dvigne do sreče, ki 
bolj ustreza njegovemu okusu in je vredna večjega zavidanja. Ko zakon ščiti skup-
š Var.: In ne na podlagi tistih. 
Kaj je tretji stan? 193 
ne pravice vseh državljanov, ščiti vsakega državljana v vsem, kar hoče biti — do 
trenutka, ko to, kar hoče biti, začenja škoditi skupnim koristim.[t] 
Morda se malce preveč vračam k istim temam, toda nimam časa, da bi jih omejil na 
bolj dovršeno enostavnost; sicer pa - ko človek predstavlja vse premalo znane 
pojme ni dobro, da je ravno preveč skop. 
Interesi, po katerih so si državljani podobni, so torej edini, ki jih lahko skupno 
obravnavajo, edini, zaradi katerih in v imenu katerih lahko terja politične pravice, 
se pravi dejavno udeležbo pri nastajanju družbenega zakona, edini, potemtakem, 
ki dajo državljanu predstavniško lastnost. Ne zato, ker je nekdo privilegiran, 
ampak zato, ker je državljan, ima pravico, da voli poslance in pravico biti izvoljen. 
Vse, kar pripada državljanu, ponavljam, skupne prednosti, posebne prednosti, da 
le ne prizadenejo zakona, imajo pravico do zaščite; ker pa se družbena unija ne 
more vzpostaviti drugače kot na skupnih točkah, ima samo kategorija skupnega 
pravico na zakonodajo. Iz tega sledi, da interes telesa še zdaleč ne vpliva na zako-
nodajalca, ampak ga le naredi sumničavega; ta interes je nasproten predmetu in tuj 
poslanstvu predstavniškega telesa. Ta načela postanejo še bolj rigorozna, kadar gre 
za privilegirane redove in telesa. S privilegirancem razumem vsakega človeka, ki je 
zunaj skupnega prava, bodisi zato, ker teži, da ne bi bil v vsem podvržen skupne-
mu zakonu, bodisi zato, ker teži po ekskiuzivnih pravicah. Privilegirani razred je 
škodljiv, ne samo za duha telesa, ampak že samo zato, ker je. Več ko si je pridobil 
ugodnosti, ki so neizogibno v nasprotju s skupno svobodo, bolj je nujno, da se ga 
izloči iz nacionalne skupščine. Privilegirani človek bi bil predstavniški samo v svoji 
lastnosti državljana; toda v njem je ta lastnost porušena, tak človek je zunaj civil-
nega, je sovražnik skupnih pravic.18 Če bi mu dali pravico do predstavljanja, bi 
bilo to izrazito protislovje v zakonu; nacija bi se ji lahko podredila samo z dejanjem 
suženjstva; in tega ni mogoče predpostavljati. 
Ko smo dokazali, da mandatar dejavne oblasti ne more[u] biti ne volivec in ne izvo-
ljen v zakonodajno predstavništvo, s tem nanj nismo nehali gledati kot na pravega 
državljana. To je, kot vsi drugi, zaradi svojih individualnih pravic; in funkcije, ki 
ga razlikujejo, še zdaleč ne rušijo njegovega civizma, ampak so, narobe, vzpostav-
ljene zato, da služijo pravicam. Kaj pa more biti iz tistih, ki prezirajo splošne pravi-
ce, iz teles, v katerih je nacija tuja, iz teh ljudi, katerih sam obstoj je trajna sovraž-
nost velikemu telesu ljudstva? Ti so se seveda odpovedali naravi državljana in 
morajo biti izključeni iz pravic volivcev in izvoljenih, še bolj zato, ker ne izločate 
tujca, katerega vsaj izrečeni interes bi lahko tudi ne bil v nasprotju z vašim. 
Povzemimo: načelno velja, da tisti, ki so zunaj splošne lastnosti državljana, ne bi 
smeli sodelovati pri političnih pravicah. Zakonodaji nekega ljudstva lahko podeli 
oblast samo splošni interes. Toda, če namesto enostavnega razlikovanja, skoraj 
nezaznavnega za zakon, obstajajo sovražni privilegiranci zaradi stanja redov, 
potem morajo biti pač izločeni. Ne morejo biti ne volivci in ne izvoljeni - dokler 
trajajo njihovi odurni privilegiji. 
t Var.: Do trenutka, ko njegovi posamezni poskusi začenjajo. 
18. Glej Essai sur les privileges. 
u Var.: Ne sme. 
194 Emmanuel-Joseph Sieyès 
Vem, da se utegnejo takšna načela zdeti večini bralcev ekstravagantna. To je zato, 
ker se resnica lahko zdi tako ekstravagantna predsodkom, kakor oni resnici. Vse je 
relativno. Zadošča mi, da so moja načela jasna, da so moje izpeljave točne. Toda, 
priznajte vsaj, poreče kdo, da so te stvari za zdaj popolnoma neuporabljive. No, saj 
si tudi ne nalagam, da bi jih izvajal. Moja vloga je takšna, kakor slehernega domo-
ljubnega pisatelja: predstaviti resnico, namreč. Drugi se ji bodo bolj ali manj pribli-
žali, odvisno od njihove moči in okoliščin, ali se ji bodo v nezaupljivosti oddaljili; in 
tedaj bomo doživeli, česar ne moremo preprečiti. Če bi vsi ljudje prav mislili, mislili 
resnico, bi tudi največje spremembe ne naletele na nikakršno težavo, brž ko bi 
pomenile zadevo javne koristi. Kaj lahko storim boljšega kot to, da z vsemi svojimi 
silami pomagam razširjati to resnico, ki krči poti? Najprej je slabo sprejeta, potem 
se duhovi počasi navadijo nanjo, oblikuje se javno mnenje in nazadnje opazimo, da 
se začno izvajati načela, ki so jih v začetku gledali kot izmišljije. Skoraj glede vseh 
vrst predsodkov bi bil svet danes manj pameten, če pisatelji ne bi pristali na to, da 
veljajo za nore. 
Povsod srečujem zmerne ljudi, ki bi radi, da bi se resnici približevali le korakoma. 
Ne verjamem, da zares razumejo, kar govorijo. Pot administratorjev zamenjujejo s 
potjo filozofov. Prvi napredujejo, kolikor morejo; če ne zaidejo s prave poti, jih 
lahko le pohvalimo. Toda filozofi morajo to pot zaznati in poznati prav do njenega 
konca. Priti morajo do konca, zakaj sicer nikakor ne morejo jamčiti, da je to v res-
nici pot, ki do konca pripelje. Če bi se hoteli ustaviti, kadar bi se jim zahotelo in 
kakor bi se jim zahotelo, pod pretvezo previdnosti, kako bi mogel vedeti, da me 
prav peljejo? Naj jim verjamem na besedo? Ni v naravi razuma, da bi si dovolil 
slepo verjeti. V resnici se zdi, da človek hoče in upa, ko izgovarja le besedo za 
besedo, presenetiti svojega nasprotnika in mu nastaviti past. Niti razpravljati nočem 
o tem, da je celo med posamezniki odkrito ravnanje tudi najbolj spretno; toda 
zanesljivo so umetnost zamolčevanja in vse druge pretanjenosti v ponašanju, ki se 
zanje misli, da so plod človeške skušnje, prava norost v nacionalnih zadevah, ki jih 
javno obravnava in se z njimi spoprijema toliko dejanskih in razumnih interesov. 
Pravo sredstvo za uveljavljanje svojih zadev je v teh rečeh to, da ne skrivamo pred 
sovražnikom tistega, kar sam prav tako dobro ve kot mi, ampak da prepričamo 
večino državljanov o pravičnosti njihove zadeve. Malo preveč se verjame, da je 
mogoče resnico razkosati na dele in tako po koščkih lažje vstopiti v duha. Ne, naj-
pogosteje so potrebni močni stresijaji; resnici vsa njena svetloba ni preveč zato, da 
naredi močan vtis, iz katerega se rodi strastni interes za to, kar je spoznano kot 
pravo, lepo in koristno. 
Le kdor ima dokaj skromno vedenje o tem, kako deluje razum, si lahko utvarja, da 
bo vse ljudstvo ostalo slepo in ne bo razpoznalo svojih interesov in da se bodo naj-
bolj koristne resnice, zbrane le v nekaj glavah, lahko pojavile samo, če jih bo rabil 
spreten administrator za uspeh svojih podjetij. Najprej je takšno gledanje napačno, 
ker mu ni mogoče slediti. Drugič, mar ne vedo, da resnica le počasi prodira v tako 
veliko množico kot je nacija? Mar ni treba pustiti ljudem, ki jih resnica moti, čas, 
da se nanjo navadijo, mladim, ki jo željno sprejemajo, čas, da nekaj postanejo, sta-
rim ljudem čas, da nič več niso? Skratka, mar hočejo čakati čas žetve, da bi potlej 
sejali? Takšne žetve nikoli ne bo. 
Kaj je tretji stan? 195 
Sicer pa razum sploh nima rad skrivnosti; deluje samo v velikih razsežjih; samo, če 
na široko maha, mahne tudi prav, zakaj tako se oblikuje ta moč mnenja, kateri je 
nemara treba pripisati večino za ljudstvo koristnih sprememb. Duh, pravite, še ni 
pripravljen, da bi vas poslušal; pretresli boste veliko ljudi. Tako je tudi treba: resni-
ca, ki jo je najbolj koristno objaviti, ni tista, do katere smo že skoraj prišli, ni tista 
resnica, ki smo jo že pripravljeni sprejeti. Ne, prav zato jo moramo še bolj razširja-
ti, ker jezi in vznemirja največ predsodkov in največ osebnih interesov. Ne upošte-
vamo dovolj, da je tisti predsodek, ki zasluži najpozornejšo obravnavo, prav tisti, ki 
se drži poštenja, da je tisti osebni interes, ki ga je najbolj nevarno dražiti, prav tisti, 
kateremu dobročudnost daje vso čustveno moč, ki jo ima v sebi pravičnost. Treba 
je odvzeti to tujo moč; treba je ljudi razsvetliti in predsodke zvesti samo na poma-
galo nepoštenosti. Zmerne osebe, ki jim namenjam ta razmišljanja, se bodo prene-
hale bati za usodo resnice, ki jo imenujejo prezgodnja, če bodo le nehale kar naprej 
zamenjevati premišljeno in previdno ravnanje administratorjev, ki bi dejansko vse 
pokvarili; če bi le nehali preštevati ovire in prepreke, če bi torej ti strpni ljudje te 
zadeve nehali zamenjevati s tistim svobodnim zanosom filozofa, ki ga pogled na 
težave lahko le še bolj vzburi in ki je toliko bolj poklican predstaviti prava družbe-
na načela kolikor bolj je duh ljudi zatrt v fevdalnem barbarstvu. 
Nazadnje, poreče kdo, če privilegirani nimajo nikakršne pravice zainteresirati 
skupno voljo za svoje privilegije, morajo vsaj kot državljani uživati svoje politične 
pravice do predstavništva, tako kot vsa ostala družba. 
Rekel sem že, da so s tem, ko so si nadeli značaj privilegiranih, postali dejanski 
sovražniki splošnega interesa; nikakor jim torej ne sme biti zaupano, da bi zanj 
skrbeli. Dodajam še, da lahko kadar hočejo stopijo nazaj v družbeni red; se pravi, 
da se karseda prostovoljno izločajo iz izvajanja političnih pravic. In končno, njihove 
resnične pravice, tiste, ki so lahko predmet nacionalne skupščine, so jim skupne s 
pravicami poslancev, ki skupščino sestavljajo; lahko se potolažijo, če pomislijo, da 
bi ti poslanci prizadeli sebe, če bi predmetu škodili.fv] 
Gotovo je potemtakem, da so samo neprivilegirani člani primerni za to, da so elek-
torji in poslanci v nacionalni skupščini. Zelje tretjega stanu bodo vedno prave za 
splošnost državljanov, želje privilegiranih pa vedno slabe, razen, če bodo zanemari-
li svoje posebne interese in bodo pripravljeni glasovati kot navadni državljani, se 
pravi kot sam tretji stan. Tretji stan torej zadošča za vse, kar je mogoče upati in 
pričakovati od neke nacionalne skupščine; potemtakem je sposoben zagotoviti vse, 
kar se sicer obljublja v generalnih stanovih. 
Morda bo kdo pomislil, da privilegiranim ostaja kot zadnja možnost to, da se imajo 
za posebno, ločeno nacijo in da zase zahtevajo posebno in neodvisno predstavništvo 
... Zadosti sem že odgovoril na to težnjo, v prvem poglavju tega spisa, ko sem 
pokazal, da privilegirani redovi niso, ne morejo biti posebno ljudstvo. So in lahko so 
samo v odvisnosti od prave nacije. Katera pa je tista, ki bo prostovoljno pristala na 
takšno zavezništvo? 
v Var.: Se potolažijo ali pomirijo. 
196 Emmanuel-Joseph Sieyès 
Medtem, ko čakamo, je težko reči, kakšno mesto morata zavzemati dve privilegi-
rani telesi v družbenem redu: to je tako, kot če bi zahtevali, da na bolnikovem tele-
su pokažemo, katero mesto je krivo za slabo voljo, ki ga daje in preganja. Treba jo 
je nevtralizirati, treba je okrevati in ponovno vzpostaviti igro vseh organov, tako 
dobro, da se ne bodo mogli več tvoriti gnojni tvori, ki lahko okužijo najbolj bistve-
na načela življenjskosti. 
Prevedla Neda Pagon