Kmetijske raznoterosti.
Ruše dober gnoj za vinograde. Znano je, da trte bolje uspevajo, če se pusti zemlja, da se opocije, kakor bi pa precej na starem mestu sadil nove trte. Dobro je, če se kacih tri do šest let seje trava ali detelja, predno se zopet trte za-sade. Za zboljšanje vinograda so pa jako dobre ruše. V nekaterih krajih v Nemčiji se takoj zasajajo nove trte, ko se stare odstranijo, ali denejo okrog vsake trte nekaj ruš. Pri takem ravnanji vinogradi dobro uspevajo.
Gnojnica — dober gnoj. Mnogi naši kmetovalci še vedno ne znajo prav ceniti gnojnice. Mnogo jo puste uhajati. Ko bi porabili gnojnico, ki se jim tako pogubi, koliko bi več imeli sena. Natančne poskušnje so pokazale, da se na travnikih, kateri so se polili z gnojnico  ne   pridela le mnogo več
krme, temveč je ta tudi mnogo tečnejša in boljša. Vedeti je pa tudi treba, da kapnica in deževnica ne spadate v gnojnico. Če se pušča dežnica v vel<ki množini v gnojnico, potem se pač ni čuditi, če gnoječ s tako gnojnico ne dosežemo pravih vspehov. Tukaj moramo še omeniti, da gnojnice noben umeten gnoj nadomestiti ue more
Da roji ne uidejo. Eoji napravljajo čebelarju vsakako malo skrbi, posebno Če še vrem,:i pospešuje rojenje. Večkrat kak roj uide. Neki švicarski list priporoča, da naj na roj z zrkalom mečemo solnČne žarke. Na ta način se čebele prisilijo, da se hitro združijo v gručo in po možnosti nizko vsedejo. Spreten čebelar baje z zrkalom roj lahko spravi v odprt nastavljen panj. Švicarski čebelar Barnack je na ta način v gozdu pripravil ve'č rojev,  da so se ustavili.
Gnojenje z listjem. Skušnje so pokazale, da drevesno listje daje dober gnoj zlasti za vrte. Največ gnojilne moči ima listje od bele vrbe, rudeče jelše in topola. Listje naj se jeseni pograbi in v kupe spravi, da strohni in le segnito naj se rabi. Ž njim naj se rastlinam naj raj še po vrhu gnoji. Ce se zakoplje v zemljo, jo bolj zrahlja, nego je to dobro. Ce se pusti listje dve leti na kupu ležati, dobimo listno prst, ki se lahko na poprej omenjeni način rabi. Posebno dobra jo pa tudi za rastline v loncih.
375