Politični ogied. Avstrijske dežele. Rojstui dan Nj. veli- 5austva se je v torek obliajal po vsej Avstriji prav slovesno, najbolj pa pač na Dunaji in po drugih glavnih mestih, kjer prebiva veliko višje goapode. — Iz Duuaja se je podalo večje število mestjanov na razstavo v zlato 1'rago, _ to pa ni po volji nemškim liberalcem, ker bi najraji bili, da bi se o tej razstavi ne govorilo, kamoli da bi jo Nemci obiekovali! — Ministeratvo za notranje zadeve ni potrdilo odloka c. kr. namestnije v Gradci, vsled katerega je razpustila društvo laških dijakov ,,L'acadeinia italiana". Pri c. kr. namestniji so sploh oatri zoper dijake, ki niso nemške krvi in malo jitn je dosti, da razpustijo njih društva, češ, da so nevarna — za nemščino. — Kat. politiška društva so na nemškem Štajarji zbirališča, na katerih konservativni poalaaci radi in sedaj pogoato porot:ajo o svojem delovauji, bodi ai v državnem ali deželnim zboru. Škoda, da pri naa ne vemo ni za taka društva veliko, ni za poročevanje naših poslancov. — NaKoroškem ima nemški šulverein srečo, kajti za-nj dela celo uek katoliški župnik; baroa Zucco rau je ime tex pravi, da je delovanje šulvereina blagonoaiio. No ta raož pač ne pozna ljudi, ki imajo šulverein v rokah, ali pa je bolj Nemec, kakor pa katolišk duliovnik. — Na Kranjakem so se pričele volitve volilnih mož za Gorenjako skupino volilcev. Kakor je znano, atojita ai dva kandidata nasproti. župnik Meaar in tajnik kmetijske družbe Pirc. Da mora veduo biti pri Kranjcih razpor! Gospoda ne pomiali, da njih razpor tišri tudi naa na tla in da daje nemškutarjeni in sploh liberalcem pogum, nam pa jemlje srce, naj delamo za tu, da si aežeino naposled mi sami v lase, kedar bi ugnali nemikutarje. — V Gorici se pripravlja velika kmetijaka razstava in bode, kakor je podoba, ona precej velika, vendar pa težko, če si jo ogleda kateri izmed naših bralcev. kajti do Gorice je dolga pot. — Velika trgovska biša v Trstu, Horpurgo e Pareute, je ustavila avoje izplačevanje in bilo se je bati, da bi jib isto storilo še več, toda kakor je eedaj podoba, bode šlo vse gladko, ker jo Rotbscbild iz Pariza prevzel izplaoevanje dolgov one biše. — V Zagrebu ao na velike maše dan odprii veliko gospodarstveno razatavo ter sta prišla ministra iz Budapešta Baross in Josipovič k sloveanosti. Minister Baross pa se brvaškemu ljudatvu ni prikupil, ker je govoril najprej madjaraki in potem še le par beaedi brvaški. To je zoper pogodbo med ogersko in brvaško vlado. — Državni zbor v Budimpeštu se je odložil do dne 3. oktobra, gotovo na veselje mini.8trom in poslancem samim. — Na Poljskem je.sedaj vse bolj tibo, samo o vojaškib vohunib — tacih iz tujib držav — ališi se včaaib, a kmalu potibne o njib brž, ko so njib koga vjeli. Najbrž tedaj niao pravi vobuni. Vunanje države. V nedeljo je bil praznik sv. Joahima in ker imajo sv. oče Leon XIII. po sv. krstu to ime, zato so jim kardinali Rimske cerkve, višja plemenita gospoda in drugi čaatitali, kakor je to v navadi. Sv. oče so zdravi in še dovolje trdni za svoja leta. — V Bologni, meatu Italije, je prišlo une dni do pretepov ined častniki iu meščani. Vlada pa je bitro prestavila častnike v druga mesta in tako je zopet burja, ki je bila nevarna, polegla v mestu. — Na Francoakem biva sedaj arbski kralj Aleksander in ruski princ Aleksij. Oba pozdravlja ljudstyo prav prijazno, i uskega princa pa že skorej preprijazno. To že njemu ni več prav po volji. — V Bruselji, 2-lavnem mestu Belgije, vrši se posvetovanje auarbistov ali delavcev, katerim ni po godu aeJanje razmerje društva. Ni nam treba reči, kaj da pride iz tega posvetovanja; dobro, da še nimajo oblasti v rokab, sicer gorje svetu! —¦ Na Angleškem še imajo doslej konservativci vlado v rokab, toda ljudje, ki poznajo tamošnje razmere, trdijo,' da se bliža tara doba liberalcev, ali le-ti niso podobni našim liberalcem, ampak so po največ verni katoličani. — Nemški cesar Viljem II. biva še vedno v Kielu, torej daleč od Berolina in misli ae zato, da njegova raua ni bila tako neznatua, kakor se trdi. — Na večib krajib široke Nemčije jeli so Ijudje godrnjati čez prusko vojaštvo, uajraji bi jib pognali čez mejo. — Ruaki carevič se je vrnil s avojega potovanja in je sedaj v Moakvi, mestu, ki je večje iu veliko starše, kakor Petrograd, ki je še sedaj glavno mesto. — Zadnji petek ae je vrnil bolgarski knez, princ Koburški v Sofijo in je obbajal četiriletnico svojega vladanja. Bilo je neki veliko navdušenja med Ijudatvom. — PriSrbih je sedaj vse tiho, ker ui doma ni kralja ni njegovib vladarjev in je ljudstvo v obče veselo, da je vse v miru, v redu. — Turska vlada je zopet imt-la malo prasko z Rusi, ker je zajela neko rusko ladijo v morakib ožinab Dardanelskib ter je ni puatila uaprej, da-si ni bilo vojakov na njej. — Bilo je dalje časa govorjenje, da ae misli več judov, ki morajo iz ruskib tnest, naaeliti v Palestini, pravi domačiji judov, toda sedaj ae trdi, da ni nič resnice na onem govorjenji. Se ve, da ne; kaj pa bi hoteli judi med judi ? Jud ni za delo, pa tudi za pošten zaslužek ne daje se pri njib veliko.