PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Gesla: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KLATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper <» United States of America. Najstarejši I« najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (no ) ifiQ "" * ......... 1 • ..,' ■ — =— ......■ ■ ■ ■ ■ . ......................'■■■" .......................— -CHICAGO, ILL., PETEK, 30. AUGUSTA — FRIDAY, AUGUST 30, 1935 LETNIK (VOL) XLIV Popuščanje napram Italiji - Dve konferenci v Jugoslaviji P .. -- ancija bo dala Italiji povsem proste roke v Afriki. — Italijanski pohod se naj smatra le kot "kolonijalna ekspedicija". — Anglija omahuje v svoji prvotni odločnosti. — Evropsko delavstvo namerava nastopiti Pioti Italiji. ___ 5> . ki še obstoja na afri-' ern kontinentu. v»M,a ^ranciJa nasprotna Det' 11 koraku ki bi bil na->tv;'en proti Italiji, je gotova j Francoski kabinet je j 1 namreč v sredo svojo se-U' na kateri se je dala min. I .tls- Lavakr polna moč, da ^ zastopa Francijo pri ; ^°''ovanju sveta Lige naro-S),V' ki se prične prihodnjo : Vj 4. septembra, v Žene-^ Obenem je kabinet tudi ,st0 , Lavalu, da mora na-ii Nj proti vsakeršni sankci- (v genskemu postopanju) i ha 'Juliji, ki bi jo utegnila j lta j 1kovanju" predlagati ka- I naj !'u&a država. Nasprotno 1 dru prizadeva pridobiti Sfnat ^ržave za to, da bodo tj italijanski pohod pro- ij več iesini-ii ne kot vojno, mar-|c vfcfi Proti Italiji. De- «35- elji širom cele Pa v državah, aiktatura ne stiska - j BEGUNCI IZ ITALIJE -- £ Preko 2000 vojaških dezerter- j t jev iz Italije v Jugoslaviji. r —o— r j Ljubljana, Jugoslavija. —V \ čimdalje večjem številu uha- i jajo italijanski vojaški begun- g ci preko meje v Jugoslavijo, r Od časa, ko je pričel Muss'o- I lini pošiljati svoje čete v Afri- c ko, je njih število narastlo že is nad 2000. Tukajšnje oblasti ig sestavljajo načrt, cla zgradijo Jc posebno koncentracijsko ta- v borišče, kamor bodo spravile c te ubežnike. Po večini priha- r jajo naravnost prek0 meje v ii Jugoslavijo, d očim nekateri d napravijo daljšo pot preko v Avstrije. Ko pridejo preko z meje, se razkrope po raznih mestih, kakor Maribor in Zagreb, toda največ, jih prispe v iLjubljano. i ' — OHRANITEV LENINOVEGA s TRUPLA 1 Moskva, Rusija. — Truplo'] ipokojnega komunističnega vo- \ iditelja Lenina se utegne ohra- 2 niti sveže za okrog 100 let. Ta- \ ko trdi profesor Boris I. Zbar- . ski, ki je ob Leninovi smrti v c letu 1921 balzamiral truplo v x |družbi svojega tovariša, pro- t fesorja Vladimira P. Vorobeo- jva. Kake metode sta se pri bal- Izamiranju posluževala, da se bo truplo lahko tako dolgo Ohranilo, sta obdržala kot svo- . jo tajnost. Odločno pa Zbarski zanika trditve, da je truplo ^ nagačeno, in pravi, da nista ( iz njega vzela nič drugega kakor srce in možgane; mož- 1 i , • i i t gani so shranjeni v nekem tu- ( kajšnjem zavodu. y -o--i joPICE LOVIJO Z ŽGANJEM j 1 | Massapequa, N. Y. — Od t !150 opic, ki so pretekli teden ] pobegnile iz tukajšnje opičje , džungle po čuvajevi neprevidnosti, jih je bilo v torek še ved- , no 16 na svobodi po okoliških;] gozdovih, dočim so druge srečno polovili. Za teh 16, katere je bik> izredno težko ujeti, so se lovci poslužili posebne zvijače ,namreč, da so jim po raznih krajih nastavili na odprtih krožnikih žganja; upali so pri tem, da se bodo opice upijanile, na kar jih bo lahko ujeti, ko bodo spale celi i clan. Ta nasvet jim je dal neki lovec iz Kanade, ki je dejal, da so n-a ta način z lahkoto ■ujeli v Montrealu 18 opic, ki so pobegnile zadnji mesec ■ vratu, izdelujejo načrte za • skfupen nastop, in sicer s po-. močjo stavk, da se prepreči izvoz vojnega materijala v > Italij'o. Podrobnejši načrti o - tem se nameravajo sestaviti ■ na delavskem zborovanju v , angleškem mestu Margate, ki i "se bo vršilo prihodnji teden. RUSIJA ZANI- | KA KRIVDO - Trdi, da ni odgovorna za de- j lovanje komunistične inter, nacijonale. —o— Washington, D.C. — Predsednik Roosevelt je v sredo J' popoldne konferiral z držav-; nim tajnikom Ilullom glede! nadaljnjih korakov proti so-j; vjetski Rusiji zaradi njenega nezadovoljivega b d'govor a na ! ameriško protestno noto. V tej J noti se je povdarjalo, da je | Rusija kršila svojo svoječasno obljubo, k0 je dopustila, da so se na komunističnem kongresu v Moskvi kovali revolu-j! cijonarni načrti proti ameriški' vladi. Sovjetska vlacla pa je dala odgovor, da nima ona j nikakih zvez s komunistično J] internacijonalo in da torej tu- j di ni odgovorna, kaj se je govorilo in godilo na njenem zborovanju. ■ -—o—. !: NOV VOLILNI ZAKON V j: KANADSKI PROVINCI l' i. Calgary, Alberta. — Nova i, stranka takozvana stranka za|, socijalni kredit, ki je prišla!] na krmilo v tej provinci pri j, volitvah pretekli teden, izde j luje načrt za nov volilni za \ kon, ki bo svojevrsten. Po tem zakonu se bo lahko izvolitev', kakega poslanca preklicala, j; ako se bo pokazalo, da se ne drži obljub, ki jih je dal pred! volitvami, in ako bo tako zah-j tevala večina volilcev. i --o- UKANIL ROPARJE Chicago, 111. — Ko je prispel dr. G. Krost pretekli to- • i'ek zvečer z avtomobilom do-1 mov pred svojo hišo na 6900 j Pax#on ave., sta «'a napadla dva oborožena bandita, ki sta j najprej zahtevala ključ od av-j tomobila. Zdravnik jima ga je dal brez ugovora. Nato sta; zahtevala še denar in napade-1 in je posegel v žep in jima izročil $1. Ne da bi ga nadalje kaj preiskovala, sta se bandi-' ta odpeljala v njegovem avtu. Na policiji je povedal zdravnik, da je imel pri sebi večjo I množino bankovcev, ki bi jo jnapadalca lahko dobila, ako bi sra bila nreiskala. I ŽAREČA ATMOSFERA OKROG ZEMLJE j London, Anglija. — Tukajšnji znanstvenik, E. V. Apple-Iton, je izrazil novo domnevo, zakaj je zveza med zemljo in luno nemogoča. Trdi namreč, da zemeljska višja atmosfera obstoja iz pasu z naravnost žarečo temperaturo. Vročina v njej znaša do 1000 stopinj C\ in bi torej v njej očividno vse zgorelo. Lahko verjamemo, ali pa tudi ne. KR1ŽEMJVETA — Simla, Indija. — S pomočjo aeroplanov so angleške oblasti zadušile uporniško gibanje mohamedanskih rodov ob severozapadni meji Indije. Uporniki so se umaknili z izgubo kakih 65 svojih ljudi v gorovje in voditelji pripravljajo nov izpad. _ Stokholm, Švedska. —Z1' oziroma na svetovno oborože-1 vanje se je tudi tukajšnja dr- žava odločila za večjo ob- ^ rambno silo. Posebna komisi- ' ja je v torek Stavila priporo- ! čilo, naj se tekom prihodnjih sedem let izvrše izboljšave, ki ■i bi zahtevale kakih 18 milijonov dolarjev. — Berlin, Nemčija. — Na neki tukajšnji konferenci se je izrazil nemški notranji minister, W. Frick, da se bo v Nem-jčiji za novoporočence uvedla j prisilna zdravniška služba, ki jbo dajala nasvete zakonskim I parom v svrho izboljšanja i človeškega plemena. i — Belgrad, Jugoslavija. — j Tukajšnja vlada je imenovala ! novega poslanika v Washing-tonu, D. C., in sicer v osebi I Konstantina Fotiča, ki je bil i doslej jugoslovanski delegat pri Ligi narodov. | " -o- i MATI ZAPUSTILA OTROKA Chicago, 111. — Pretekli to-'rek zvečer je iz Mother Cab-'rini bolnice neopaženo odšla neka ženska in pustila tamkaj svojega devet dni starega j otroka. Ob svojem prihodu se je registrirala pod imenom Mrs. Jennie Peters, stara 21 let, 5410 W. 23rd PL, Cicero. Policija'je odšla na omenjeni naslov, a tam niso nič vedeli o kaki družini Peters. DVE VAŽNI ZBOROVANJI Na Bledu se vrši zborovanje male antante, v soboto pa se prične konferenca balkanske zveze. I Dunaj, Avstrija. — Bled v Sloveniji bo ta teden pogorišče dveh pomembnih mednarodnih zborovanj, od katerih se je prvo pričelo ta četrtek, drugo pa se otvori v soboto. Prvo zborovanje bo tvorila i polletna konferenca zastopnikov držav male antante, Ju-1 goslavije, Čehoslovaške in Ru- j munije, na lcateyo so prispeli ( zunanji ministri omenjenih treh držav. V razpravo bodo ^ prišle politične in ekonomske j zadeve, nanašajoče se na te | države. Poleg tega se bodo j zboitovalci tudi bavili z na- i črtom, da se prepreči morebitni povratek Habsburžanov |v Avstrijo. Na dnevnem redu bo poleg tega razmotrivanje 0 možnih posledicah italijan-sko-abesinskega spora. V soboto pa pridejo na konferenco zastopniki tistih balkanskih držav, katere so svo-. ječasno podpisale takozvani balkanski pakt. Namen te konferenco je ta, da se določi skupno stališče, ki ga bodo prizadete države zavzele na zasedanju sveta Lige narodov prihodnjo sredo, ko se bo tam odločevalo glede Italije in Abesinije. Kakor se napoveduje, ne bo lahko doseči j enotnega mišljenja, kajti Ru-munija je dobila od Italija velika naročila za živino in žito, in zato utegne biti nasprotna kakemiu nastopu proti Italiji. REDKA IZJEMA Washington, I). C. — Dočim je večina kongresnikov veselih, da so končno lahko odšli na počitnice, je pa poslanec Ludeen iz Minnesote izjema v tem oziru. Predsedniku je poslal pismo, v katerem zahteva od njega, naj takoj skliče izredno zasedanje, češ, da se je ob zaključku pustilo dosti zadev nerešenih. -<■;- 1 «!IRITF. AMF.R. SLOVENCA« ŽENSKE SE PRITOŽILE PRI VLADI Ženske v Detroitu, ki so sklenile, da bodo bojkotirale kupovanje mesa zaradi previsokih cen, so poslale deputacijo k vladi v Washington "i gornja slika kaže to deputacijo v uradu poljedelskega tajnika Wallace. Moški na^desni je C. B. Hoover, svetovalec konsumentov za AAA. Dve hudi nesreči I1 Ljubljana, 9. aug. — V sre-j do malo pred polnočjo sta se peljala 24 letni zidar Franc 3 Tehovnik in še neki njegov prijatelj s kolesom z Gorenj- j skega proti Ljubljani. Med Trzinom in Črnučami pa sta ' zavozila s kolesi v čredo živi-1 he, ki jima je prišla iz Ljub->: Ijane nasproti. Goveda so se . zaradi luči obeh koles splašila . ter v trenutku pomandfrala . oba kolesarja. Tehovnik je padel na sredo ceste, tako, da j je šla vsa čreda čezenj, medtem ko je padel njegov tovariš ob kraj ceste ter dobil le lažje poškodbe. Tehovniku je čreda močno poškodovala hrbtenico ter mu povzročila lažje poškodbe. Tehovnikovo sta- ( nje je smrtno nevarno. V Malem Lačniku pri Vel. Laščah je tolkel kamenje z dletom 53 letni posestnik Janez , Perne. Med delom pa mu je dleto spodletelo ter mu odletelo v trebuh, kamor se je zasadilo z vso silo. Peine je moč-i no krvavel in sb ga morali takoj odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Bila Pa je vsaka zdravniška pomoč brezuspešna in v noči na včeraj je Perne izdihnil. -o- Za jubilejni spomin Nov0 mesto, 9. aug. — Tukajšnjo javnost je močno vzdramila vest, da hočejo bi- , vše učenke samostana Notre c Dame v Sm'ihelu postaviti ob s 50 letnici delovanja šolskih t septer, <;sirotišnici. Da uresni- ■ čijo svojo namero so takoj ' prešle k energični akciji in ( osnovale odbor, ki ima nalogo realizirati načrt. Okrog 2.000 učenk je že šlo skozi vrata Notre Dame in vse te bodo do- } bile od svojih kolegic v odbo- , ru blagohotne pozive,da se od- j zovejo s primernim denarnim ^ zneskom, za pokroviteljstvo jej, naprošena Nj. Vel. kraljica j r Marija. Odbor tvorijo mnoge 1 ugledne osebe, predsednica, : širšega odbora je ga Irma Stu-J j pica, veletrgovka v Ljubljani, podpredsednica ga Justina ' Lovrenčičeva, ' urad. soproga v Ljubljani, v ožjem odboru je g. prost Karel Cerin. i --o- Hrabra Štaierka : Pri posestniku Slečku na (Teznem pri Mariboru so neki I ponočni roko.ma.vhi poskusili ( svojo srečo, a niso prišli daleč. I Čim so stopili skozi okno v , spalnico, jim je hrabro stopi-i la nasproti domača hčerka in i jih pregnala. -o— Nesreča Z zlomljeno nogo in drugimi hudimi poškodbami je bil' i pripeljan v ljubljansko bolni- j co 38 letni delavec Jože švi-i gelj z Rakeka ki se je pone- j j srečil na rakovškem kolodvo- j ru, ko je nakladal hlode. i V nevarnosti I. S Kapele pri Radencih poročajo, da je na dosedaj še nepojasnjen način nastal požar v viničariji želarja Gregorja Švedova iz Hrastja Mote, ki je viničarijo uničil. V viničariji sta usodno noč spa-I la viničar Kocbek in njegova i žena, ki sta se prebudila, ko je bila hiša že v plamenih in • sta utegnila rešiti le nekaj kosov obleke in drugega najpotrebnejšega. Vse drugo je postalo žrtev plamenov. -o-- Smrtna kosa V Budini pri Ptuju je umrla Marija Kuhar rojena Simon-čič, žena uglednega posestnika in mati predstojnika cister-cijenskega samostana pri Kra-kovu na Poljskem p. Roberta Kuharja, stara 82 let. —- V Ptuju je umrla Antonija Lo-zinšek, vdova po pekovskem mojstru in nekdanjem ptujskem županu stara 62 let. — V mariborski kaznilnici je umrl Jakob Lampert, ki je bil radi vlomov obsojen na 10 let ječe. -o-- Nesreča v dimniku Na vrhu kakih 90 čevljev visoko dograjenega dimnika neke tovarne v Mariboru so bili trije delavci, pod katerimi se je nepričakovano zrušil oder. Dva sta imela še toliko duha-prisotnosti da sta se srečno oprijela za robove dimnika in se tako obdržala mi vrhu, tretji, 44 letni Ivan Gleinzer pa je strmoglavil z odrom vred v notranjost dimnika, kjer je obležal z razbitimi udi. —--o- Nesreča pri obiranju hrušk Pri obiranju hru$k sta se ponesrečila 32 letni Franc Kranj c iz okolice Ptuja in 6 letni Ludovik Trglavček iz Frama. Oba sta padla z drevesa in prvi si je zlomil levo ključnico, drugi pa roko. Sam0 da je groš Iz Ljubljane poročajo, da je neki 24 letni brezposelni Ljubljančan, ki je bil v službi v Kočevju, pa se je menda iz domotožja vrnil v rojstno me-::to, ker ni imel tukaj zaslužka, prišel na izvirno idejo, da bi prodajal časopise in sicer na račun naročnikov. Hodil je na vse zgodaj od hiše do hiše (in kar na debelo pobiral časopise izpred vrat ki so bili dostavljeni strankam ter jih potem prodajal. --o--- Utonila j V mlaki za napajanje živi-i ne je utonila 2 letna Ejlizabeta Šunt, hčerka posestnika Jože-fa Šunta iz Jablancev pri Sv. jBarbari v Slov. goricah. | ..--0--- j Katoliški Slovenci, oglašajte ! voje prireditve v "Amerikan-I kem Slovencu"! Jwgoslaviie* V čredo živine sta v nočni temi zavozila dva neprevidna kolesarja in živina ju je splašena nevarno pomandra-la. — Na Dolenjskem nameravajo postaviti sirotišnico. — Smrtna kosa. — Drugo iz starega kraja. "AMERIKANSKI SLOVENEC" Petek, 30. augusta 1935 SESTO PISMO IZ DOMOVINE TARZAN NEPREMAGLJIVI (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs DENARNE POŠILJATVE odpravljamo redno po dnevnem kurzu v vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge ^ sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zanesljlVfl direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene ® podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile "aS cene: Dinarji: Za Izplačila v dolar)1^ Za $ 2.75 .......... 100 Din Za $ 5.00 pošljite $ Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite $ Za $ 7.30 .......... 300 Din Za $15.00 pošljite $l°'l(| Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite 52°'.t Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $JJ ll|tbk» nfnj pu>« tw^l'iiju'.nl <•» UNITED FEATURE SYNDICATE. INC Wayne Colt je naglo skočil naprej in pobral Zveretov samokres, preden se je mogel Zveri z njim okoristiti. Ko sta Romero in Mori zaslišala strel, sta tudi naglo pritekla, pogledat kaj je. Zveri se je pa od strela zadet zgrudil na tla. "Kdo me je ustrelil," je zastokal. "Jaz," je rekla Zora. "Ti!" je vzdihnil Zveri. Zora se je nato obrnila h Coltu in mu trpko govorila. "Dobro je, da izveš resnico. Poslušaj me torej. Jaz nisem bila v srcu nikoli zvezana z Zveretovimi idejami za vstajo. Zveri je tudi ubil moje starše, mojega brata in mojo sestro. Moj oče je bil dober; nikogar ne briga kdo in kaj je bil. Sedaj je maščevan. Ko je to izpovedala, se je naglo obrnila k Zveretu in mu ostro govorila: "Jaz bi te že lahko velikokrat ubila, če bi bila samo hotela, toda čakala sem, ker sem hotela od tebe več nego tvojo smrt. Hotela sem sodelovati, da se uničijo s teboj vred tudi ti, ki so s teboj vred hoteli škodovati celemu svetu." ' Ko je Zora to izgovorila, je Zveri že tudi pojemal. Le še iskrica življenja je bila v njem. Oči so se mu široko odprle in osteklenele. Kmalu se je zvrnil vznak po tleh, začel grgrati, telo se mu je pa krčevito streslo in po njem je bilo. Tedaj je priskočil Romero in upihnil življenje še drugemu prekucuhu — Pavlu. Km l Amerikanski Slovenec ttvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. Ustanovljen leta }«KU Established mi. Izhaja vsak dan runa nedelj, pone- Issued dally, except Sunday. Mod-»•likov in dnevov po prasnitih, day and the day after holiday«. Izdaja In tiskal Published by5 EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in upravei Address of publication office: 1849 W. Ceren&k Rd., Chicago ,1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 55« Naročnina) Subscription! It celo leto...............$5.00 Por one year--$5.00 Za pol leta .__■ 2.50 For half a year - 2.50 Za četrt leta _______ 1.5Q For three mouths--1.50 Za Chicago, Kanade la Xyrapo: Chicago, Canada and Europe: It celo leto ________$6.00 For one year--$6.00 Za pol leta__3.00 For half a year - 3.00 Za četrt leta__1.75 For three months -- 1.75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo hiti dopoalani m uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko tside list. >— Za jffSr' zadnjo številko v tedna je čas do četrtka dopoldne. Na dopise jO™ ,„T bre* podDlsa se ns ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879, K.S.: M Naskok iz Moskve Volga, mati rodna, Volga ruska reka ... Pred štiristo leti je car Ivan Grozni podaril kozakom reko Don, da ohrani njihovo naklonjenost. Nastala je preprosta, pa mogočna kozaška država s svojo ustavo in vlado in narodom, ki se je sam imenoval kozaška vojska. Bila je živa m'eja na vzhodu ruskega carstva. Njihova svoboda je vabila mnoge, ki so se hoteli odtegniti davkom, postavam, sodniji ali službi pod carjem. Kozaki jih niso priznali za svoje, ostali so družba nemirnežev in predrznežev. Stenjka Rasin je bil eden njihovih, ropar in revolucionarec je prvič podžigal kmete k uporu, moril in požigal med kozaki, vsepovsod netil nemir in sovraštvo. Kronika pripoveduje o njem, da je po nekem posrečenem izpadu v Perzijo, vračajoč se po Volgi z naropanim bogastvom, v pijanosti vrgel ujeto perzijsko princezinjo v valove Volge, "ki ni videla lepšega daru od darila njegovega". Leto navrh se je z vojsko uprl carju, naščuval v boj kmete in reveže, bil nato poražen in v Moskvi, kjer stoji danes Ljeninova grobnica, obsojen v smrt. Umiral je s prošnjo "Odpustite!" in s križem na čelu. Odtlej se Rusija ni več pomirila. Stenjka Rasin jo je' naučil nasilnega, oboroženega upora, ki ga je vodil že on' v znamenju razrednega boja proti bojarom, posestnikom,1 trgovcem in oblasti. Pozneje ga je posnemal Pugačov in' končno Ljenin, katerega paroli "Vzemite ukradeno" in "Mir kočam — vojno palačam!" vodijo nazaj do Rasina. — Današnja Rusija je klicar k oboroženemu uporu vseh v svetu, ki menijo krivico nad seboj. Ko se je letos zbral. zbor "vojskovodij svetovne revolucije" v Moskvi, med njimi 400 komunističnih zastopnikov iz vseh delov sveta, je vzel s pritrjevanjem na znanje poročila delegatov o nemirih, štrajkih, pokoljih, ustajah in razrednih nasiljih, ki se gode po svetu. Ponosno so si šteli voditelji komunizma v svojo veliko zaslugo, da so oni tisti gonilni motor, ki neti revolucionarnega duha v državah in med narodi. Niso prikrivali, da jim je sila povšeči, če se narodi ne izmirijo med seboj in če se socialne in politične razmere v poedinih državah ne ustalijo. Dobro so vedeli in še vedo, da živi komunizem od ognja nezadovoljstva, upora, revolucije, brezboštva in krvi. V istem času, ko je zasedal v Moskvi zbor voditeljev boljševizma, je v 2enevi predsedoval diplomatski zastopnik boljševizma Litvinov konferenci, ki je sodila o miru in vojni v Abesiniji. In svet je verjel njegovim besedam o potrebi miru. Ni čuda, ko pa je žela boljševiška Rusija in še zanje v tem razdrapanem in raztrganem svetu vedno: večje zunanje uspehe, sklepa z raznimi državami prijateljske pogodbe in po svojem zastopniku govori važno besedo v Zvezi narodov. Izgleda, da je dobro prikrila nered in naraščajočo nezadovoljnost v notranjosti svoje družbe, SKLEPNO ROMANJE K MA-j RIJI POMAGAJ V LEMONT Lemont, 111. j In to-le je tudi sklepno vabilo. Letos s>o se doslej vse ro-'.marske nedelje zelo lepo obnesle in vsi so odšli z naših Brezij z najboljšimi vtisi. Tu-'di za prihodnjo nedeljo se obe. j ta vse najlepše, med drugimi dobrotami tudi prav lepo in ne prevroče vreme. Spored se bo vršil tako-le: Ob 10:00 dopoldne sveta maša,s pridigo pri Marijinem altar ju v cerkvi. Ob 2:00 popoldne pri lur-ški votlini romarska pobož-nbst. Pele se bodo lavretanske litanije Matere Božje in kratek nagovor. Po sveti maši in po popoldanski pobožnosti prosta zabava na griču in dovolj prilike za privatne, pobožnosti v cerkvi in pri votlini na griču. Romarji lepo vabljeni. Oo. frančiškani -o- VELIK CERKVENI PIKNIK V WAUKEGANU ; Waukegan, 111. Ni mi menda treba na dolgo i pripovedovati, da smo zunaj-nost naše cerkve popravili in i prenovili, ker to že, vsi veste, I saj je bito že parkrat v tem listu omenjeno, da se je z de- j lom nadaljevalo. Sedaj je to | delo dovršeno in cerkev je ja- i ko mična in lepa. Na'hitri po-1 gled izgleda, ko bi bila zida I na s prave pristne opeke, dasi ; je samo narejeno tak!o, da j ima videz prave opeke. Prav | j le>po in trpežno delo. Zvonik ! 'smo Pa do polovice porušili in j Iga potem zopet zgradili v po- ( p6lnoma drugi obliki, tako, da je sedaj res pravi okras cerkve in naselbine. Nad glavnim vhodom smo napravili tudi nekoliko strehe, da je tako ne-Ikoliko zavarovano pred dež-jjem, kar tega poprej ni bilo. jDalje smo napravili tudi ena .stranska vrata in sicer pri stranskem oltarju na moški strani in pa malo sobo ali lopo 'od zunaj, tako, da so sedaj 'oboja vrata pod streho, stara, • ki držijo v zakristijo in pa no-|Va, kar je zelo dobro in praktično v vseh potrebah. Vse to delo je izvršil naš stavbinski konktraktor g. Anton Root. Seveda, pod skrbnim nadzor stvom našega č. g. župnika I Rev. M. J. Butala, ki se veliko trudi za napredek cele župnije, pa naj bo v gospodarskem ali dušnem oziru. i Vse to delo pa stane denarja, zato smo v ta namen imeli kjer socialne in gospodarske razmere niso niti najmanj bolj urejene in solidne kot drugod po državah. S pomočjo vojske je Stalin danes vsaj na pogled gospodar boljševiške Rusije in to zadostuje svetu, da veruje v solidnost države in pozablja pri tem vsa grozodejstva, ki so se vršila nad ubogim ruskim narodom, nad njegovo vero in njegovim mišljenjem v imenu "naprednega" komunizma doslej. Zadnje mesece šele se zdi, da se svet začenja zavedati vse resnosti položaja, v katerem se nahaja. Seve nekoliko pozno, ker postaja revolucionarni komunizem po svojih besedah, propagandi, zapeljevanju in rušenju vidna nevarnost že skoroda v sleherni državi. Menda najbolj pa v Franciji, državi, ki je pred stoletjem prinesla svetu "pro-svitljenega" svobodnjaškega duha in katere osrčje — Pariz — vedno tesneje oklepa rdeči pas. Boljševiški diktatorji v Moskvi se pripravljajo na zadnji naskok. Pred tednom so izdali parole novega boja za svetovno revolucijo: Komunisti naj odslej ne napadajo več socialistov, marveč se naj bore z njimi v eni fronti. Iščejo naj zaveznikov, kjerkoli jih dobijo. V vse pokrete naj se vrinejo, kakoršnokoli masko naj si pri vzame j o, da pridejo do cilja. Zagovarjajo naj demokracijo, kjer je ni, borijo za versko svobodo, kjer jo zatirajo, pridružijo naj se nacionalistom in pomagajo liberalizmu, vsepovsod naj sejejo upor, zmešnjavo, socialni boj, sovraštvo med narodi in tako pripravljajo svojo žetev. V Nemčiji so že ponudili celo katoličanom svojo roko v pomoč, katero so katoličani seve odločno odklonili. Posebno opozarjajo, da je treba komunistične mladine in še podvojene agitacije med ženstvom, kmeti in malomeščani. Tako naj postane komunizem kvas prihajajoče svetovne revolucije. Vidimo torej, da se fronti v svetu razvijata. Koder bo odslej vladala nejasnost v pogledu ali naziranju, bodo imeli razdiralci lahko delo. Narodi z zdravim jedrom pa se morajo bolj kot doslej oprijeti vekovitega nazora, da v svetu ne bo prej reda in miru, dokler ne postanejo družine, stanovi in narodi, ki so božja stvar, temelji nove zgradbe, zavetje novega, lepšega življenja. posebno hišno kolekto, v ka-: teri so se župljani po večini z veseljem odzvali in s tem pokazali, da se da z združenimi močmi in dobro voljo tudi v slabih časih nekaj napraviti. Vsem najlepša hvala in priznanje za prijaznost in požrtvovalnost. Vsakdo pa lahko tudi sam spozna, zlasti, če je | že imel opraviti s popravilom ] iposlopja, da se stroški poprave j navadno dvignejo nad že preračunane in predvidene stroške. Tako se je zgodilo tudi pri popravilu naše cerkve in stroški presegajo svoto prvotno računanih stroškov. Da se pa vsi stroški, ki so inastali pri popravljenju in prenovi jen ju naše cerkve pokrijejo, priredimo' z društveno pomočjo velik cerkveni piknik, ki se bo vršil v nedeljo 1. septembra v Foss Parku. — To se že samo po sebi razume, da kar je cerkvenega, mOra !biti tudi blagoslovljeno in zato bomo imeli omenjeni dan dopoldne tudi veliko slovesnost, koje spored je sledeči: Ob 9:30 zbiranje društev na prostoru pred šolsko dvorano, ali ,v dvorani. Ob 10:20 skupno odkorakanje v cerkev. Ob |10:30 blagoslov novega dela, nakar se prične slovesna peta sv. maša z leviti, katero bo da-iroval ustanovitelj župnije Ma-itere Božje v Waukeganu, se- i idanji jolietski župnik in du- j jhovni Vodja KSKJ., Rev. John j jPlevnik. Po končani slovesni | jsv. maši se pa takoj prične parada, katere se udeleže vsa katoliška društva, ki spadajo pod j inašo župnijo. Parada b0 šla jpo deseti cesti (Tenth Street) do Adams st., potem po Adams j st. južno od 14 ceste (Four-1 teenth St.), po 14. cesti do She-! jvidan Rd. do 17 ceste, kjer za-jvijemo v Foss park. Za poveljnika ali maršala cele parade I je imenovan g. Matevž Slana, (starejši. V paradi bomo imeli |tudi "float," na tem bo pa sedela naša kraljica Miss Rose JKirn s svojimi tovarišicami. V paradi jih bo več ki bodo nastopili v narodnih nošah, kar jbo dalo še bolj pestro sliko in •je želeti, da kdor le more, se maj obleče za parado v narodno nošo. Pokažimo se prvič kot en narod in pa kot katoliški narod, da smo tudi pripravljeni nekaj storiti in žrtvovati, kadar gre za naše skupne interese in naš ponos. Ko prispemo v park, bod0 tam pripravljena razna okrepčila za lačne in žejne, kar si bo kdo želel. Potem se pricno razne športne igre in tekme. Ob tretji uri se prične žogometna igra kjer boste nastopili dve skupini in sicer S. D. sv. Jožefa št. 53 KSKJ in pa skupina Stanczak Brothers. Te skupine prav gotovo vsi ne pozna-; te. Je to ena poljska družina, j ki ima toliko sinov, da imajo popolnoma svoj baseball team tukaj v North Chicago. To je pač redek slučaj, zlasti še tu v Ameriki. Eden teh bratov je katoliški duhovnik, ki se pa še vedn0 udejstvuje pri baseball igrah in sicer kot "pitcher." Ljubljana, junija. Se o evharističnem kongresu. Med vsemi rečmi, ki so prijetno božale oči in sladko donele na u-šesa, so bile otroške trume, ki so v tisočih prihitele iz vseh fara ji n sel po vsem Slovenskem, in !drobile pristne slovenske pesmi. Kako lepo zveni slovenski jezik j iz otroških ust. Nam Amerikan- j cem je to povsem nekaj tujega: iz otroških ust ne slišimo v A-meriki več ljubega jezika slovenskega, zato nam je kar nekaj tesno pri srcu in tuje. Ušesa so se nam navadila na vse dolenjske, gorenjske, štajerske in' prekmurske "šprahe" in dialekte, prideš v Slovenijo in slišiš lepo slovenščino, pa ti srce poskoči. Dvakrat ti poskoči, če za-doni pesem našega jezika iz o-troških ust. Prvemu fantku, ki mi je ob vlaku pivo prodajal in me slovensko nagovoril, sem dva kovača dal. Toliko bolj nam je v srce segla otroška maša, ko so otroci peli pesmi, vsi enoglasno, vsi sloven- j sko. Nepregledne so bile njiho-j ve vrste, navdušena so bila njihova srca in vsi so pristopili k! Jsv. obhajilu. 50 duhovnikov je obhajalo deco od vrste do vrste. |Dasi je nekaj otrok omedlelo in iso jih morali bolničarji in sani-[tejci odnesti, je bilo število teh j slučajev majhno, vsi so vztrajali do konca. Zahvaliti so se mo-| rali, da ni bilo več nezgod, re- [ darjem-fantom, ki so se grupira-! li iz bivših vrst Orla pod predsedstvom vrlega telovadca Ker-mavnerja. Ti fantje so žrtvovali tri dni in tri noči vse svoje sile jin svoje zdravje evharističnemu j kongresu, samo, da so vzdržali ;sijajni red, ki je še onim, ki jim je bil kongres deseta vas, impo-niral. Tudi za ta-le otroški dan so bile ob pripravah ovire skoraj nepremostljive. Liberalno učiteljstvo je po vseh selih in šolah nagajalo duhovnikom, kolikor je moglo, odgovarjalo strfr-še in otroke, strašilo in hujskalo na vse strani tako, da so se res vsi bali, da se bo otroški dan izjalovil. Vseeno je bil ta dan sijajna manifestacija, samo neznaten odstotek je nasedel goljufivi reklami učiteljstva proti kongre- jZvečer bo v dvorani v parku j !ples in prosta zabava, j Vsi ste najvljudneje vablje-i ni da se udeležite tega pikni- j ka in tako s svojo udeležbo pripomorete do lepšega uspe ha, za kar se vam priporoča ter vas vabi vaš župnik in ves cerkveni odbor. — Vabljeni ste pa tudi rojaki in rojakinje iz sosednjih slovenskih naselbin, kot Iz Chicage, South Chi-, jcage, Jolieta in Milwaukee ter j |West Allisa, da nas to nedeljo i obiščete, da se preano se zaključi sezona piknikov, skup -j no razveselimo v prosti naravi | in v veseli družbi. — ' Morda je med vami neverni Tomaž, ki bo rekel, da ni mogoče da smo Slovenci na ameriški Vrh-nik napravili iz lesene cerkve zidano, Če kdo ne verjame, pa naj pride pogledat in se bo na su. Tudi s tem je narod pokazal da razume, kdo je volk in kdo]1 ovca. Ta otroški dan je bila naj večja klofuta vsem framazonsk' nadahnjenim šolmoštrom in nji hovemu večnemu nerganju 1 kvarnem vplivu črne internafl ijonale na vzgojo otroških src i> lumov. Kako bridko se je nad ni' |mi maščevalo vse njihovo rova1' sko delovanje zadnjih let, ko si imeli za svojo proti versko agM cijo vsa sredstva in vso' poffl0* od zgoraj. Starši so jim pa V0, kazali, da jih predobro pozna.)0 Ko bi imel časa in bi mi urednii našega dnevnika dal osem kolo1 na razpolago vsaki dan, pa v enem mesecu ne končam, če ^ hotel popisati neštete krivice, ^ jih je to odpadlo učiteljstvo P1'1' zadevalo katehetom, cerkvi, st»r' šem in otrokom. Z lažjo in Prf ivaro, s hinavščino in hujskač jo, z obrekovanjem in svojo Plf frigano metodo ovaduštva lC ,špijonaže so grenili cerkvi žj1' ljenje in nehanje njeno .. . ^ j njeno vzgojno delo je bilo si| 'vito otežkočeno. Da, saj so r j na črni listi jugoslovanske če$j j ki se je ravno organizirala,1 udari in odvede vse nezažel.iel "črnuhe rimske" v Črno go{ nedolžni kateheti, ki so imeli $ sebi edino to madež, da so dino poučevali v verouku. Vz°r' nim rokam je izročena naša dina. Bogve, koliko bo kaj n°v jkonkordat izboljšal te neznos11' I razmere, ko so otroci v verski oziru izročeni rovarskim dl«$f In katoliško učiteljstvo? Kaj1" hoteli. Molčati je treba. "M«"1' halten und aushalten". Ce pa bič zapel. Prisilil* so jiti ^ da so morali plačati mese^ prispevke za sokolsko organi cijo, čeprav se je v njih vse 'f ralo proti temu. In cerkev ^ je morala dati odvezo, ker svojih učiteljev tudi ni zgubiti in gledati, kako vsm kraja izganjajo na jug. Bič to manjše zlo. Kako veliko* zadoščenje t1' troška manifestacija na k on/ su. Pred dvemi meseci še tega5' bi bil smel pisati, veš brave^ Pozdrav! P. Aleksand^ ----^ j lastne oči prepričal, da je ikev na prvi pogled res jna." Torej nasvidenje pri; , vesnostih v cerkvi, kot tud'11 pikniku v Foss parku. A. K"5" OD DR. KRŠČANSKIH Ž^' IN MATER Sheboygan, ^ Odbor društva Kršča«^, j Žena in Mater, se prijazno jhvaljuje vsem članicam 1(1 j, , se v tako velikem številu'11 * Ježile lepe slavnosti na praS?l J Matere Božje, 15. aug^ I Veselila nas je tudi m11^. številna udeležba pri zaj11^ ku. Vsaka članica tam n^i ča, je dobila spominček, J odpustek, kar se pač sp|pj za tak velik praznik. TudiJ prijazni in priljubljeni S-(Dalje na 4. strani,) .Petek, 30. augusta 1935 "AMERISCANSKI SLOVENEC Btraa 8 ' PRIJAZEN POZIV NA SLOVENSKI NAROD KAKO SEM SPOZNAL IN NAŠEL RESNICO Napisano .drugim v zgled in korist Zanimiva in poučna zgodba življenja — važno posebno za sedanji čas in naše socialiste. je p , - j. rr®d nami so za nas veliki ;0 nevi. Še nikdar poprej se nismo i i. Popravljali za večjo in bolj po- 0 membno slavnost, kakor se pri-,j. javljamo ravno v teh dnevih, iB k|J Prihaja k nam prvi slovenski ji- v!adika, dr. Gregorij Rozman, r- nadšk°f ljubljanski. g0 Samo enkrat se je v zgodovini a. j11155 ameriških Slovencev zgodi-0Č nas je posetil cerkveni do-o- ^'anstvenik, in to je bilo ob .o, JJiki Evharističnega shoda v, ili hlcagi, ko je dospel k nam sta-}ii '®sta jugoslovanskih škofov, v ^Hdika dr. Jeglič. Sedaj pa pri-l)i . ^a ined nas, čisto med nas a-' l(j eriske Slovence, njegov na-rj. dr. Gregorij Rozman z1 ir. . -I0> da obišče Slovence v več-j f Jlh «aselbinah po Ameriki. rj. j. v nekaj dnevih bo že priprav-fC. 11 za pot, da gre za svojimi siju 1 v tujo zemljo, ki je pa po-jv- ^ , naša nova domovina, v A-%% 1)r. Torej, bratje in sestre, I,; javimo se! )ilif j a^ni in pomembni trenutki. k' j]q čakajo, ker se bo v rav- j onih dneh postavil in odkril j | jjj^1311^ prvega slovenskega J ; v nirja v Ameriki, ki je dospel j de]I5ern''l0 P°in gorečnosti, da j,, I ^Je za 'človeški rod. 0f I. 0stavil in odkrl se bo sporne-]if niožu, ki je dal svoje življe-„ir0^ria" Pridite v narodnih t ^'"id" ^r'dite jezdeci na konjih! |f ^n e Vsa P0dP°rna društva,, s „ i svoja bandera in za-; Ne - | la; ~ cakajte na nadaljna vabi-|S,r ^ ar> za katero se gre, je a naroda, je častna narod- na stvar, tako da nas bodo naši Amerikandi spoznali, kdo smo in koliko nas je! Drugih je manj kot' nas, drugi so manj doprinesli za mesto, kakor smo doprinesli mi, toda: drugi vedo in znajd pokazati se ob takih prilikah in priznanje jim gre od vseh strani! Mi pa zaostajamo, zgubljamo se tam, kjer bi morali dobiti priznanje in rešpekt.- Bratje in sestre! Slovenci in vsi Jugoslovani. Pridite na dan v dnevih, ko se vas potrebuje. Narod vas kliče in hoče imeti! Sedaj je čas, ko se bo štelo in j dognalo, koliko nas je, kdo smo. Pridite! Kdor ima zavest za narodno . (in kulturno probujenje, naj se te ^ J dneve pokaže. Narod mu bo hva- j jležen! Dne 22. septembra je tisti dan, ko bomo praznovali "Baragov dan" in dvignili ime naroda > visoko nad druge, prav po zaslu-ji žen ju vsega, kar smo že dopri-ji nesli za velemesto Cleveland, v p katerem se duševno in narodno |i ! razvijamo! j' I Naj ne bo med nami nikogar, I < i ki bi odpadal! Naj ne bo niko- j 1 j gar med nami, ki bi ugovarjali! ali kljuboval! Proč s sebičnost- ' jo! Narodna misel naj nas nav- 1 dahne in prepoji. Zberimo se skupaj na zemlji, ki nam je bila ' podarjena od mestne vlade, da i na to zemljo postavimo spome- < nike naših mož, vsako leto ene- : ga, ki so na ta ali oni način do- ; našali narodu kulturo in slavili 1 naše ime! Jugoslovanska zemlja v kul- i turnem vrtu je obširna, načrti : so pripravljeni za številne naše < kulturne može. Zberimo se, ko : bo spomenik postavljen prvemu : pionirju. In lahko se bomo še I ■ pozneje zbirali, ko bomo odkri-, vali spomenike ostalim nosilcem : i naše jugoslovanske kulture! : > Končno vabimo tudi vse naše i [brate in sestre izven Clevelanda, . iz vse države Ohio: da iz vseh . Zedinjenih držav, da pohitijo na 7 pomembni dan 22. septembra v . Cleveland k največjemu narod-. nemu prazniku! Vršilo se bo s jštiri-dnevno praznovanje. Takoj; . za Baragovo slavnostjo bomo na-j, daljevali z Evharističnim kon-! gresom, ki bo nekaj veličastnega, t Predloženo po predsedniku, odobreno enoglasno in izročeno, . v priobčit^v vsem časopisom, ki so nam naklonjeni. A. GRDINA, predsednik, s JOS. GRDINA, tajnik, MARION KUHAR, blagaj. newburcski popotnik (Konec) si °ZlVlMO VERO NAŠO! i®6 . . iz I 'V O nu-iemo 150 letnico, ko j e j sj Ar^0. imenoval prvega škofa za j g I 100 let je minulo,'od- n k* bila ustanovljena prva b CW !]'a V Clevelandu. Zato 'bo O Haj !< and tisti srečni kraj, kjer jaj I ^Cf) rn°e°čno se dvigne spev iz|ZJ : v Pozdrav Rešeniku, Via-In | SVeta", kjer bo iz sto in sto j z. I^olj. v t upor, po katerem se je vstajalo skušnjavi, kolikor je moglo. Ker pa ni moglo toliko, kakor bi ra- ■ da, je čutilo še večjo nevoljo in ' še večje sovraštvo do skušnjave in do samega s^ebe. In tako so bi- - le te bridkosti veliko zaslužen je 1 in velik dobiček ter veliko po- > množenje tvoje Čednosti in mo- i či." j 1 Toliko je torej razumeti prej 2 opisane slučaje in prave skušnja-i ve in zadržanje človeka v istih. - Ni vedno greh to, kar se stori, p1 - temveč to, v kar se privoli. Ena- j > ko tudi ni pri Bogu zaslužno le * • ; to, kar se dobrega stori, temveč 7 e tudi to, kar iz dobrega namena želi storiti. ^ Vse take poskušnje pa, naj so ! j. skušnjave ali kaka druga po- i( ■ dobna nadloga, s katero Bog člo- j J veka obišče, so šola, ponižnosti, • a ker v njih človek jasno vidi svojo silno slabost, ko kljub j vsem svojim najboljšim željam j in vsemu prizadevanju, ne mo- j re tega, kar bi rad, in zato še | j bolj začuti svojo odvisnost od! ' Boga, njegove milosti in polno-| Či; in zavest te njegove slabosti, revščine in nevrednosti ga nagiba k tem večji ponižnosti in k tem večjemu zaupanju v Boga j in njegovo'milost, i Ponižnost pa, katere se človek nauči v duhovni suhoti in zapu-ščenosti, je pred Bogom dragocenejša, če tudi brez del in činov, katere človek želi vršiti, pa jih ne more, kakor pa še tako dobra dela in še tako veliki čini, katera bi izvršil z lahkostjo, pa so brez ponižnosti. Lepše ne morem teh vrstic zaključiti, kakor jih zaključuje ista knjiga "Filoteja": "O Bog! v kako veliki bridkosti je duša, Kadar potrebujete pretnoga, drv, bi radi voznika za selitev, ali kak dniK prevoz, tedaj me pokličite no • telefon. . JOHN ŽELEZNIKAIi ! Auto Truki za splošni prevoa 2045 West Z3i-d Street, Chicago, IH. Tel. Canal 4534 ki ljubi Boga. pa še tega ne ve, ali je Bog v nji ali ne, ali je i božja ljubezen, za katero se voj-i skuje, v nji popolnoma vgasnila ali ne. Pa to je ravno najlepši :cvet popolnosti nebeške ljubezni, ki- p rigaš ja kristjana trpeti in ,se vojskovati, čeravno ne ve, ali I ima ljubezen, za katero in s ka~ itero se vojskuje." (Konec prih.) TO ti^OHO UTILJTETNI PREDLOG FO-STAL ZAKON | Washington, D. C..— V ponedeljek se je odig-alo končno dejanje dolgotrajnega spora, ki je . vladal v kongresu skozi več tednov glede predloga za razpust velikih utilifcctnih družb. Kakor že poročano, ste se pretekli teden sporazumeli obe zbornici glede spornih točk, in v ponedeljek je predsednik ltoosevelt podpisal predlog, s čimer je ta postal zakon. ' Kakor se trdi, je bil sprejem tega predloga ena največjih zmag1 Rooseveta v sedanjem zasedanju' kongresa. Uti-litetni magnati no z vsemi silami nasprotovali predlogu in so v svrho, da ga pobijejo, potrošili na tisoče in tisoče dolarjev. I --o— | PRIŠEL DO UKRADENIH CCKDCV Chicago, 111. —Pred dobrini mesecem je bilo prekupčevalcu z zemljišči, A. McAnshu, iz njegovega urala uropanih za $.120,000 raznih vrednostnih papirjev. Pretekli torek je 'dobil od te svote $10,000 nazaj. Neki Geo. Kane mu je stavil ponudbo, da mu vrne te bonde, ako mu plača za vse skupaj $500. McAnsh se je navidezno dogovoril z njim za kupčijo, med tem pa je poklical policijo, ki je Kanea aretirala. Aretiranec trdi, da je kupil bonde pred nekaj dnevi od neznanega moškega za $400. j -0- j -. — Berlin, Nemčija. —- V svojem govoru, ki ga je imel finančni minister ob otvoritvi letnega velesejma v Leipzigu, ' 'je povdarjal, d^. bo mogoče Nemčiji plačati njene tuje-'zemske obvesnosti le na ta način, ako bo tujezemstvo več kupovalo od nje. j ----0_ J Oglašajte v dnevniku "Amer-kanski Slovenec"! i JESENSKI OBISK i p ^^ I (JUGOSLAVIJE) ■ J To je najbolj prijeten čas leta, da i;a preživite tam, ko je letina pospravljena in ni konca jesenskih svečanosti. IZBER1TK SI EN F.G \ TEH RAZKOŠNIH PARNIKOV (I'reko Cherbour&a) BERFJC1RIA MAJESTIC 4. sept.; 19. sept ^ ^12. sept.; 3. okt. 7. sept.; 26. sept. Potniki Tretjega Razreda So v s-abinab bivšega TurističneKa Razreda; aH na teh velkih niotprnib ladjah preko Havre BRITANNIC GEORGIC 21. sept; 19. okt. 7 sept.; 5. okt. Božični izleti pod vodstvom BERENGARIA—G. decembra MAJESTIC -- 14. decembra Za podrobnosti vprašajte pri: FRANK SAKSER, JR., Potniški oddelek 'Glas Naroda' , 216 W. lath St., 5Iew York LEO 2AKRAJŠEK j General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St., New York Cutiard White Star Will Rogers in Wiley Post, predno sta se v Fairbank, Alaska, dvignila v zrak za polet, ki se ie nedolgo za tem končal z žalostno smrtjo obeh. PRED USODNIM POLETOM F Stran * 'AMER1KAJN5K1 SLOVENEC" Petek, 30. augusta 1935 Deklica z odprtimi očmi' PIERRE L'ERMITE Prevod skega iz franco-izvirnika I iz slov. naselbin (Nadaljevanje z 2. strani.) Pa Filberta ni bilo zraven; torej nič zaljubljenosti ! In povrhu je sedel na vozu "gospod duhovnik", to se pravi, najkorenitejši in najuspešnejši lek zoper sentimentalno kugo. Medtem je bil pustil Pentapon v diru za seboj pošto in Ker-Mimie, še eno nesrečo: počitniško kolonijo... za njim je že roussierški travnik, ogrnjen s topoli v daljavi; in zdaj drevi na desno, proti la Blanche. Možje in ženske, mornarji in prvi kopalci, ki so videli oddaljajoči se voziček poskakovati v oblaku prahu, so menili: "Kar tiče osla, naj bo, osel je!... Toda gospod duhovni zares ne izgleda, kakor di; se počuti prav varno." In v Pentaponovem srcu se je radost spremenila v ponos, kakor se je pravkar spremenila jeza v radost. Tako so dospeli kmalu do dveh kameni-tih stebričev, ki stoje tam že stoletja in tolmačijo mimo idočim, da je prav tam vhod v opatijo ... "Oslom je vstop zabra-njen!" piše na veliki leseni tabli. Toda Pentapon, ki zna toliko lepih stvari, žal, citati ne zna. Zato dirja kar brezskrbno notri. Kako lepa je morala biti svojčas opatija la Blanche! Ob skromnih ostankih, ki so ohranjeni, si lahko predstavljaš. Kartuzijani, ki so jih klicali "beli očetje", da bi jih ločili od črnih očetov, ki so prebivali v_ mestnem samostanu, so se bili spočetka nastanili na pilierski čeri, ki jo je tedaj še pot vezala z otokom. Ko se je pa polagoma pot znižala in naposled pogrezala pod morsko gladino, so se menihi preselili na otok, tik morja. Dobro so poznali strašno in neizprosno ter ncpreračunljivo moč morja, ob katerem so živeli, podnevi in ponoči. Zat) so zgradili svojo opatijo na čvrst graniten temelj ter jo obdali z debelim zi-dovjem ... res izvrstno zidanim zidovjem, kajti ohranilo se je do današnjega dne; in vsak večer se v plimi zaganjajo vanj visoki valovi. Slednjič, ker je znano, da se dobrota ne razkazuje, so skrili menihi svojo opatijo in svojo cerkvico v srce hrastovega gozdiča, ki stoji tam od pamtiveka in v teku vekov neslišno sledi mladina starini. Komaj je voziček pridrdral v posvečeni kraj, je prevzel potnike veličasten mir, ki jim je v spremstvu nepozabnih spominov prihajal nasproti. Tedaj so vsi izstopili. Teta Cecilija je pozdravila vratarjeVo družino in jo prosila za dovoljenje, da bi smela razkazati gostoma njih dom, ki je pristno noirmoutierski. Tam je bila kamra za krompir, stara ura, predilnica in domače platno, nizko ognjišče, na katerem so gorele borove igle in češarki. Nato je ponosno razkazala posestvo, kot bi bilo njena last. V istini ga tako pozna in ljubi, da mu je sčasom postala navdušena zagovornica in vodnica. Kar najprej vidiš, je morje. Tu je samotno, strahotno, trdo in surovo zelene barve. Nobene hišice, da bi omilila razgled, kamor seže oko v daljavo, sam breg, skalovit in strm. Spodaj, na robu obzorja, je komaj vidna čer Saint-Gildas in izliv Loire. Razgled, ki je na strani oceana veličasten, postane na kopnem mil, kajti tu se odražajo tamarinde v cvetu lilasto-rožna-te barve od temnega ozadja borov in hrastov. Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois i. V tišini te divote, ki je polna davnih spominov, se vname teti Ceciliji navdušenje. Odklene dveri od opatijskih nasadov in popelje svoje goste na stezo, ob kateri ra-sto v špalirju divji grmiči prodirne blage vonjave. V tej edinstveni krasoti se teta ustavi in začne pripovedovati zgodbo samostana. Gospod upravitelj jo posluša ves zavzet. Roger takisto posluša, vendar je bolj raztresen, kajti oko in misel mu uhaja k Rolandi, ki prisostvuje izletu, kakor da se ga sama ne udeležuje ... "Kaj je tako zamišljena, ljuba plavola-sa deklica? ... Ali zaradi mene? ..." se vprašuje s samozavestjo mladeniča, ki je vsikdar uverjen, da ima neodoljiv čar za dekliška srca. Teta Cecilija, ki se ji govor prijetno barva s poezijo, pripoveduje o januarju leta 1200, ko je Robert, duhovni gospod Božjega otoka ostavil piliersko čer ter se preselil v ta kraj s slovesnim privoljenjem Petra IV. de la Garnache in papeža Gregorja IX. Naslanjajoč se na kroniko starega učitelja Pieta, ki jo je pisal v času revolucije, ter na dr. Viaud-Grand-Maraisovo knjigo in na pripovedovanje gospoda Froussiera, ki je bil naobražen arhivar na otoku, je teta Cecilija podala zgodovino samostana od vseh početkov do leta 1789., ki je bilo leto strahote za Noirmoutier, kajti tedaj so vdrli na otok Mayencaisi in so pomolili najvrlejše sinove te zemlje. Vselej, kadar je teta Cecilija pripovedovala to storijo, je bila ginjena do solz. "Če bi stisnili ta otok kakor moremo stisniti gobo," je vzkliknila, "bi tekla iz njega kri mučencev!" Toda dobrotna pri roda je med tem .skrbno izlečila davne rane. Vrt "Zavetja" je prazen nič v primeri s cvetjem, ki raste tu na razvalinah, kakor bi hotelo ljudem zakriti grozote, ki so jih ljudje tam počeli. Družbica se je napotila naprej po cvetni, dišeči stezi; obšla je vso opatijo od konca do kraja ter se ustavila naposled spet v gozdiču pod zelenimi hrasti. Tedaj pa se je šele pravi izlet pričel. XVII. POGLAVJE Rekli smo že, da je Pentapon nepismen in da je časih nekoliko uporen; tako je vkljub izrecni prepovedi lastnikov opatije stopal počasi, korakoma, za svojo gospodarico, ustavljaje se tam, kjer je bila trava najboljša; Pentapon je fant od fare in dobro pozna sočna zelišča, slastne in dišeče poganjke, mehko travico, ki mu osveži ustje po ostrem pritegovanju uzde, s katerim se odlikuje teta Cecilija, kadar se ponaša pred svojimi gosti. Vresje še ni v cvetu, a suhocvetke napolnjujejo ves les z dišavo po medu, ki je kakor lastna dišava otoka, pomešana tu in tam s sladkim vonjem drobnega morskega očesca. (Dalje) nik Rev. Potočnik, je bil od-ipustkov deležen. Kako bi tudi ne saj je član društva. Na vsak način je namreč želel da plača članarino, da ne bo same? duhovni voditelj društva, ampak v resnici tudi član. "Novega člana" smo društvenice prav vesele. Imamo eno bolno članico, Mrs. Kancelino Korošec, kateri ni bilo možno skupno s na- j mi pristopiti h mizi Gospodovi, ki jpa je tisto jutro na domu prejela sv. zakramente. Dru štvo ji je poslalo spominček, s željo vseh zbranih da kmalu oizdravi. Naša članica Nežika Skru-be, je darovala zavojček slad-šic ki so bile namenjena za zajuterk. V naglici pa smo pozabile na nje kar nam je žal. Da se ta sladka stvar ne spridi, bom0 na prihodnji seji to pojedle. In ne samo to, še nekaj drugega bo, pa ni da bi človek vse povedal in vse oznanil. Članice pridite na sejo prihodnjo nedeljo, pa boste videli k.a.i vas vse<čaka. Pri zajuterku se je toliko denarja nabralo da so se vsi stroški pokrili in je še precej ostalo. Članice so dobrega srca in radodarne; g. župnik nas je pa kar v zadrego spravil s svo jim Velikodušnim prispevkom, j Za ta preostanek to raj, bomo odbornjce pripravile presenečenje za prihodnjo sejo. Le glejte da katera ne 'posebno tiste ne, ki ste bile pri zajuterku. Prijazno povabilo, tudi č. g. župniku. Za odbor: M. P. no plačilo. Pbgreb pokojne se je vršil iz cerkve Marije Pomagaj. Naj ji sveti večna luč, preostalim pa nqše sožalje. Za njo je šla Mrs. M oh ar. p.o domače Rekarjeva Francka, doma s Ceste Doberpolje. Ona je bila prava mučenica in gotovo jo je ljubi Bog vzel k sebi, da jo nagradi z večnim plačilom, ker ona je veliko prestala na tem svetu. Sedemindvajset let ni reva šla iz hiše in štirinajst dolgih let je prebila skoro edino na postelji. Kljub dolgi bolezni, kadar sem jo obiskala, je bila vedno veselega vedrega obraza in prijazen nasmehljaj je sijal z njenega obličja. Kadar je bila kampanja za Amerikanskega Slovenca, je vselej rekla: "Na. ti plačam, čeprav ni še potekla naročnina, samo da boš imela več glasov." Tako je sedaj tudi Amerikanski Slovenec prikrajšan za enega naročnika, če ne bodo znale hčere brati. — Odšla si iz dtoline solz in Bog ti daj obilno pla-.čilo za tvoje dolgo trpljenje, i Ve pa drage hčerke pokojne, ki ste ljubeznivo stregle svoji bolni materi, vas bo Bog prav gottovo obilno poplačal za ljubezen, ki ste jo skazovale svoji materi, ona bo pa'za vas v nebesih prosila. — Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi ljudstva, čeprav ni spadala v društvo, zaradi bolezni. Vršil se, je iz cerkve Marije Pomagaj. Bog ji daj večni mir, žalujočim naše odkritosrčno sožalje. Mrs. Mary Košak je bila v Park View bolni-Srečno je prestala ope- PISANO POLJE J. M. Trunk zamudi, I ?penrana snici. racijo in ji iz srca želimo, da čimprej okreva. Ona je tudi (naročnica Amerikanskega Slovenca. Srečno smo tudi končali naš cerkveni bazar. Veliko je bilo vsaki večer tam na bazarju vrvenja, šumenja in hrupa in Pueblo, Colo, po tem sodeč bi menila, da se Tukaj pri nas se smrt vedno je tudi nekaj napravilo. — Po-oglaša. Tako se je te dni zo- zdrav vsem naročnikom. SMRTNA KOSA IN DRUGO IZ PUEBLE pet oglasila in vzela družini ljubljeno mater, Mrs. Frances Krojač. Preminula je po dolgi bolezni. Zapušča žalostnega moža in otroke ter šla po več- J. M. •b so,i,i! slovenci! Kadar želite o. mIKoŠaut krasiti Si-obove svoji " jih dragih, ne poza-/t bitc> da imate na razpolago lastnega •"---aL'P- rojaka. Postavljam in izdelujem vse vrste iKigrobne spomenike r vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamč&no, postrežba solidna. Se priporočam I Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787 UREDNIKOVA POŠTA — Eden navzočih, Mihvau-ikee, Wis. — Dopis prejeli, to-jda pozabili ste se podpisati in jvsled tega dopisa ne' moremo 'objaviti, dokler nam ne pošljete svojega podpisa in naslova. ! Dopisniki lahko rabijo za pod-|pise pri dopisih psevdonime. ;to je izmišljena imena, toda j uredništvo pa mora vedeti v vsakem slučaju, kdo mu dopis pošlje in njegov naslov. To smo že večkrat povdarjali vsem dopisnikom. — A. T. Cleveland, Ohio. '— Knjiga "Gospodin Franjo': se dobi edino kje od privatni-jkov. Po knjigarnah jo nimajo iveč. Začasa Austrije je bila knjiga zaplenjena in prepovedana. Kdo bi jo še imel vam ne vemo povedati. Ivan Petrovič Pavlov Menda je Pavlov največji sedanji ruski učenjak. Tudi pravi Rus je, ne kak "Rus", kakršnih je vse polno, sin ruskega popa. Strokovnjak je v medicini in svetbven sloves uživa. Ko je pokalo, se Pavlov ni dosti zmenil, preiskaval je najprej. Mržnjo do vsake inteligence je moral tudi on občutiti od strani zbesnelih bolj-ševikov. Vsaj proti njemu pa, so se tudi bbljševiki spametovali in zdaj celo čuvajo 86 letnega učenjaka z veliko skrbjo, zadnjega septembra so mu priznali tudi zadostno letno plačo. Pavlov se je udeležil tudi mednarodnega kongresa nevrologov v Londonu. Tam je predaval v nabito polni dvorani. Javlja se, da je Pavlov dognal, da imajo tudi psi prav človeške temperamente, toraj, da so kolerični, flegmatični, sangvinični in melanholični. jNeki ljudje so naravnost vzhi-čeni. Zakaj ? POmislite: pe« pa [človeški temperamenti! To imočno cika na živalsko stran pri človeku, ali pa pri živali 'na človeško stran, in kaj takega je prava punčica za neke ljudi. Pavlov je ostal pri strogem odkritju. Morda je to in-teresantno. Ne vem, Ako ima kdo strogo logične pojme, zna razločevati enako strogo, in je .zadobil oo enako strogi logični filozofiji malo več vpogleda v vse veseljstvo, se prav nič ne bo čudil, saj se prav lahko govori celo o živalski duši, ne le o kakih živalskih t temperamentih. Samole raz>-umeti je treba, in vsaj Pavlov očividno razume, i Dalje je Pavlov odkril marsikaj t*di o vplivu okolice, toraj o enviromentu, in zopet so bili behavioristi vzhičeni. Ti behavioristi namreč trdijo, da dela vse ie okolica, environ- i ment, in je nista više. Vpliv environmenta je Pavlov prav znanstveno utrdil, ampak brezpogojnim behavioristom je tu di prisolil krepko zaušnico, ko je jasno izjavil, da ne dela vse. ga le — environment. Malo kisle obraze so delali, ampak Pavlov je Pavlov., in izsledki so izsledki. Celo vrlo beha-viorističen list pravi: But these • results gave be-haviorists only flimsy support. While Dr. Pavlov freelv admits environment i« a strong .factor, |he has repeatedly insisted heredity also plays a vital role in development. Ivan Petrovič Pavlov je vsem Slovanom v ponos, ker ga svet prizna kot pravega učenjaka. Vsaj v tem oziru pa di vsa čast sedanjim krmila1"' jem v Rusiji, da v svoji besn° sti niso zatrli tega učenjak" in ga celo skrbno čuvajo, ker odhod v London na kongres s° mu šele dovolili, ko so natančno preiskali njegovo zdrav je. Stara prikazen Predsednik Cardenas ne ^ ,dosti boljši od prejšnjega C»'' lesa. Vse izgleda, da so bile z8' menjene samo vloge. Bistv° revolucionarne stranke ostali do korit pa utegnejo priti 'li' gi, ker zdaj ima Cardenas t>fi sedo, Calles pa se je ali se 1*1 moral umakniti. Za zdaj $ Cardenasova pšenica v klasj; Prav značilno, pa prav >" novo je zadržanje nekih mentov. Poroča se iz Melii^1' da se povsod zbirajo tru"1' ljudi, ki glasno zahtevajo stranitev tistih, kateri so šli po Callesovi milosti na raZ". mesta. Tako je. Dokler je ^ Calles na moči, so morda >ji ljudje podpirali tudi njeg|; kreature, zdaj se Calles f Cardenas gledata kot pes |f' mačka, Cardenas pa je f. i muči, in morda prav isti Prf jšnji Callesovi oboževalci jo zdaj pesti Callesovim Pr' vržencem. Pravijo, da je denar sv'£_ vladar. Je nekako tako. $ Phone: 2575 in 2743 ANTON NEM ANIC H & SON PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen 1.1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — CENE ZMERNE. 1002 N. Chicago Street, palc tudi vladar (kdor je^ moči,) je sveta vladar mnogi se nagnejo tja, kje'1 trenotna moč. "Slovenski katoliški nas druži, da razkrop'1 ^ ■ned tujci, ne izgubimo 1,1 njimi.—; ur. i um ZDRAVNIK IN KIRTJBG 2000 W. Cermak Ro«J CHICAGO. ILL. , Uradne ure: 1—3 popoldne 1,1 —8 zvečer izvzemši ob sredah Uradni telefon: Canal 49l8 Rezidenčni telefon: La Grange ™ PO DNEVI NA RAZPOl^C CELI DAN V URADU ZA PARTIJE — SVATBE — KRSTIJE in sploh vse take slučaje si naročite MONARCH "OLD TIME" PIVO od Joint Koehevarja West Side Distributor of Monarch Beer Joliet, Illinois DR. JOHN J. ZAVERTNIK — PHYSICIAN & SURGEON — Office Honrs at 3724 W. 26th Street — 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily. Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road — 4:00—6:00 p. m. Daily. Tel. Canal 9694—9695 Wednesday and Sunday by appointment only. Residence TeLj_Crawford 8440 — If no answer — Call Austin 5700 Phone Canal 9694—9695 DR. RAY A. OLECH, — ZOBOZDRAVNIK — 1858 West Cermak Road Hours: 9:00 a. m. to 8:00 p. m. — Monday, Tuesday, Thursday, Friday and Saturday. — Wednesday 9:00 a. m. to 1:00 p. m. BOSTIC BROTHERS — SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel. Canal 9694-9695 2215 W. 23rd Street Telefon Canal 6177 CHICAGO, ILL. Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1&49 West Cermak Rd. Chicago, I'1-