——<   247   ¦-—                                 \
JOSIP BARBIČ:                                                                                 J
Grad in hiša.
Basen.
rad se je dvigal na holmu in je prezirno gledal v dolino, kjer je stala preprosta hiša. V gradu jc prebivaja mcgočna gospoda. v hiši pa so stanovaJi kmetiški ljudie. Orajski so živeli ob teni, kar je bilo zakladov in bogastva v ponosnetn poslopju, Ijiidje v liiši pa so se prežjvljali ob delu svojih rok.
»Kaij boš ti, raztrgana bajta!« je grad oholo kli-cal hiši. »Saj ne zaslužiš niti imena človeškega biva-lišča! Poglej mene in mojc veličastvo in incj sijaj! Pojdi nii spoti. da ne vidim *vojega berašlva!«
Hiša, vajena skromnos(;, je moliala in si je mi-sliln, da ])oje vsak ptič s svojim kljunn:in — kakor pač ve in zria.
Hežala so leta. Prišli so drugačni časi in drugačne zaliteve. (irad :c prrahil, kar je imel nakupičenega v svojili shrambah ni zaklailnicali. NieiiDvi stanovailci so se izselili in |X)mrli. Zidovje ie začclti razpadati in se rušiti. Grad je razvailina. ki zapuščeua saitieva na liolniu. Le ?c.ve. netopirji in kaCe dnmuiejo tain.
V liiši |:a ie rod za rodom delal in se trudil in živel časom in raz-nicraiii rrimenio. PopraivljaJ in čuval je svoj ljubi dom. kakor so zahte-v;ile prtrebe in dopuščala srcdstva. Zadovoljni, veseli Ijudje prebivajo r«l prijazno doimačo streho1. Plodiio pivlje sc širi okrog. sadno Urevje cvete in zori leto z» letom. Tožno se ozirajo razvaJina na liišo, ki stoji na trdiiem teindiu in se dviga v blasinii...