Leto 1889.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 13. aprila 1889.
\
41.
Zakon od 11. aprila 1889,
s katerim se vvaja nov vojni zakon.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takö:
Člen I.
%	§• 3.
Vojstvo in vojno pomorstvo sta namenjeni, da monarhijo branita od vnanjih sovražnikov, ter po notranjem vzdržujeta red in varnost.
§■ 4-
Deželna hramba je ob vojski (vojni) namenjena v podporo vojstva in za notranjo bran, a o miru izimno tudi za to, da red in varnost po notranjem vzdržuje.
Določila „vojnega zakona“ vvedenega sè zakonom od 5. decembra 1868 (Drž. zak. št. 151), s katerim se za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru uravnuje način, kakö gre izpolnjevati vojno dolžnost, in nekoliko premenjenega sè zakonom od 2. oktobra 1882 (Drž. zak. št. 153), lazkrepljajo se s tem ter naj v bodoče slovö takö:
§. 5.
Nadomestna réserva služi v nadomeščanje izgube, ki se ob vojski primerja v vojstvu in v deželni brambi. Pod posebnimi razmerami sme se nadomestna reserva vojstva tudi o miru sklicati v djansko (aktivno) službo (§. 12).
§• 6.
Člen II.
Tojni zakon.
Črna vojska služi ob vojski v podporo vojstvu, vojnemu pomorstvu in deželni brambi.
§• 7.
§• I-
'jan
Vojna dolžnostjo občna in vsak vojevit držav-J° mora sam osobno izpolnjevati.
§. 2.
Orožna moč se deli na stoječe vojstvo (stoječo kr. a<*°)> na vojno pomorstvo (mornârico), na deželno i atn')° 'o na črno vojsko. Vojstvo in deželna hramba 'la po eno nadomeslno-reservo kot celokupen del.
Dolžnost, pristopiti v vojstvo, v vojno pomorstvo ali v deželno brambo, začenja se s l.dnem janu-varja meseca onega leta po koledarji (pratiki), v katerem vojni dolžnosti podvržen človek dovrši 21. leto svoje dobe.
§. 8.
Dolžnost, služiti, traja (trpi):
1.	v vojstvu:
a)	tri leta v liniji in sedem let v reservi,
(®lovenlsoh.)
20
b)	deset let v nadomestni reservi za take, ki se
neposrednjc (na ravnost) vvrščajo va-njo;
2.	v vojnem pomorstvu:
štiri leta v liniji, pet let v reservi in tri leta v pomorski brambi;
3.	v deželni brambi, odnosno v nje nadomestni reservi :
a)	dve leti za take, ki se — izpolnivši v vojstvu
dolžno službo — prestavijo v deželno brambo,
b)	dvanajst let za take, ki se neposrdnje vvrstijo
v deželno brambo.
Vse take, kateri so ob naborni stavi (glavni ali tudi poznejši stavi) v času od 1. dne januvarja do 1. dne oktobra meseca potrjeni za vojake, vvrstiti je 1. dne oktobra stavnega leta, t. j. vsprejeti v zvezo vojstva (vojnega pomorstva), odnosno deželne brambe. Taki, ki so potrjeni po 1. dnevi oktobra do 31. dne decembra meseca, vsi dobrovoljci, takö tudi po §§ih 44, 45, 47 in 49 stavljeni zunaj letnega razreda (letne vrste) in zunaj reda, ki ga določi žreb (loz), naj se vvrstijo z dnem, katerega so potrjeni.
V slučaji spreme ali priprave na vojsko (mobilizacije) sme vvrstitev na povelje Njegovega Veličanstva biti tudi pred 1. dnem oktobra meseca.
Čas službe se začenja — razven izimnih slučajev omenjenih v §. 25 — z dnem vvrstitve.
Končuje se službe čas v vsakem razmerji službene dolžnosti — brez ozira na dan, katerega je kdo bil vvrščen — z 31. dnem decembra onega leta, v katerem je dotekla dotična službena dolžnost.
§• 9.
O dolžnosti služiti v črni vojski in o vseh tanjih določilih, ki se tičejo črne vojske, govori se v zakonu o črni vojski.
§. 10.
Taki pod vojno dolžnostjo stoječi ljudje, ki sicer niso dobri za pravo vojno službo, a so vendar pripravni za druga vojnim namenom služeča opravila, smejo se ob vojski vzeti za taka opravila.
§• 11.
Kdor se v letih vojni dolžnosti podvrženih iz kake vnanje države preseli v monarhijo ter pridobi državljanstvo v enem izmed obojega državnega ozemlja, dolžan je izpolniti vojno dolžnost, kakor je letom njegove dobe primerna, ne gledé na to, je li in kakö je v svoji poprejšnji domovini zadostil svoji vojni dolžnosti.
§• 12,
Taki, ki stojé pod dolžnostjo službe v liniji, dolžni so nepretrgoma djansko služiti.
Reserva vojstva (vojnega pomorstva) in pomorska bramba sme se samo na povelje Njegovega Veličanstva cesarja poklicati, da se vojstvo (vojno pomorstvo) po nekem delu ah po vsem dopolni do staleža (števila) ustanovljenega za čas vojske.
Nadomestno reservo vojstva je treba o miru osem tednov po vojaško izučavati in potlej še samo k obdobnim (periodnim) vajam v orožji (§. 54) skli-cavati.
A kadar posebne razmere tako zahtevajo, sme se moštvo prvega letnika (letnega tečaja) reserve in treh najmlajšihnabornih letnikov nadomestne reserve po določilih zakona od 31. maja 1888 (Drž. zak. št. 77) tudi o miru privzeti v djansko službo.
V slučaji spreme na vojsko sklicuje se nadomestna reserva na povelje Njegovega Veličanstva.
Kadar je potreba samo nekaj reserve, pomorske brambe ali nadomestne reserve privzeti, naj se kličejo po vrsti letnih tečajev, počenši od najmlajšega.
K obdobnim vajam v orožji sklicuje se reserva in nadomestna reserva po pristojnih vojaških oblastvih.
§• 13.
Vojaško izučevanje in službovanje deželne brambe o miru določa zakon o deželni brambi.
Nadomestno reservo deželne brambe je treba o miru osem tednov po vojaško izučavati in potlej praviloma še samö k obdobnim vajam v orožji (§. 54) sklicavati.
Deželna bramba sklicuje se in spremlja (pripravlja) za vojsko na povelje Njegovega Veličanstva po določilih obseženih v zakonu o deželni brambi.
Kadar je potreba samo nekoliko deželnebrambe privzeti, naj se to zgodi po vrsti nabornih letnikov, počenši od najmlajšega.
K obdobnim vajam v orožji sklicuje se deželna bramba po pristojnih brambovskih oblastvih.
§. 14.
Letni kontingent (letno število) vojaških novincev, ki je potreben, da se vzdrži vojstvo in vojno pomorstvo, ustanavlja se na 103.100 mož ter gaje med kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru z ene strani in med dežele ogerske krone z druge strani porazdeliti po številu ljudstva, in to na podlogi poslednjega ljudskega popisa.
Po ljudskem popisovanji, ki se je opravilo 31. dne decembra 1880, dolžne so zdaj kraljevine
in dežele zastopane v državnem zboru dajati 60.389 mož kot leten kontingent vojaških novincev.
V vzdrževanje deželne hrambe kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru — razven Tirolskega in Predarelskega — ustanavlja se leten kontingent vojaških novincev po 10.000 mož.
Tu ustanovljeni kontingent novincev za vojstvo naj velja za deset let. Dokler ne preteče deset let, sme na vprašanje priti samo tedaj, kadar bi Njegovo Veličanstvo po dotičnih odgovornih vladah spoznalo za potrebno, kontingent povišati ali zmanjšati. Ali v resnici smejo se vsi kontingenti samo takrat jemati, kadar jih je zakonodavstvo za dotično leto tudi že dovolilo.
Dokler gori navedena doba ne poteče, naj vlada kake predloge gledé kontingenta vojaških novincev, bodi da ima ostati neizpremenjen ali da se ima premeniti, za časa podnese državnemu zboru.
§• 15.
Število novincev, ki se vvrstijo v vojstvo (vojno Pomorstvo) in v deželno brambo (§. 14), razdeliti je na posamnc vojaško-teritorijalne okraje po številki ljudstva in znotraj teh okrajev na posamne naborno-stavne okraje po resničnem podatku (posledku) naborne stave.
Novinci naj se v vojstvo in v deželno brambo V(lružajo po vrsti letnih razredov in v vsakem letnem razredu po vrsti sè žrebom (lozom) določeni. Taki, kateri v tretjem ali v katerem višjem letnem razredu niso potrjeni za vojstvo, smejo se tudi zunaj vrste P° žrebu določene vdružiti v deželno brambo.
Pomornike po zvanji (poklici) vdružati je v vojno Pomorstvo in sicer, brez ozira na letni razred in na rrsto žreba dotle, dokler ni novinski kontingent vojnega pomorstva po polnem zagrnen.
Cim je novinski kontingent za vojstvo (vojno Pomorstvo) in za deželno brambo po polnem za-°zen, naj bodo novinci, kar jih je ostalo, kot „čez-^cvilniki“ (§. 18 f) vdruženi v nadomestno reservo. 11 čezštevilniki ali nadštevilniki porazdeljujejo se *Ued vojstvo in deželno brambo v razmeri njijnih kovinskih kontingentov po redu žreba takö, da pri-UeJo najvišje žrebovne številke k deželni brambi; a laki nasproti, ki so neposrednje v nadomestno re-S?.rv° potrjeni (§. 18 a, b, c, d in c), pridejo v vojstvo ' 1 v deželno brambo, po tem kakor kdo biva znotraj • ebovnih številek za vojstvo ali pa za deželno
barabo.
, Novinci in nadomestni reservisti, kar jih pri-Ja na vojstvo, naj se načeloma vzdružajo v lake . L* (krdela) vojstva, katere se dopolnjujejo i/. vo-Zo-teritorijalnega okraja, kjer imajo oni svoje
°movinstvo.
§. 16.
Vojstvo in vojno pomorstvo se dopolnjujeta:
a)	z naborno stavo (glavno in poznejšo, §§. 37,
• 38 in 39);
b)	z naborno stavo zunaj letnega razreda in vrste po žrebu določene (§§. 44, 45, 47, 48 in 49);
c)	z vvrščevanjem odgojencev vojaških izobraže-vališč (§.21);
d)	z dobrovoljnim pristopom (§§. 22 in 25).
§• 17.
Deželna bramba se dopolnjuje:
a)	z naborno stavo (glavno in poznejšo, §§. 37, 38 in 39);
b)	z naborno stavo zunaj letnega razreda in vrste po žrebu določene (§§. 15, 44, 45, 47, 48 in 49);
c)	s prestavljanjem reservnikov in nadomestnih reservistov, po tem ko so dovršili dolžno službo v vojstvu (§. 8);
d)	z dobrovoljnim pristopom (§. 23);
e)	s prestavljanjem enoletnih dobrovoljcev(§.25);
f)	izimno s tem, če se kateri izmed kadetovvojstva pred časom prestavi v djanski stalež deželne brambe (§. 52);
g)	z vvrščevanjem takih, ki so učilnico brambovskih kadetov obiskovali in dovršili (do 60 največ v enem letu).
§. 18.
V nadomestno reservo se vdružajo:
a)	kandidati duhovskega stanu (§. 31);
b)	podučitelji in učitelji (§. 32);
c)	posestniki podedovanih (pojérbanih) kmetij (§■ 33);
d)	taki potrjenci, ki so vsled rodovinskih (obitelj-skih) razmer o miru oproščeni od pravilne prezentne službe (§. 34);
c)	manj dobri za vojake (§. 38); f) čezštevilniki (§. 15).
§. 19.
Za pristop v vojstvo in vojno pomorstvo zahteva se:
a)	Državljanstvo varnem izmed obojega državnega ozemlja;
b)	potrebna dušna in telesna sposobnost in telo najmanj 155 centimetrov visoko,
c)	doba od najmanj polnih 17 let.
Za vojstvo potrebni rokodelci, taki, ki se dadö uporabljati za pisarstvo, po tem potrebni mornarji (matrozi) in rokodelci na ladjah smejo se, če so v drugem dobri, potrditi brez ozira na velikost telesa.
Za pristop v deželno brambo zahteva se:
a)	Državljanstvo v kraljevinah in deželah zastopanih na državnem zboru;
b)	potrebna sposobnost na duhu in telesu;
c)	da je dotični človek dosegel najmanj dobo naborni stavi podvrženo.
Nadaljšnji uveti za vdruženje v deželno brambo, obseženi so v §§ih 15 in 23.
§. 21.
Vvrstitev dovršenih odgojencev vojaških izobra-ževališč v vojstvo (vojno pomorstvo), odnosno v deželno brambo ukazujejo vojaška oblastva po posebnih o tem danih propisih.
Ti odgojenci so dolžni za vsako šolsko leto, katero so dovršili na celo brezplačilnem erarijalnem (državnem) ali ustanovinskem mestu, za eno leto, in za vsako napoludarovanem mestu dovršeno šolsko leto za pol leta čez pravilno prezentno djansko služiti. A vendar ne sme ves skupni čas prezentne službe presezali v prvem slučaji deset in v poslednjem slučaji sedem let.
Plačujoči odgojenci imajo dolžnost, če je njihovo izobraževanje trajalo štiri leta ali več, leto dni čez pravilno prezentno službo djansko služiti.
§. 22.
Dobrovoljno sme v vojstvo (vojno pomorstvo) pristopiti vsak domač človek (tozemec), kateri ima zakonite potrebnosti za to (§. 19).
Tak pristop je zaprt onim, kateri vsled kazensko-sodne obsodbe ne uživajo vseh državljanskih pravic.
Nedoletniku je treba za dobrovoljni pristop privoljenja očetovega ali varuhovega (tutorjovega).
Dobrovoljcu je dopuščeno, da si sam izbere krdelno četo, pri kateri bi rad služil, samö če ima izbrana četa pravico vzprijemati dobrovoljce in če je dobrovoljec dober za-njo.
Takim vojni dolžnosti podvrženim, kateri so po svojem letnem razredu (§. 38) že poklicani na naborno stavo, dobrovoljni pristop o času glavne stave (tj. 37) ni dopuščen.
Tisti, ki je zakonito dolžan bil priti na naborno stavo a ni prišel, izgubil je pravico dobrovoljnega pristopa za dotle, dokler se ni podvrgel razloki stavne komisije za zamujene naborne stave. '
Služna dolžnost takih, ki so zadovoljili svoji dolžnosti gledé naborne stave ali dovršivši dolžnost
službe (§. 8) dobrovoljno pristopili, razteza se v vojstvu in v vojnem pomorstvu na zakoniti čas službe v liniji, morebiti, ako slučaj takö nanese, '■ tudi na čas vojske.
Tujci (inozemci) smejo se samö z dovoljenjem Njegovega Veličanstva na zakoniti čas službe v liniji izimno v vojstvo (vojno pomorstvo) vzprijeti, če izkažejo brezuvetno dopuščenje svoje vlade za to.
§. 23.
V deželno brambo sme dobrovoljno pristopiti vsak domač človek, kateri je zadostil svoji naborno-stavni dolžnosti, kateri ni dolžan služiti ni v vojstvu ni v vojnem pomorstvu ter ima zakonite potrebnosti za pristop (§. 20).
Pristop je zaprt takim, ki so bili po kazenskem sodišči obsojeni ter zarad tega ne uživajo vseh državljanskih pravic.
Nedoletnik potrebuje za dobrovoljni pristop očetovega ali varuhovega privoljenja.
Služna dolžnost dobrovoljcev razteza se na dve leti, morebiti, če slučaj takö nanese, za čas vojske, j
§. 24.
Domačim ljudém, ki izkažejo, da že imajo tolikšno obrazovanost (omiko), kakeršna se ustanavlja v 8§ih 25, 26, 27, 28 in 29, prireka se o miru ugodnost samö enoletne prezentne službe.
Od te blagougodnosti je izključen, kdor je zarad hudodelstva ali zarad kakih iz pohlepa po dobičku storjenih pregreškov ali prestopkov, ali zarad pre- , greška, ki javno nravnost žali (vredi), bil pravo- v. krepno obsojen.
A odsluživši enoletno prezentno službo prestavljajo se v reservo samo taki, ki so ustregli še nadaljšnjim v omenjenih paragrafih postavljenim zahtevoin.
Enoletno prezentno službo moči je odslužiti ali v vojaškem staleži ali pa kakor medicinar, farmacevt ali veterinar.
§. 25.
Ugodnost enoletne prezentne službe v vojaškem staleži vojstva in deželne hrambe dosežejo brez ozira na to, je li kdo bil kot dobrovoljec ali pri glavni ali opravičeni poznejši stavi potrjen, taki domači ljudje, kateri so:
a)	zadnji čas 1. dne marcija meseca onega leta, za katero pridejo* pred naborno-stavno komisijo, uspešno dovršili javno ali pravico javnosti ima-jočo domačo višjo gimnazijo, takšno višjo realko, ali katero tema enako učilišče;
b)	1. dne marcija onega leta, za katero pridejo pred naborno-stavno komisijo, bivali v poslednjem letnem tečaji javne ali pravico javnosti imajoče domače srednje šole ter so jo zadnji čas do 1. dne oktobra v istem letu uspešno dovršili,
c)	do 1. dne marcija onega leta, v katerem dopolnijo 21. leto dobe, s primernim uspehom opravili preškušnjo pred meševito za to postavljeno komisijo.
Katera javna ali pravico javnosti imajoča učilišča domačih in vnanjih dežel zmatrati je za enaka domačim višjim gimnazijam in višjim realkam, po tem kako gre znanstveno sposobnost za enoletno Prezentno službo izkazati pred meševito preskuše-valno komisijo, določa minister za deželno bran v porazumu z dotičnim strokovnim ministrom in s privolitvijo državnega vojnega ministra.
Ugodnost enoletne prezentne službe, pridobljena s tem, da so izpolnjeni prej omenjeni uveti, ni zavisna od časa, o katerem je bil kdo potrjen za vojaka, ter ostane torej prihranjena tudi za sledeče letne razrede, če se ta ugodnost zglasi zadnji čas pri glavni naborni stavi, h kateri je dotični človek dolžan Priti. Kdor to zglasitev opusti, izgubi za to stavo Pravico na ugodnost.
Oni enoletni dobrovoljci, ki so bili na naborni stavi potrjeni ter po posledku porazdelbe vojaških Novincev, odnosno obračuna kontingentov, po svojem letnem razredu in po vrsti žreba prihajajo na deželno hrambo, naj se vdružajo v deželno brambo ter Naj ondukaj odslužijo enoletno prezentno službo, ^oi enoletni dobrovoljci, ki po vrsti žreba prihajajo Na nadomestno reservo, naj enoletno prezentno službo, po tem kakor so vdruženi, odslužijo ali v vojstvu ali v deželni brambi. Kadar deželna bramba Ne prejme 10 Odstotkov od enoletnih dobrovoljcev, so bili v stavnem letu potrjeni, založiti je ne-.Nstatek, — če minister za deželno bran meni, da Je Potreba, — s takimi po žrebovni vrsti v vojs(vo rilruženimi enoletnimi dobrovoljci, ki se oglase, da 1 bili radi v deželno brambo vdruženi. A kadar de-■elna hramba dobi po letnem razredu in vrsti žreba c nego 10 odstovkov v stavnem letu potrjenih Nbrovoljcev enoletnikov, treba je prebitek v prvem ec*ečem letu priračuniti vojstvu v dobro.
g. Enoletnim dobrovoljcem je na voljo dano, da smejo izbrali krdelno četo, a onim, ki svoje NNiike na višjih učiliščih nadaljujejo, na voljo je N'- da si izberö leto za enoletno prezentno službo; j Nilar ni dopuščeno prezentno službo odlagati čez ' dan oktobra onega leta. v katerem dovršijo • leto svoje dobe.
Enoletno prezentno službo treba je načeloma odslužiti o svojem trošku, pod čemer je — poleg tega, da se iz lastnih sredstev oblačijo, z orožjem opravljajo in preživljajo -— pri konjikih obseženo tudi, da si oskrbé in redé konja.
Ti enoletni dobrovoljci ne smejo, če troške za stanovanje sami plačujejo, siliti se, da bi v vojašnici (kasarni) prebivali, ako ne zahtevajo izimka posebni vojaški razlogi službe, izučbe ali discipline. Ako njihova četa menja posadko (garnizono), sme se tem enoletnim dobrovoljcem o miru v službeno dopuščenih in osobno ozira vrednih razmerah dovoliti, da v dozdanji posadki nadaljujejo prezentno službo, ako je to tudi sicer njih stalno stanovališče ter ondukaj biva četa iste orožne vrste.
Ubožni, kateri so poleg dobrega nravnega vladanja izpričali znanstveno sposobnost sè svedočbo bodi o izvrščini, bodi o zrelosti ali maturi (končni preskušnji), od katere domače (tozemske) srednje šole ter izkažejo, da jim ni moči iz svojega založiti ni troškov brezuvetno potrebnih — in ta čas ukazoma ustanovljenih — za vzdrževanje v enoletni prezentni službi, smejo izimno odslužiti prezentno službo o državnem trošku. Oni dobivajo o državnem trošku obleko, opravo, živež in stanišče, a ne smejo se vdružati v konjištvo.
Enoletna djanska (aktivna) služba je samo in edino vojaški izučbi namenjena.
Na konci prezentno-službenega leta dolžni so enoletni dobrovoljci podvreči se preskušnji ter izkazati v teoretičnem in praktičnem oziru sposobnost, biti imenovani za reservnega, odnosno nedjanskega deželno-brambenega olicirja. Mera tega, kar se bode pri ti preskušnji od preskuševanca zahtevalo, in postopek, katerega se je držati pri tem, ustanavlja se z dotičnimi po Njegovem Veličanstvu uzakonjenimi propisi.
Oni enoletni dobrovoljci, kateri — dovršivši prezentno leto — dotično preškušnjo dobro dosta-nejo ter ustrezajo drugim za dosego oficirske časlne stopinje potrebnim uvetom, bodo do potrebe, ki se ravna po uredbi (organizaciji), imenovani za reservne, odnosno nedjanske deželno-brambene oficirje, a ko bode ta potreba zagrnena, za kadete.
Taki enoletni dobrovoljci, ki ne ustrezajo pri tej preskušnji, dolžni so drugo leto prezentno služiti pri pododdelih njihovega krdela, in tii jim je na voljo, odslužiti službo o svojem trošku z blago-ugodnostjo, da smejo zunaj vojašnice stanovati. Tudi jim se sme dopustiti, udeleževati se teoretičnega pouka enoletnih dobrovoljcev tam, kjer se takšen pouk delt, pod predlogo, da se sicer najde, da so
vredni, in da se s tem ne krati služba. Dotična tanja določila naj se ukazoma uredijo. Ko poteče drugo prezentno leto, moči je preskušnjo ponoviti, ter biva dotičnik po tem, brez ozira na posledek te preskuš-nje, prestavljen v reservo (nedjansko deželno brambo).
Cas službe onih enoletnih dobrovoljcev, ki se potrdijo za vojake, predno stopijo v dobo naborni stavi podvrženo, šteje se, če nastopijo enoletno prezentno službo zadnji čas v tistem letu, v katerem dovršijo 20. leto svoje dobe, od 1. dne oktobra nabornega (potrdnega) leta, a sicer od 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovršijo 21. leto svoje dobe.
Ugodnost enoletne prezentne službe izgubt, kdor se — bodi pred nastopom prezentne službe ali potlej — pravokrepno obsodi katerega v §. 24, drugem odstavku, navedenih kaznjivih djanj. V tem slučaji naj se mu čas prezentne službe, kolikor ga je že prebil, vračunja v službo pri liniji, odnosno v prezentno službo pri deželni brambi, katera se enkrat šteje.
Prestanek ugodnosti enoletne prezentne službe, izrekuje na podlogi kazensko-sodnega razsodila minister za deželno bran, kjer je treba, v porazumu z državnim vojnim ministrom.
§• 26.
Ugodnost enoletne prezentne službe v vojnem pomorstvu dosezajo brez ozira na to, je li kdo bil dobrovoljno ali po glavni ali opravičeni poznejši naborni stavi potrjen za vojaka, oni domači ljudje (tozemci), kateri zadnji čas dne 1. marcija tistega leta, za katero pridejo na naborno stavo, spadajo v eno naslednjih kategorij; namreč kateri so:
a)	Kapitani ali lajtnanti trgovinskega pomorstva z brevetom;
b)	kateri so pomorniki po zvanji (poklici), imajoči svedočbo o končni preskušnji od domače navtične šole ali svedočbo o dovršeni vnanji navtični šoli, če so najmanj leto dni bili na kaki ladji dolge vožnje ali velikega obrežnega plovstva, zvršujoč svoje zvanje;
c)	kateri so redni poslušalci na tehnični visoki šoli, ter se namenijo (posvetijo) mašinstvu;
d)	dovršeni učenci mehanično-tehničnega oddelka višje obrtne šole ali tečaja za ladjarstvo, bivajočega na c. kr. trgovinski in navtični akademiji v Trstu, če imajo svedočbo zrelosti, odnosno svedočbo o sposobnosti za pomorsko ladjarstvo.
One pomornike po zvanji, ki so bili potrjeni po naborni stavi z ugodnostjo enoletne prezentne službe, treba je samo in edino v vojno pomorstvo vdruževati (§. 15).
V	vojnem pomorstvu se enoletna prezentna služba odslužuje samo o državnem trošku.
Enoletni dobrovoljci izmed pomornikov po zvanji, kateri po izteku prezentne službe dobro obstanejo pri dotični preskušnji, prestavljajo se po posledku te preskušnje ali kakor pomorski kadeti drugega razreda, ali kakor podoficirji v reservo.
Enoletni dobrovoljci mašinstva prihajajo — po storjeni preskušnji — kot mašinski podoficirji v reservo in smejo, če donesö izkaz kake tehnične visoke šole o tem, da so obê državni preskušnji o stroki strojedelstva (mašinarstva) opravili z dobrim uspehom, na svojo prošnjo biti imenovani za gojence strojedelstva in mašinske delovršbe v reservi.
Taki enoletni dobrovoljci, katerim se po preskušnji ni priznala sposobnost za podoficirsko častno stopinjo (šaržo), dolžni so drugo leto prezentno služiti, in ko to preteče, lahko ponové preskušnjo.
V	ostalem se določila §a 25 zmišlu primerno uporabljajo.
§. 27.
Enoletni dobrovoljci, ki se uče zdravništva ter žele biti imenovani za reservne zdravnike, dolžni so pol leta v vojaškem staleži, namreč pri pešcih ali lovcih, a pol leta po tem, ko dosežejo doktorski diplom, kot namestniki pomočnih zdravnikov v kakem vojaškem zdravstvenem zavodu djansko služiti.
Služba v vojaškem staleži sme se nastopiti saino 1. dan aprila, in to zadnji čas v tistem letu, v katerem aspirant dovrši 25. leto svoje dobe. Kot zdravnik sme kdo nastopiti službo ali 1. dan aprila ali pa 1. dan oktobra in to zadnji čas dne 1. aprila tistega leta, v katerem aspirant dovrši 28. leto svoje dobe.
Primerno dovršivši prezentno službo bodo ti enoletni dobrovoljci imenovani za pomočne zdravnike v reservi, a drugače kot namestni pomočni zdravniki prestavljeni v reservo.
Oni enoletni dobrovoljci, ki se učenju zdravništva odpovedö, ali tega učenja ne dovršijo do gon postavljenega roka, dolžni so enoletno, oziroma dveletno prezentno službo doslužiti v vojaškem staleži — pri čemer se jim vračunja čas djanske službe, kolikor bi ga bili že dovršili. Nasproti naj se taki enoletni dobrovoljci, ki študije zdravništva
dovršijo, a doktorskega diploma do gori omenjenega časa ne dosežejo, ne primoravajo, da bi služili drugo prezentno leto.
V ostalem uporabljajo se zmislu primerno določila §a 25.
§• 28.
Farmacevtom, ki so najpozneje do 1. dne maja istega leta, v katerem pridejo v naborno stavo, ali
a)	šest razredov na gimnaziji ali realki dovršili ter tirocinijalno preskušnjo z uspehom do-stali, ali
b)	štiri gimnazijalne razrede dovršili in vseučilišne študije že začeli,
Pripoznavati je ugodnost enoletne prezentne službe kot farmacevtom.
Ali to službo naj oni odslužijo stoprv kot di-plomovani magistri farmacije ter bodo — primerno dovršivši prezentno službo — do potrebe po uredbi imenovani za medikamentne akcesiste v reservi, a drugače prestavljeni v reservo kot medikamentni Praktikanti.
Onim farmacevtom, ki svoje študije popusté, ali do 1. dne oktobra tistega leta, v katerem dovršijo leto (točka a), odnosno 24. (točka b) leto svoje °ke, niso dosegli diploma, prestane ta ugodnost, jer jih je — pod pridržkom njihove pravice na eno-etno prezentno službo v vojaškem staleži, ako bi jo meli, — primorati, da pozneje doslužijo zakonito
Prezentno službo.
ločil
V ostalem uporabljajo se zmislu primerno do-a §“ 25.
§. 29.
Učečim se živinozdravstva (živinovraštva), ki so pozneje do 1. dne marcija tistega leta, za katero e»1 . ; o v naborno stavo, začeli svoje živinozdravstvene udije, pripoznavati je ugodnost enoletne prezentne užbe kot veterinarjem.
Ali oni naj to službo stoprv po tem, ko do-,^eJ° živinozdravniški diplom, odslužijo pri ko-L , 'ru> bojnem topništvu ali pratežnem (vozarskem) sl « *er bodo — primemo dovršivši prezentno n °, '— do potrebe, ravnajoče se po uredbi ime-ni za živinske podzdravnike v reservi, ali drugače ^stavljeni v reservo kot živinozdravniški praktikanti.
1 akim, ki slovo dadô živinozdravniškim stu-v^lrn’ ah kateri do 1. dne oktobra tistega leta, $jVineretn dovršijo 24. leto svoje dobe, niso dosegli 1er ...° . ravniškega diploma, prestane ta ugodnost, 1 Ie — pod pridržkom njihove pravice na eno-0 Prezentno službo v vojaškem staleži, ako bi jo
imeli, — primorati, da pozneje doslužijo zakonito prezentno službo.
V ostalem uporabljajo se zmislu primerno določila §a 25, s tem izimkom, da smejo ubožni živino-zdravniki tudi pri konjištvu odslužiti prezentno službo o državnem trošku.
§■ 30.
Enoletni dobrovoljci vojaškega staleža, ki želč biti imenovani za vojaške uradnike v reservi, smejo se po potrebi na njih prošnjo prideliti kakemu zavodu vojstva, potem ko se osem tednov udeležijo vojaške izučbe.
Oni, kateri dovršivši prezentno službo obstanejo pri preskušnji, bodo imenovani za akcesiste ali praktikante v reservi.
Oni enoletni dobrovoljci nasproti, ki v ti preskušnji ne ustrezajo, dolžni so v vojaškem staleži drugo leto prezentno služiti ter smejo, ko poteče to leto, ponoviti preskušnjo. Dalje naj se dotična določila §a 25 zmislu primerno uporabljajo.
§. 31.
Kandidati duhovskega stand od vsake zakonito priznane cerkve in verske družbe naj se, če se v tem razmerji nahajajo ta čas, ko pridejo v naborno stavo ter za vojake potrdijo, na njihovo prošnjo vdružijo v nadomestno reservo (§. 18 a). Oni so, da se morejo dalje učiti bogoslovja, o miru in o vojski odvezani vsake prezentne službe, vojaške izučbe, obdobnih (periodnih) vaj v orožji in priglednih zborov.
Ista ugodnost priznava se razven teh:
a)	Onim,kateri o časunjihvvrstitve(l.dneoktobra) ali začnd bogoslovne nauke ali so novici kakega duhovskega reda;
b)	onim, kateri — dovršivši prezentno službo — stopijo v bogoslovne študije ali jih nadaljujejo ter se hočejo — tako kakor pod a) navedeni bogoslovci — posvetiti duhovskemu stanu.
Kadar taki zadobé mašnikovo posvečenje, odnosno kadar se namestijo kot dušni pastirji, prestavijo se iz staleža nadomestne reserve pod njeno razpreglednost.
Vsi posvečeni duhovniki, oziroma dušni pastirji, naj se vodijo ves čas njihove služne dolžnosti v raz-preglednosti nadomestne reserve in morejo v slučaji spremo za vojsko v svoji služni dolžnosti uporabljati se v dušno pastirstvo za orožno moč.
Take, kateri duhovskemu zvanju dado slovo, predno dobodo višja posvečenja, in pa kandidate duhovskega stanu, kateri duhovskega urada ne dosežejo v času, ki ga postavijo udeleženi ministri v porazumu z državnim vojnim ministrom, treba je odločiti iz nadomestne reserve, — ako ji ne pripadajo po žrebu, katerega so potegnili, ali kakor manj dobri za vojaštvo, — ter imajo dolžnost precej do-služiti zakonito prezentno službo. Ako po žrebovnem redu ostanejo v nadomestni reservi, privzeti jih je takoj k vojaški izučbi. Ako so o času naborne stave imeli pravico na ugodnost enoletne prezentne službe, ostane jim ta pravica ohranjena.
§. 32.
Pod-učitelje in učitelje na občnih ljudskih šolah, meščanskih šolah in učiteljskih izobraževališčih, kakor tudi na javnih zavodih za gluhoneme in slepe, ako ta čas, ko pridejo v naborno stavo, bivajo v kateri teh razmer ter jih potrdijo za vojake, vdružiti je, če takö prosijo, v nadomestno reservo (§. 18 b). K vojaški izučbi naj se kličejo v tak čas, ko bode najmanj motilo pouk.
Dokler pri ljudskih in meščanskih šolah po-manjkuje učiteljev ali kadar nastane tako pomanjkanje, naj se pitomcem učiteljskih izobraževališč, kateri 1. dne marcija tistega leta, za katero pridejo v naborno stavo, pripadajo poslednjemu letniku učiteljskega izobraževališča, če jih potrdijo za vojake, dd dopust, da svoje študije dovršijo, pod pridržkom, da bodo v slučaji mobilizacije poklicani v orožje.
Ako se po tem pravilno napredujoč v naukih učiteljstva z dobrim uspehom doučč ter dobodo trdno ustanovljeno učiteljsko mesto pri ljudski ali meščanski šoli, naj se jim zgoraj omenjena ugodnost dokončno prisodi.
Pitomci učiteljskih izobraževališč, ki teh izkazov o pravem času ne donesö, naj bodo precej poklicani, da odslužijo svojo zakonito prezentno službo, odnosno da se podvržejo vojaški izučbi.
Pod-učitelje in učitelje, ki dadö slovö učiteljstvu ta čas, ko jim teče dolžnost službe, treba je odločiti iz nadomestne reserve, — ako ji ne pripadajo po žrebovnem redu ali kakor manj dobri za vojaštvo, — ter imajo dolžnost precej odslužiti zakonito prezentno službo. Ako so o času naborne stave imeli pravico na ugodnost enoletne prezentne službe,, ostane jim ta pravica ohranjena.
§. 33.
Posestnike podedovanih (pojerbanih) kmetij, če na njih navadno (redoma) stanujejo ter jih sami kmetujejo, in če kmetija daje toliko zemljiškega donosa, da se od njega samega lahko preživi petero
ljudi, a zopet ne daje več nego štirikrat toliko donosa, vdružati je v nadomestno reservo (§. 18 c).
Kadar kdo takih izgubi naslov za to ugodnost v izpolnjevanji vojne dolžnosti, treba ga je odločiti iz nadomestne reserve, — ako ne spada va-njo po žrebovnem redu ali kakor manj dober za vojaštvo, — ter ima dolžnost precej odslužiti prezentno službo na ta slučaj, ako bi je njegov naborni letnik bil še kaj dolžan.
§. 34,
Z ozirom na njihove rodovinske razmere treba je v slučaji potrjenja o miru odvezati pravilne prezentne službe ter vdružiti v nadomestno reservo (§. 18 d), namreč:
1.	Edinega sina očeta za kak prislužek nesposobnega ali matere vdove, ali če sina ni; edinega zeta, ako tiste razmere, na katere se opira pravica tega, niso že bivale takrat, ko se je oženil;
2.	po očetovi smrti edinega vnuka za prislužek nesposobnega deda (starega očeta) ali vdove babice (stare matere), če nimata sina;
3.	edinega brata ali po poli brata od bratov ali sester, ki so popolnoma sirote, kakor tudi edinega po poli brata bratov in sester, ki nimajo očeta.
Ali pravico, prost biti, ima edini zakonski in lastni (rodni) sin, vnuk ali brat, odnosno zet, samo tedaj, kadar je njegove prostosti treba za to, da živi svoje roditelje (starše), dede in babice ali brate in sestre, odnosno tasta in taščo, in če on to dolžnost tudi izpolnjuje.
Enaka ugodnost pristojt tudi nezakonskemu sinu, če je njegove prostosti treba za to, da preživlja svojo rodno mater, in če on to dolžnost tudi iz-polnjuje.
Pod istim uvetom šteje se za enakega edinemu sinu, vnuku ali bratu, odnosno zetu tudi tisti, čegaf edini brat ali drugi bratje, odnosno svaki
a)	stojč v dolžnosti služiti v liniji ali djanski deželni brambi, ali so izimno v zmislu §a 12, četrtega odstavka, poklicani v djansko službo, — predpolagaje v vseh teh slučajih, da oni niso ubežniki (dezertêrji), ali
b)	so mlajši od 18 let, ali
c)	zarad neozdravne nekaznosti (napake) na duhu ali telesu niso za nohen zaslužek.
Kdor je bil na podlogi teh določil vdružen v nadomestno reserVo, a izgubi naslov prostosti ul* uvetov za-nj ne izpolni, takega je treba odločiti i* nadomestne reserve, — ako ne spada va-njo P° svojem žrebnem redu ali kakor manj dober za vojaštvo — ter ima dolžnost precej odslužiti prezentno
službo, ako bi je njegov naborni letnik bil še kaj dolžan.
O oprostitvi razločuje naborno-stavna komisija (§. 38), na katere razloko moči se je pritožiti mini-sterstvu za deželno bran, ki ima pravico, razloko preizročiti dotičnemu deželnemu oblastvu. Na razsodilo naborno-stavne komisije, potrjeno po tem ministersvu ali po deželnem oblastvu, kateremu je stvar preizročena, ni več nadaljšnje pritožbe.
V onih slučajih, v katerih sicer pravica na prej omenjeno ugodnost ne stoji, a vladajo prav posebnega ozira vredne rodovinske razmere, sme se po dovršeni izučbi ukreniti, da takšen človek dobi dopust, dokler je mir, a mora hoditi k vajam v orožji in k priglednim zborom.
Ako vojak, ki je dolžan služiti v vojstvu ali deželni hrambi, pride v katero pod točko 1, 2 in 3 omenjenih razmer, ali če se je že takrat, ko je bil potrjen, nahajal v kateri teh razmer, a se ni pognal za dotični naslov, prestaviti ga je v nadomestno re-servo za čas, dokler traja ta razmera.
§. 35.
Vsak stavljenec izmed letnih razredov ali vrst (§• 38), ki so klicani k prvi bodoči naborni stavi, dolžan je meseca novembra poprejšnjega leta Pismeno ali ustno zglasiti se pri županstvu svojega domovinskega ali stalnega prebivališča, da bode zapisan v imenik.
Kdor se ne zglasi, dasi mu ne brani noben Nepremagljiv zadržek, zapade globi (kazni v novcih) °d 5 do 100 goldinarjev.
§. 36.
Župan občinski in ti, ki drže knjige-matice, °dgovorni so za pravičnost pomagal k naborno-^lavnim imenikom, katera se zahtevajo od njih, ter ■majo dolžnost v svojem področji podpirati politična °idastva v vseh uradnih poslovih, ki so potrebni za Zvt’šbo naborne slave. Župani odgovarjajo tudi za stovetnost stavljencev (da so po osobi pravi).
§. 37.
Glavna naborna stava za vojstvo (vojno pomorstvo) in za deželno hrambo bodi praviloma vsako '° v času od 1. dne marcija do 30. dne aprila *seca. Poznejše stave naj bodo po potrebi.
V slučaji občne naprave na vojsko (mobiliza-J 1 treba je z glavno slavo prenehati, a čim se °re’ z°pet nadaljevati jo.
®0T«nUch.)
§. 38.
Vsak izmed stoječih pod vojno dolžnostjo podvržen je naborni stavi v onem nabornem okraji, v katerem ima domovinsko pravico.
Vsi mladeniči, ki so od 1. dne januvarja do 31. dne decembra enega leta rojeni, so skupaj en letni razred, ki se zaznamenava z rojstvenim letom.
K naborni stavi kličejo se po trije letni razredi.
Naborno stavo naj v vsakem nabornem okraji vrši meševita komisija po letnih razredih, kakor gredo eden za drugim, in v vsakem razredu po vrsti, kakor jo določi žreb (loz).
Stavljence, ki se najdejo, da so dobri za službo v vojstvu (vojnem pomorstvu) in v deželni brambi, treba je potrditi (asentovati), tako tudi „manj dobre“, t. j. one pod vojno dolžnostjo stoječe, kateri so zarad manjših nakaznostî samo za nadomestno reservo (§• 18 e).
Proti sklepu izrečenemu po naborni stavi, da je kdo „potrjen“, ni dopuščena nobena pritožba.
Od potrjencev treba je precej v nadomestno reservo vdružiti one, katerim se po §§ih 31, 32, 33 in 34 prisodi kaka ugodnost v izpolnjevanji vojne dolžnosti, za temi „manj dobre“. Ostali potrjenci vdružajo se po §. 15 v vojstvo (vojno pomorstvo), v deželno brambo ali v nadomestno reservo. Vsaki krdelni četi in vsakemu zavodu vojstva odkazovati je tiste, ki so za-nje najpripravniši, vendar naj se pri tem, kar je koli mogoče, gleda na želje potrjencev.
Ako kdo, ki je dolžan priti, k glavni stavi ne pride, treba je sè zakonitimi pomočki poskrbeti, da bode pozneje postavljen pred komisijo.
Čas, doklej je moči naborni stavi podvrženega človeka primorati, da izpolni zamujeno stavno dolžnost, traja do 31. dne decembra tistega leta, v katerem on dovrši 36. leto svoje dobe.
§. 39.
Stavljence, katerih z vojaške strani ne potrdijo za vojstvo (vojno pomorstvo) ali za deželno brambo, moči je s politične strani postaviti pred meševito popregledno komisijo, da ta razloči.
Takisto naj se tudi izmed vdruženih v vojstvo (vojno pomorstvo) in v deželno brambo — razven nadomestnih reservistov — podvržejo popregledbi:
a)	Taki pri naborni stavi potrjeni, za katere se do konca stavnega leta, in če prezentno službo pozneje nastopijo, o času tega nastopa najde, da niso za službo, ako je nakaznost o času vvrstitve (1. dne oktobra) že bivala;
21
b)	enoletni dobrovoljci, za katere se je o nastopu prezentne službe našlo, da niso za službo;
c)	dobrovoljci, če so nakaznost, vsled katere niso za službo, že imeli na sebi tist dan, ko so jih potrdili, a takrat ni bilo moči, to v čisto djati
Zoper sklep popregledne komisije ni dopuščena nobena pritožba.
§. 40.
Pred dokončano službo izstopi kdo iz vojstva (vojnega pomorstva) ali iz deželne brambe samo tedaj,
a)	če je bil proti zakonu potrjen, ali
b)	kadar je postal na vsegdar nepripraven za službo.
§.41.
Za potrjenca na kontingent vojaških novincev, ki je ali prestavljen v nadomestno reservo, ali po vsem izstopi iz vojstva (vojnega pomorstva) ali iz deželne brambe, dati je nadomestilo:
a)	kadar je kdo prestavljen v nadomestno reservo po §. 34, poslednjem odstavku, če je ob enem brez vse dvoj be izkazano, da je naslov, s katerim se je dotičnik oglasil, že bival o času vvrstitve (1. dne oktobra);
b)	kadar kdo stopi iz vojstva (vojnega pomorstva) ali iz deželne brambe vsled tega, ker je bil proti zakonu potrjen (§. 40 a);
c)	kadar kdo stopi iz vojstva (vojnega pomorstva) ali iz deželne brambe zarad neod pravne nesposobnosti za službo, vendar samo tedaj, če je dotičnik izstopil na podlogi sklepa popregledne komisije ();§. 39, 40b);
d)	kadar je kdo prestavljen v nadomestno reservo vsled popreglednega sklepa (§. 39);
c)	v vseh drugih slučajih odhoda, če se je odhod zgodil do 1. dne oktobra naborno-stavnega leta.
Kadar je bil kdo proti zakonu potrjen, dolžni so oni, ki so kakö tega krivi, plačati v dotično era-rijalno blagajnieo povračilo škode v poprečnem iznosu od 20 goldinarjev.
Kdor je bil proti zakonu stavljen, ne bodoč sam kriv tega, ter ima škodo odtod, upravičen je zahtevati od krivca povračilo škode.
§. 42.
O založbi kontingentov vojaških novincev, porazdeljenih za vojstvo (vojno pomorstvo) in deželno
brambo, treba je vsako leto 31. dne avgusta narediti obračun. Pri tem obračunu kontingentov šteti je tako vse počenši od 1. dne septembra poprejšnjega . leta na zakoniti dvanajstletni čas službe potrjene, kakor tudi vsa do tiste dobe dokončno ukrenena nadomestila. Izimljejo se taki, ki so bili po §. 18 a), b), c), d) in e) neposrednje takrat vdraženi v nadomestno reservo, kadar so jih potrdili, in pa izmed onih, ki so sami sebe pokazili, taki, ki so samö za kako službo nižje cene.
O miru naj se, kar je potrjenih čez dotični no-vinski kontingent, iz vojstva (vojnega pomorstva) prestavi v deželno brambo, a iz deželne brambe v nadomestno reservo. Nasproti je v založbo kakih nedostatkov (odhodov) v omenjenih kontingentih privzemati „čezšlevilnike“ o porazdelbi (§. 15) vdru-žene v nadomestno reservo.
Ako bi se vendar pokazal kak nedostatek, velja naj za dolg, ki ga bode o prvi bodoči porazdelbi kontingentov djati v račun, in povečuje torej no-vinski kontingent naslednjega leta.
Stalna razdelba nadomestne reserve med vojstvo in deželno brambo (§. 15) opravi se tudi 31. dne avgusta.	I
§. 43.
Troške za pot na žrebanje (lozanje) in na naborno stavo mora vsak stavi podvrženi mladenič sam trpeti. Siromašne naj podpira občina, ki opravlja tudi potne troške za župana in uradnega spremlje- ; valca naborni stavi podvrženih.
Potne troške za take, ki se podvržejo popre-gledbi, in za spremljevalstvo, katero jim je pridati, plačuje državna blagajna.
Vse druge troške, ki jih je treba za zvršbo naborne stave in popregledbe, zalagati je po načelih, ki veljajo za uradovanje dotičnega oblastva.
§. 44.
Pod dolžnostjo naborne stave stoječ človek, ki k stavi ali popregledbi ne pride o pravem času in svoje zamude dovoljno ne opraviči, kaznuje se ■ z globo (v novcih) od 10 do 200 goldinarjev.
A kdor v nameri, da bi se dolžnosti naborne stave odtegnil, ne pride k stavi ali popregledbi, šteje se za beguna. Begun, ki se umika stavi, dene se ^ o dotični naborni stavi zunaj letnega razreda in žrebove vrste ter je dolžan, če pozneje sam dobro-voljno pride, eno leto in v nasprotnem slučaji dve leti čez zakonito sjužbo v liniji, odnosno po svoji telesni pripravnosti čez prezentno službo v deželni brambi prezentno služiti, vsled česar mu se tud' skupna dolžnost službe primerno podaljšuje. A če se spoznà, da je, bodi tudi samo časno, nesposoben z*
službo, ali kakor „manj dober“, ali pa na podlogi §§"v 31, 33 in 34 vdružen v nadomestno reservo, kazniti ga je, če je sam dobrovoljno prišel, sè zaporom od treh dni do enega meseca in v novcih od 15 do 150 goldinarjev, a če ni dobrovoljno prišel, sè zaporom od šestih dni do dveh mesecev in v novcih od 30 do 300 goldinarjev.
Ako begun do konca tistega leta, v katerem dopolni 36. leto svoje dobe, ni prišel pred stavno, odnosno popregledno komisijo, kazniti ga je sè zaporom od petnajstih dni do dveh mesecev in v novcih od 50 do 300 goldinarjev.
Sokrivci prestopka imenovanega v prvem odstavku kaznijo se v novcih od 10 do 200 goldinarjev, a sokrivci prestopkov omenjenih v drugem >n tretjem odstavku sè zaporom od treh dni do dveh mesecev in v novcih od 15 do 300 goldinarjev.
§• 45.
Kdor v nameri, da bi se odtegnil dolžnosti naborne stave, zapusti ozemlje avstro-ogerske monarhije, ali med naborno stavo biva kje zunaj mej monarhije, zakrivi se pregreška, ter kaznuje z ostrim zaporom od enega meseca do enega leta in v novcih °d 100 do 1000 goldinarjev. Razven te kazni dene se takšen begun zunaj letnega razreda in žrebovne V(,ste in kar se tiče služenja in podaljšanja službe, Postopa se z njim po §u 44.
§• 46.
Tam, kjer se pod vojno dolžnostjo stoječi v večjem številu odtegnejo tej dolžnosti, kot beguni pred naborno stavo, sme minister za deželno bran ukazoma ukreniti v odpomoč služeče izredne na-l'edbe, a mora jih opravičiti pred prvim bodočim državnim zborom.
§• 47.
Kdor se poprime kakih zvijač (zvijačnihspletek), du bi zakoniti vojni dolžnosti odtegnil sebe ali koga drugega, zakrivi se pregreška ter se kaznuje z ostrim Zaporom od enega meseca do enega leta in v novcih ®d 150 do. 2000 goldinarjev — kadar se ne uporabijo ostrejša določila občnega kazenskega zakona.
Razven te kazni deva se krivec, komur na °rist je bilo kaznjivo djanje storjeno, za dotično Uuborno stavo zunaj letnega razreda in žrebovne vrste ter se v oziru na odslužbo in podaljšanje užnc dolžnosti postopa z njim po §" 44.
Kdor se poprime kakih zvijač, da bi za sebe ali za koga drugega dosegel katero v §§ih 25 do vštevši 34 tega zakona določeno ugodnost, ki mu ne pristojl, zakrivi se pregreška ter se kaznuje z ostrim zaporom od enega meseca do šestih mesecev in v novcih od 100 do 1000 goldinarjev, ako se ne uporabljajo ostrejša določila občnega kazenskega zakona.
Razven te kazni deva se krivec, komur na korist je kaznjivo djanje strojeno, za dotično naborno stavo zunaj letnega razreda in vrste po žrebu (lozu) določene.
§. 49.
Kdor sam sebe pokaži ali kako drugače pripravi sebe v tako stanje, zarad katerega bi imel postati celö ali deloma nesposoben za izpolnjevanje zakonite vojne dolžnosti, ali kdor sebe dä po kom drugem pripraviti v takšno stanje, dalje kdor drugega koga pripravi v tako stanje, zakrivi se pregreška, ter se kaznuje z ostrim zaporom od šestih mesecev do treh let in v novcih od 300 do 2000 goldinarjev.
Na takega, ki je drugega koga težko poškodoval, uporabljajo se določila občnega kazenskega zakona o hudodelstvu težke telesne poškodbe, ki utegnejo biti ostrejša.
Razven te kazni deva se poškodovanec v vseh naborni stavi podvrženih letnih razredih zuraj letnega razreda in vrste po žrebu določene ter je dolžan — ako je še pripraven za kako če tudi nižjo službo v vojstvu (vojnem pomorstvu) ali v deželni brambi — dve leti čez zakonito dolžnost službe v linji, odnosno čez čas prezentne službe v deželni brambi prezentno služiti, vsled česar mu se tudi skupna dolžnost službe primerno podaljšuje.
Vojaški novinci in nadomestni reservisti, ki se tako sami sebe pokazé, predno jih vvrstijo, izgube ugodnost, da bi se z njimi postopalo po letnem razredu in žrebovni vrsti, ter zapadejo vsem prej navedenim kazenskim določilom.
§. 50.
Predno kdo stopi v dobo naborni stavi podvrženo in dokler ne izstopi iz tretjega letnega razreda, ni nikomur dopuščeno oženiti se. Izimljejo se tisti, ki so bili o naborni stavi izbrisani ali kateri v tretjem letnem razredu niso bili potrjeni.
V okolnostih vrednih posebnega ozira sme komu minister za deželno bran ali deželno oblastvo, kateremu se ta svar preizroči, izimno dovoliti, da se oženi; ali to dovoljenje ne daje mu nikake ugodnosti v izpolnjevanji vojne dolžnosti.
Kdor se je oženil — prestopivši prej omenjeno prepoved — kaznuje se v novcih od 30 do 300 gl.
Sokrivca take nedovoljene ženitve zadeva ista kazen v novcih, in sicer tak6, da to ne brani postopati z njim po službenih propisih, ako je v javni službi.
§. 51.
Vojaškim osobam, ki se zakrivé begstva (dezer-cije), ne vračunja se v zakonito dolžnost službe čas, ki — kakor interkalarni čas — poteče od kar se denejo iz staleža do njihove predstave. V oziru na drugačno podaljšanje služnega časa merodavni so vojaški kazenski zakoni.
Skupni čas službe podaljšuje se po vsaki obsodbi civilnega ali vojaškega kazenskega sodišča za zamujeni čas prczentnc službe, če čas ta iznaša čez tri mesece.
§. 52.
Pravilno prestavljenje iz linije v reservo vojstva (vojnega pomorstva), iz te v deželno (pomorsko) brambo in iz nadomestne reserve vojstva v nadomestno reservo deželne brambe pod pridržkom častne stopinje (šarže), po tem odpuščenje (izpu-ščenje) iz deželne (pomorske) brambe pod pridržkom črnovojniške dolžnosti naj bode po izteku zakonito ustanovljene služne dolžnosti 31. dan decembra vsakega leta.
Ako dopušča stalež oficirjev in kadetov vojstva, smejo se kadeti, ki se dobrovoljno oglasé,tudi predno so dopolnili dolžnost službe v vojstvu, vendar pod uvotom, da se vzdržuje skupna služna dolžnost, ki jo imajo po zakonu, prestaviti v djanski stalež deželne brambe.
Reservne oficirje, ki izhajajo iz enoletnih do-hrovoljcev, prestavili je v deželno brambo, po tem ko kateri dokončd službo v vojstvu. Ako dopuščajo staležne razmere vojstva in biva potreba pri deželni hrambi, smejo se taki reservni oficirji po razloki državnega vojnega ministra o miru že po dovršeni devetletni službi v vojstvu prestaviti v deželno brambo. Z druge strani smejo se reservni oficirji in uradniki na njih prošnjo s privoljenjem ministra za deželno bran tudi po dovršeni dolžnosti službe v vojstvu pustiti v reservi.
Iz naslova dovršene služne dolžnosti odpuščajo se reservni oficirji samô tedaj, če prosijo za to.
V slučaji vojske biva prestava v reservo in v deželno (pomorsko) brambo, po tem odpust iz poslednjič imenovane na povelje Njegovega Veličanstva.
O povodu, če je kdo prestavljen v nedjansko razmerje ali če ga odpusté, prejme izkazno listino. Ako se izdanje te izkaznice kakö zakesnt, dotičnik zarad tega ni dolžan služiti čez zakoniti čas.
§. 53.
Vsakemu, kdor je djansko dovršil zakonito dolžnost službe v liniji vojstva (vojnega pomorstva), in katerega pridržati za službo se vidi koristno, dopušča se, namesto prestopa v reservo in čez čas reservne dolžnosti od leta do leta djansko službo iz dobre volje nadaljevati. Pod istimi uveti je tudi re-servnikom dopuščeno, vnovič stopiti v djansko službo.
Posebni propisi postavljajo pravila o materi-jalnih ugodnostih za podoficirje, kateri tako in pod takimi predpologami dobrovoljno dalje služijo.
Ta določila uporabljajo se zmislu primerno tudi na podoficirje in brambovce, kateri pri deželno-brambenih stežerih in oddelkih djansko služijo.
§. 54.
Reservniki in nadomestni reservisti vojstva so dolžni, dokler jim teče dolžnost službe v reservi, odnosno nadomestni reservi, udeležiti se treh vaj v orožji (službi), katerih vsaka traja po štiri tedne najdalje.
Vsi oficirji in kadeti reserve, ki so odslužili prezentno službo kot enoletni dobrovoljci, smejo se po meri, kakor je to potrebno za njihovo nadaljšnjo praktično izobraževanje, k tem vajam v orožji tudi vsako leto klicati.
Kadar koli se reservnik ali nadomestni reservist pokliče v dopolnjenje vojstva (vojnega pomor- -stva) na stalež o času vojske (§. 12, drugi odstavek), šteje mu se ta poklic tedaj za eno vajo v orožji, če je v resnici stopil v službo pri četi, v katero mu je bilo iti.
Taki reservniki, ki se o miru privzamejo v djansko službo (§. 12, četrti odstavek), dolžni so hoditi na vaje v orožji samo po določilih zakona od 31. maja 1888 (Drž. zak. št. 77).
Oni reservniki vojnega pomorstva, kateri so dolžnost štiriletne službe v liniji (§. 8) djansko dovršili, ne smejo sc klicati k vajam v orožji.
Pomorski brambovci nimajo dolžnosti udeleževati se vaj v orožji.
Vaje v orožji za deželno brambo uravnava zakon o deželni brambi. Za vaje v orožji deželno-brambene nadomestne reserve naj veljajo ista določila, kakor za nadomestno reservo vojstva.
§• 55.
Vsako leto po žetvi bivajo prigledni zbori (glavni raporti), ki ne smejo trajati več nego en dan.
K tem priglednim zborom dolžni so prihajati vsi oni stalno-dopustniki, po tem vse one osobe iz reserve, deželne brambe, nadomestne reserve in pomorske brambe, ki v teku tistega leta niso bile ni v djanski službi, ni v vojaškem izučevanji, niti so se udeležile kake vaje v orožji.
Prestop te dolžnosti kaznovali je po vojaških disciplinarnih propisih.
ministra vzdrževati v znanji o staleži, opremi, poraz-meščenji, vojaški izučbi in disciplini (strahovalnem redu) deželne brambe.
§. 58.
Višje voditeljstvo vsega črnovojništva izročeno je ministru za deželno bran.
Sklicana črna vojska stoji v vojaškem oziru pod vojaškim poveliteljem, katerega imenuje Njegovo Veličanstvo.
Minister za deželno bran ima dolžnost, nepretrgoma državnega vojnega ministra vzdrževati v znanji o staleži in opremi črne vojske.
§. 59.
Oficirje vseh stopinj v vojstvu (vojnem pomorstvu), deželni brambi in sklicani črni vojski imenuje Njegovo Veličanstvo.
§. 56.
§. 60.
V vojstvo (vojno pomorstvo) in v deželno brambo zavezani uradniki državni, Najvišjih zasob-uih, rodovinskih in avitikalnih založnih posestev, Uradniki javnih zalogov (fondov), deželnih in okraj-Uih zastopov in občin, ki jim je izročena politična Uprava, — kadar se za te službe zahteva izkaz pravo-slovnih in državnoznastvenih študij, — dalje pro-tesorji in učitelji javnih ali pravico javnosti imajočih Učilišč, med katera spadajo tudi ljudske šole, smejo Se v slučaji vojske v številu za vršenje upravne ^'užbc in za pouk neogibno potrebnem, na predlog uotičnih strokovnih ministrov, z dovoljenjem Njegovega Veličanstva pustiti na svojih mestih.
Isto določilo velja za nameščence v poštni, elografski, železnocestni in paroplovstveni službi, vrš|f<)r S° neobr'bno potrebni za vzdrževanje poslo-
§• 57.
Vse reči deželne brambe spadajo v področje uunistra za deželno bran.
, Tanja določila ima v sebi zakon o deželni
brambi.
.	0 vojski stoji vsa deželna hramba v vojaškem
. Uu pod vojaškim poveliteljem, katerega imenuje
v,. puu vujaïiMiu j
Je8"vo Veličanstvo.
. Minister za deželno bran, odnosno nadpoveljnik jj e ne brambe — le-ta po ministru za deželno an ima dolžnost, nepretrgoma državnega vojnega
Vsak oficir, proti kateremu ne teče preiskovanje ni kazenskega sodišča, ni častnega sveta, sme dobrovoljno odložiti svojo šaržo; vendar s tem ne postane prost izpolnjenja služne in vojne dolžnosti, ki jo ima po zakonu, kakor tudi tega ne postane prost tisti oficir, ki svojo šaržo izgubi' po kazensko-sodnem ali častno-svetnem poti.
§• 61.
Brez dovoljenja vojaškega oblastva ne smejo se oženiti:
a)	Djansko služeče osobe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe;
b)	nevvrščeni vojaški novinci vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe;
c)	stalno-dopustniki izmed liniji služnih, izimši take, ki jim tekö poslednji trije meseci njihove dolžnosti, služiti v liniji, in take, ki so na dopustu po §. 32, drugem odstavku, ali pa iz rodovinskih ozirov (§. 34, predposlednji odstavek) ;
d)	s probeležbo za pomestne (lokalne) službe v pokojni stalež premeščeni oficirji;
e)	osobe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe, vzprijete v kako preskrbovalnico za onemogle vojake (v kako invalidnico).
V slučajih, ko bi kdo prelomil to prepoved, uporabljajo se:
a) Na djansko služeče vojaške osobe vojaški kazenski zakoni in propisi;
b) na nedjansko služeče takšne osobe kazenska
določila §a 50.
Sè sokrivci postopa se prav tako.
Vse tu ne imenovane osobe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe — tudi ne vvrščeni in ne djansko služeči nadomestni reservist! —- ne potrebujejo za ženitev nikakega dovoljenja od vojaškega oblastva.
§. 62.
Stalno-dopustniki, oficirji in moštva reserve, pomorske brambe in deželne brambe, ki niso v djanski službi, po tem ne djansko služeči nadomestni reservisti podstojé v vseh svojih grajanskih (civilnih) razmerah, kakor tudi v kazenskih in policijskih reččh civilnim sodiščem in oblastvom. ter so podvrženi samo onim omejitvam, ki se opirajo na ta zakon in so potrebne za razpreglednost. Njih dolžnost je, kadar koli menjajo svoje prebivališče, zglasiti to razpreglednemu oblastvu.
Kakö je koga kaznovati, če prestopi dotične propise o zglaševanji in razpregledu, to ukazoma urejuje minister za deželno bran.
Stalno ali časno v djanski službi stoječe osobe vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe podvržene so vojaškim kazenskim zakonom in disciplinarnim propisom; a glede njih grajanskih razmer, ki se ne odnašajo na vojaško službo, podvržene so grajanskim (nevojaškim) zakonom in oblastvom.
Z nedjansko služečimi osobami vojstva, vojnega pomorstva in deželne brambe je zarad vojaških zločinov (deliktov), ki jih o priglednem zboru (glavnem raportu) ali kakor oficirji (uradniki) storé v vojaški uniformi, postopati je po vojaških kazenskih zakonih in disciplinarnih propisih.
Razven tega je nedjansko služeče osobe iz moštva, ki odhajaje k djanski službi ne zglasé svojega odhoda, in pa nedjansko oficirje (uradnike), ki propisanih vojaških zglasitev ne opravijo, kaznovali po vojaških disciplinarnih propisih.
§. 63.
Vsi, ki jih veže služna dolžnost, naj vsak čas posluhnejo, kadar koli bodo klicani.
Kadar cesarstvu pretf bližnja vojska ter je réserva in deželna hramba sklicana, imajo vse v vnanji deželi bivajoče osobe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe dolžnost, čim se to v javnosti razvé, brez odloga vrniti se v svojo domovino, ne čakaje posebnega poklica.
S posebnimi zakoni se določa, v koliko zapade kazni, kdor te dolžnosti ne izpolni ali na povelje, kam odriniti, ne pride, kamer je klican.
§. 64.
Odpust zarad tega, da bi se kdo izmed spadajočih v vojstvo (vojno pomorstvo) preselil v vnanjo deželo, predno je dovršil dolžno službo, sme mu dodeliti državni vojni minister.
Da bi se kdo drug pod vojno dolžnostjo stoječih preselil na vnanje, ali kdo takih, ki še niso stopili v dobo naborne stave, zavisno je od dovoljenja ministra za deželno bran.
Kdor je dolžan v liniji služiti, po tem, kdor še ; ni naborni stavi podvržen, ali kdor svoji dolžnosti, priti na stavo, ni popolnem zadovoljil, takemu sme se dovoljenje izselbe v tujo deželo dodeliti samo tedaj, kadar se seli sè svojima roditeljema (še živini roditeljem).
Da je izselba zvršena, smatra naj se samo j tedaj, ako se je dotičnik v letu dni res preselil iz cesarstva v kako vnanjo deželo z namero, ondukaj za stalno prebivati. Ako se izselba opusti, dolžan je dotičnik dotegniti ostanek služnega časa, ki je bil pretrgan z njegovim odpuščenjem iz vojaštva (de- 1 želne brambe).
Dokler traja mobilnost in o vojski ne sme se | osobi oborožene moči dovoliti, da bi se preselila na ; vnanje.
§. 65.
To, da se kdo dene zunaj letnega razreda in vrste po žrebu (lozu) določene, in pa določila zdru- I žena s tem o izpolnjenji vojne dolžnosti, obveljajo J v slučajih §§',v 45, 47, 48 in 49 kakor neposrednja pravna posledica obsodbe. Vrhu tega izgubé stoječi J pod vojno dolžnostjo, kateri se po §§ih 44, 45, 47, j 48 in 49 denejo zunaj letnega razreda in žrebovne ■ vrste, kot pravna posledica obsodbe pravico do ugod- j nostî obseženih v §§ih 25, 26, 27, 28, 29, 30 in 32-
§. 66.
Kazenski novci (globe) pobrani na podlogi tega zakona gredo v zalog za uboge domovinske občin®, naborni stavi ali vojni dolžnosti podvrženega, a v vo* jarinski zalog tedaj,- kadar komu ni moči najti domovinske občine.
Poslednjič omenjeni kazenski novci naj se vr»* : čunjajo v zakoniti delež prispevka v vojarinski zalog-

Vse po tem zakonu prisojene globe (kazni v novcih) naj se, kadar jih ni moči izterjati, premené v kazni zapora, odmerjaje po en dan zapora za vsakih 5 goldinarjev. Pri kumulativnih kaznih se vendar kazen na svobodi, ki jo preti zakon, vsled Premene ne sme prestopili za več nego polovico.
§• 67.
Čas, v katerem zastarevajo prestopki obseženi v §§ih 35, 44, 50 in 61, drugi odstavek, točka b), Ustanavlja se na tri mesece, a čas za zastarevanje pregreškov, obseženih v §§lh 45, 47, 48 in 49, na leto dni.
Zastarevanje kaznjivih djanj začenja se:
1.	V slučajih §§0T 44, drugi in tretji odstavek, ^5 in 49 g koncem tistega leta, v katerem je stoječi pod vojno dolžnostjo dovršil 36. leto svoje dobe, uli ta čas, ko pod vojno dolžnostjo stoječi dotičnik pride pred naborno (popregledno) komisijo, a za estale krivce tudi o smrti pod vojno dolžnostjo stoječega, ako bi ta poprej umrl;
2.	v slučaji §a 50 z iztekom časa, v katerem Ie prepovedano oženiti se, ali če se ženitbena vez Poprej razreši.
Gledé kaznjivih djanj, o katerih se govori v §§lh 35, 44, prvi odstavek, 47, 48 in 61, drugi odstavek, točka b), o začetku zastare veljajo določila občnega kazenskega zakona.
ogerske državljane, bivajoče v kraljevinah in deželah zastopanih na državnem zboru, brez razločka, so li te prestopke storili v tostranskem državnem ozemlji ali zunaj njega. V takih slučajih so politična oblastva prebivališča pristojna za zvršbo kazenskega postopka.
Enaka določila, kakor v prvem in drugem odstavku tega paragrafa, naj veljajo tudi glede prestopkov, ki jih je po §" 62, drugi odstavek, pokoriti.
§. 70.
Kazenska določila §§0T 44, poslednji odstavek, 45, 47 in 48 uporabljajo se tudi na osobe podvržene vojaški sodni oblasti.
Kazenska določila §a 49 uporabljajo se tedaj na osobe stoječe pod vojaško sodno oblastjo, kadar kaznjivo djanje omenjeno v tem paragrafu storé na človeku, ki še ni potrjen za vojaka, ali na nevvršče-nem novinci ali nadomestnem reservistu ali pri tem kot sokrivci sodeljujejo.
§• 71.
Določila:
o nameščanji dosluženih podoficirjev,
o pobiranji in porabi vojarine (vojaške takse), in
o preskrbi osob oborožene moči, po tem njihovih vdov in sirot, obsežena so v zakonih o tem danih.
•§. 68.
Kazenski postopek zarad prestopkov omenjenih v §§"' 35, 44, 50 in 61 tega zakona, kjer ne gre paškim oblastvom, pristoji političnim oblastvom, 'u to v slučaji §“ 35 političnim oblastvom prebivala, a v ostalih slučajih političnim oblastvom domovinske občine.
iti 49
Zarad pregreškov obseženih v §§‘l1 45, 47, 48 pristoji kazenski postopek rednim sodiščem.
Člen III.
Prehodna določila.
Točka 1.
K naborni stavi, ki pride po razglašenji tega zakona, klicani so oni pod vojno dolžnostjo stoječi mladeniči, kateri v dotičnem letu dovršijo 21., 22. in 23. leto svoje dobe.
§. 69.
Avstrijske državljane treba je zarad prestopkov jUUenjenih v §§ih 35, 44, 50 in 61, drugi odstavek, '-ka kaznovati tudi tedaj, če so te prestopke 2lj0tlli ZunaJ kraljevin in dežel zastopanih v državnem I 'U'11. Na take slučaje uporabljajo se pripodobno do-'}a §'* 235 občnega kazenskega zakona, ter pri-tedaj kazenski postopek tudi gledé prestopka tega zakona političnemu oblastvu domovinske uučnie.
točk	§§ov 36, 44, 50 in 61, drugi odstavek,
Ka b), pričujočega zakona, uporabljajo se tudi na
Točka 2.
Triletni službi v pomorski brambi podvržene so tudi one osobe, ki bivajo o razglašenji tega zakona še v slaleži vojnega pomorstva ter še niso izpolnile dozdanje skupne dolžnosti službe.
Pod vojno dolžnostjo stoječe, ki na podlogi dozdanjega zakona bivajo v razpregledu nadomestne reserve ali deželne hrambe, vdružati je po meri njihove vojevitosti, v slalež nadomestne reserve in torej podvreči vojaškim priglednim propisom. Ali oni so o miru odvezani vojaške izučbe in periodnih
vaj v orožji ; tudi jim ni treba izkazovati vsako leto, da imajo še pravico na ugodnost v izpolnjevanji vojne dolžnosti.
Dolžnost službe onih, kateri so po časnem oproščenji (osvobojenji) prišli pod razpregled nadomestne reserve ali deželne brambe, razteza se do
31.	dne decembra tistega leta, v katerem dovršijo
32.	leto svoje dobe.
Taki, ki so po odpuščenji prišli pod razpregled nadomestne reserve ali deželne brambe, podvrženi so dolžnosti službe, ki je primerna njihovemu nabornemu letniku.
Točka 3.
Tisti nadomestni reservisti, ki so bili na podlogi člena II zakona od 2. oktobra 1882 (Drž. zak. št. 153) potrjeni, a ne izučeni, prosti ostanejo obdobnih vaj v orožji.
Doslej potrjene in izučene nadomestne réserviste privzemati je samo k vajam v orožji, katerim so podvrženi njihovi naborni letniki.
Točka 4.
Vse pravice na ugodnost službe enoletnih do-brovoljcev, ki jih je kdo pridobil, predno je obveljal ta zakon, ostanejo ohranjene.
Z enoletnimi dobrovoljci, ki že stojé v pre-zenlni službi, ko začne veljati ta zakon, postopati je po dozdanjih določilih.
Takim enoletnim dohrovoljcem, kateri ta čas še niso nastopili enoletne prezentne službe, ohranja se že dovoljeni odlog prezentne službe.
Zdravništva učeči se enoletni dobrovoljci, ki so ta čas, ko pride v moč ta zakon, v tretjem ali višjem letnem tečaji zdravniških študij, smejo polu-letno prezentno službo v staleži vojakov (§. 27) zadnji čas nastopiti v tistem letu, v katerem dovršijo 27. leto svoje dobe.
V ostalem se uporabljajo na enoletne dobro-voljce, ki so potrjeni, predno je ta zakon prišel v moč, določila pričujočega zakona.
Točka 5.
Vse pred veljavnostjo tega zakona pridobljene pravice za ugodnost §§ov 25 in 27 dozdanjega za-
kona ostanejo ohranjene; v ostalem se uporabljajo določila §§0T 31, 32 in 33 pričujočega zakona.
Točka 6.
Take, ki so pri poslednji naborni stavi, predno je obveljal ta zakon, bili v tretjem letnem razredu časno oproščeni za to, ker so dotični moški sorodniki stali pod dolžnostjo reservne službe, vdružiti je, dokler obstoji ta pravni naslov, v nadomestno reservo.
Točka 7.
Dolžnost reservnih oficirjev in kadetov, udeležiti se vsako leto vaj v orožji (§. 54, drugi odstavek), ne razteza se na one, ki so ta čas, ko je la zakon začel veljati, že nastopili enoletno prezentno službo.
Točka 8.
Kazenska določila obsežena v tem zakonu uporabljajo se na kaznjiva djanja, ki so bila pred začetkom veljavnosti tega zakona storjena, a še ne sojena, samo v toliko, kolikor po pričujočem zakonu niso podvržena strožjemu postopku, nego po poprejšnjem zakonu.
Točka 9.
Ako bi se kontingent vojaških novincev za vojstvo v prvem letu veljavnosti tega zakona vsled j prehoda na poznejši začetek naborne dolžnosti ves ne dobil, smejo se v prejšnjem letu po žrebovni i vrsti v deželno hrambo vdruženi, kar jih prihaja na j stalež glavne knjige, potreben za deželno hrambo, prestaviti v nadomestno reservo vojstva.
Člen IV.
Ta zakon pride v moč z dnem razglašenja.
Zvršiti ga izroča se Mojemu ministru za deželno bran, ki v porazumu z državnim vojnim ministrom ukrene za njegovo zvršitev potrebne naredbe.
V Budim-Pešti, dne 11. aprila 1889.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Welsershoimb s. r.