List ?t. 79.
Kje naj se hi?a zida, in kteri kraj je za hi?no podlago nar bolj pri-
praven ?
Govorili smo v 69. listu leta?njih ?Novica o lastnostih, ktere mora hi?a imeti, da je ljudem prijetno in zdravo prebivali??; danes smo se namenili, nekaj od kraja ali prostora za hi?no podlago (Baugrund) na kratko povedati.
Kdor si hi?o postaviti ho?e, naj zbere, ?e je mogo?e, suh in vjsok kraj, kije prikladen za suhe kleti, za dobro ?tirno, za potrebne ?lebe in za hi?no zidovje sploh. Visok kraj je tudi za tega voljo dober, da ob ?asu povodnji voda hi?e ne dose?e.
Pred zidanjem je treba na sosedne pohi?tva se ozreti. Ve?idel je poprej mnogo razmer in pravic presoditi in poravnati, kakor na priliko: okna, kap, ?lebe itd., o kterih posebne postave govore.
Ako se hi?a na mesto ?e stoje?iga zidi??a postaviti, ali med sosedove hi?e vverstiti ho?e, se ve da tu je treba, s sosedi se prej pogojiti.
Kadar kraj ali zemlja za prihodnjo hi?o se preiskuje, naj vselej zveden mo? ali poznavec na pomo? se pokli?e, ker se o taki preiskavi ?e skuseni gospodarji velikrat goljufajo, ter pozneje veliko ?kodo terpe. Naj perva potrebnost dobriga kraja je njegova ravnost. Neravno zemljo ?e le poravnati, jame zasuti, globine napolniti, mo-?irne kraje posu?iti ? to sila dela in dnarja potrebuje, ter v?asih polovico, ali ?e ve? tistiga kapitala po?re, kteriga je gospodar za sozidanje ce-liga pohi?tva bil namenil.
Kraji ali prostori, na ktere se hi?e brez posebne umetne naprave sozidati morejo, so pa razli?ni.   So namre? slede?i:
1.  S kal o vina (Felsengrund). Ta je za hi?no podlago nar bolj?i, ?e je celokupna in terda, in ?e je nekoliko ravna. Druga?i je treba, deloma jo razbiti in z velicimi stro?ki poravnati, deloma drage podzidja napraviti.
2.  Glinjevina (Thonboden). Suha in terda glinjevina je dobra za hi?no podlago; ?e je pa vla?na ali mokra, se na njej sozidanahi?a s?asoma nekoliko vsede.
3.  Pe? en i ca ali peskovita zemlja (Sandbo-den), ?e je njena lega ravna in terda. Nevarno je pa, na s vi ? hi?o postaviti, zlasti ?e ga je veliko , in kjer ga voda podjeda.
Tudi ilovica, in lapornata ali soldanasta zemlja niste ugodne za hi?no podlago: ker stepremehke, in ker visoka voda ju velikokrat spodjeda in podrije.
Kdor na taki zemlji hi?o zidati ho?e, mora ?iroke in mo?ne podlage ali podzidje iz mo?njga kamnja napraviti.
Popolnama neprikiadna za zidanje sta ber-nja ali ?erna zemlja, in nanos ali naplavina (aufgeschwemmter Grund). Ako se na teh vunder zidati ho?e, je treba jih izkopati noter do spodej le?e?iga terdnej?iga (zra?enigaj dna.
Naj ve?i te?koto poslednji? pa delajo:
4. Mo?virje, blat o vin a in ?ota. Tu je vselej drage podlage treba, ktero le zveden stavi-telj napraviti zamore.
Kako se pa zve, kak?ine so tla, na kterih zidati ho?emo? To naznanijo in povedo posestniki bli?njih hi?; to poka?e preiskava zemlji?a, ?e se izkopa, ali, kjer to ni mogo?e, zemeljski vertavnik (Erdbohrer).
Da bi v postavljeni hi?i goba ne rasla, naj se poprej pregleda, ?e na tistim kraji, kjer zidati ho?emo, ni ?e zidarska goba (po pravim: lo?ka goba, Holzschwamm) se naselila, kar se posebno na tacih mestih navadno primeri, kjer so dolgo ?asa hlevi stali, ali gnojnice bile, ali na kterih dna je hovje strohnelo. O takih okolj?inah je treba, da se stara podertina poprej odpravi, in nevarna zemlja izkopa in pre? spelje.
Ravno tako naj se ne zida na mo?no pognojeni zemlji; ako se pa tam vunder staviti mora^ iz-kopaj tudi pred nekoliko ?evljev globoko, napolni izkopani kraj s suhim prodam, in zidaj le s suhim kamnjem.