Naročnina listu: =
Celo leto .	.	K	12-
Pol leta .	.	„	6‘—
Četrt leta .	.	,	3-—
Mesečno .	.	„	1*—
Zunaj Avstrije : ===== Celo leto .	.	K	17'—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne. :::
Rokopisi 6e ne vračajo.
Uredništvo in upravnišivo : Maribor Koroška nlica S. = Telefon št. 113.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Pro domo.
Stojimo preci važnimi, clalekosežnimi dogodki. Usoda deželnega zbora je zapečatena, naj postane de-lazmožen ali ne, kajti drugo leto že itak poteče njegova Iegislativna doba, in zato se mora razpustiti. Tudi državni zbor boleha. Vodstvo parlamentarnega dela imajo svobodomiselni Nemci v rokah, toda to so slabe roke. Kljub zatrjevanju nemške vzajemnosti se vendar ne dajo tako lahko premostiti različnosti v politiki čeških in alpskih Nemcev. To nam dokazujejo posebno sedanji dogodki.
Vladna večina je med seboj razdejana in gotovo je, da bo ta razdejanost zadala parlamentu smrtni udarec, ali pa ga tako ohromi, da ne bo mogel izvršiti svojih, sedaj najvažnejših nalog: finančne reforme in rekrutnega vprašanja. In kdo si upa trditi, da ima parlament v sedanji večini za imenovani nalogi dovolj moči? Zato je zelo verjetno, da so tudi dnevi drž. zbora šteti in da so volitve v državni zbor blizu,.
Pred dvojnimi volitvami torej stojimo. Uspehi slovenskega svobodomiselstva na Goriškem so dali tudi našim svobodomiselcem pogum. V zadnjem času o-pazujemo zopet intenzivnejše delo liberalcev v cirilme-todarskih in sokolskih društvih. Sploh sili liberalizem po teh dveh organizacijah vse globlje mecl naše ljudstvo in mnogi niti ne spoznajo te nevarnosti. Osobito pa je postalo liberalno časopisje vse predrznejše in a-gitacija zanj živahnejša kakor kedaj poprej.
Agitacija za naše lisle pa je v zadnjem času minimalna, po nekod, z žalostjo moramo priznati, je pa sploh ni. Mnogi naši imoviti in odlični pristaši so brez lista. Gostilne, v katere zahajajo naši strankar-ji, imajo samo nemške in liberalne časnike, našega nobenega. Obrtniki, ki- živijo od naše stranke so naročniki nasprotnih časnikov. Ali je to rad v stranki, ali je to znamenje strankarske zavednosti?
V naše vrste se mora naseliti zopet drugo, živahnejše življenje. Več veselja, več poguma za cilje naše stranke, za boj, mora prevzeti naše strank ar je. O vsakem morajo veljati Zupančičeve besede:
Po strani klobuk, pokonci glavo, krepko udarjaj ob tlak —
Začnimo novo življenje z agitacijo za naše liste. V Časopisju je moč vsake stranke, in mi bomo zmagovali le z mogočno razširjenim časopisjem. Ne pozabimo agitirati tudi po trgih in mestih za naše liste. Politična posest trgov je tudi eden izmed naših visokih ciljev; za to pridobitev je pa treba bojnega razpoloženja In dobrega orožja — Časopisja.
Končujemo v prepričanju, da naše besede ne bodo padle na skalovita tla!
Proti ogrskim Slovencem,
(Od dobrega poznavalca razmer.)
V zadnjem času ne ve madžarsko časopisje, kam bi se djalo od velike jeze, ker začnejo ogrski Slovenci, ki so se izselili v Ameriko, tam zahajati v slovanska društva in berejo slovenske časopise. Dozdaj — tako jadikuje — so ogrski Slovenci v Ameriki skupno z Madžari ustanavljati, društva (seveda madž.), so Madžarom pomagali zidati cerkve in šole ter so brali madžarsko časopisje, sedaj pa jamejo zahajati v slovanska društva in berejo slovenske časopise. Večde-setletno pomažarjevalno delo vidijo s tem uničeno in z grdimi psovkami, ki so lastne samo Madžarom, kličejo prokletstvo na vse tiste „vseslovenske nevernike“, ki „ščuvajo“ ogrske Slovence proti Madžarom.
Madžarom torej ni dovolj, da na Ogrskem zatirajo slovanske narode in z nogami teptajo njih naj-svetejše pravice, temveč hočejo tudi, da bi jim Slovani še v tujini, v državi svobode, tlacanili. ‘Tudi tam naj bi Slovenci s svojimi težko prisluženimi vinarji podpirali njihove roparske namene. Ni jim dovolj, da s svojo sebično politiko izsesavajo Slovane in jih silijo, da si morajo v tujini iskati kruha, temveč še drzno zahtevajo od njih, da ostanejo tudi v tujini njih sužnji, naj se še v tujini ne poslužujejo svojega materinega jezika.
To je grda sramota za narod, ki hoče veljati za kulturnega. Naravnost nezaslišano je, da se evropski narod huduje nad tem, ako ogrskim Slovencem v Ameriki pridiguje duhovnik, ki ne zna madžarski, in ako si Slovenci, katerih večina, sploh nič ne razume madžarski, dajo blagoslavljati zastavo v slovaški in ne v madžarski cerkvi. Ti oholi Madžari v svoji megalomaniji že res mislijo, da bo kmalu ves svet njihov.
Zanimivo je tudi, kako sodi madžarsko časopisje v zvezi z zgoraj omenjenimi dogodki o številu ogr-
skih Slovencev. Pri zadnjem ljudskem štetju so namreč Madžari tako prezirali Slovence, da jih v Statistiki niti niso posebej omenili, temveč so jih uvrstili mecl „razne narodnosti“, torej med cigane, Turke in druge take narode, katerih število je na Ogrskem tako majhno, da jih ni vredno upoštevati. Vsled tega pa sedaj tudi ne znajo, ali bolje rečeno, nočejo znati, koliko je pravzaprav ogrskih Slovencev. V časopisju stoji, da jih je komaj 20.000 in da so še ti „skoro popolnoma“ pomadžarjeni. Temu pa ni tako. Ko sem potoval lansko leto po Prekmurju in sem prišel v doti-ko z osebami, ki celo Prekmurje dobro poznajo, sem izvedel, da je ogrskih Slovencev najmanj 100.000 in to še razun tistih, ki so se izselili v Ameriko in katerih število znaša že tudi do 20.000. Pa bi bil pa na svojem potovanju kje našel vas, ki bi v zadnjih desetletjih bila zares skoro popolnoma pomadžarjena, to se ni zgodilo, in take vasi po zatrdilu mojih tamošnjih znancev tudi ni. Tu in tam se nahaja vas, v kateri se je zlasti šolska mladina — seveda vsled stroge zapovedi od strani učiteljev — jela pridno učiti madžarskega jezika, pa tudi v teh vaseh bodo pretekla še dolga desetletja, preden bodo njih Stanovniki popolnoma pomadžarjeni, ako se to sploh kedaj zgodi. V največjih vaseh pa madžarski nič ne znajo in madžarske besede tudi ne marajo.
Ameriška slovenska društva zato pozivamo, naj si le prizadevajo pridobiti za ude ogrske Slovence in naj jih seznanijo s slovenskim časopisjem. S tem vrše važno narodno nalogo. Ce pa Madžari vsled tega od jeze popokajo, nič ne škodi, kajti po teh političnih ne-poštenjakih in nasilnikih ne bo žaloval nihče.
Osnovanje trgovsko-obrtne
kreditne zadruge v Celje.
* Te dni se je izvršil za slovensko trgovino in o-brt na Spodnjem Štajerskem tako važen korak, da ga moramo širši javnosti razložiti.
Znano je, da pri nas slovenske trgovine in o-brti pred prilično 25. leti takorekoč ni bilo. Nihče ni poznal tega stanu in nihče vprašal, Če je slovenskemu- narodu potreben ali ne, dočim so v naših mestih in trgih gospodarili naši narodni nasprotniki in si polnili žepe s slovenskim denarjem.
Kakor v vseh strokah, napredovala je tudi organizacija slovenskega obrtništva in trgovstva v zadnjih 20. letih na Spodnjem Štajerskem vidno. Binkošt-ni obrtni shod pretečenega leta je pokazal, da obrtni in trgovski stan ni še mrtev, da živi in hoče napre-
PODLISTEK. Udarci usode«
(Napisal 'Januš Goleč.)
(Konec.)
Ni šlo z lepa, moža sta prijela blaznico za roke, morala je, kakor je bila,, v voz,.
Vpila je in grozila, pa predno sta jo porinila v voz, se je še enkrat tako milo ozrla v Justo, da je ta na glas zaplakala, planila za; njo in jo hotela še objeti.
Prepozno — voznik je počil z bičem, Franca se je odpeljala! in Justa ni nikoli več videla nesrečne pijanke, ki pa je bila vendar le njena — mati., Justa je ostala sedaj čisto sama; bala se je poprej France, sedaj pa je plakala za njo — kakor otrok za materjo.
Minulo je za tem par mesecev in v trgu so potihnile govorice o bolezni poštarice France. Gospodje so zopet prominirali med drugimi pregovori in se preseljevali iz ene gostilne v drugo. Justa je bila tudi še vedno v Kotlu in sama v uradu. Po zadnjem dogodku je postala še bolj resna in njen poprej tako mil obraz je postal otožen. V družbo je zahajala še manj kakor poprej, kolo je tudi počivalo, le Justine misli so se vedno pečale s Franco, vest ji je očitala: da nosi tudi ona vsaj nekoliko krivde, da je spravila tovarišico v blaznico. Se po noči ni imela sirota miru, povsod je videla Francine sence, kako pretijo, pa ne samo doktorju, ampak tudi njej. Dr. Lukiča, do katerega je imela poprej največ zaupanja, se je sedaj ogibala, ne, naravnost bala. Franicine vedne grožnje in kletev so jej govorile : da je ravno ta mož ponudil nesrečni ženski strupeno čašo in jo naposled tiral v obupno blaznost.
Poglobljena v otožne misli in preganjana od o-čitajoče vesti, prejela je Justa nekega dne pismo in
ga odprla s tresočo roko. Pisanje je bilo dolgo in pisano od njej nepoznane roke; vendar začenjalo seje z besedami, ki so zvenele siroti Justi tuje, namreč: „Preljubi otrok moj! Justa je čitala, roke so se jej tresle in lice je izpreminjalo barvo. Pisal jej je dr. Lukič, nepoznani oče njen; pisal je odkritosrčno in ljubeznjivo. Justi pa je postalo medlo pred očmi pri besedah: „Tvoja mati, otrok moj, ne ustraši se, pijanka — Franca, je umrla v blaznici“.
Padlo jej je pisanje iz rok in omedlela je. Kako dolgo je bila v omedlevici, sama ni vedela, prebudila se je v postelji in zmakala jej je čelo njena stara po-strežnica Neža. Globok zdihljaj se je izvil Justi iz prs, ko je odprla oči; kako prijetno in praznično se jej je dozdevalo vse, kajti v urah omedlevice ni gledala strašne resnice, ampak je mirno — spavala. Vrnil se jej je spomin, vstrepetala je, solze so se jej vdrle po licu in zahtevala je pismo. Citala je Še enkrat in sedaj do konca. Izvedela je sedaj vse, kar se jej je prikrivalo celih 22 let. Franca-pijanka — njena mati; doktor, mož brez srca, njen oče. Mati — že mrtva; oče pa ji zapušča premoženje, a sam je pobegnil iz sramu neznano kam? Udarci bridke usode, ki so sledili kar na mah, ranili so nežno in mlado Justino srce preveč. Duša in telo sta jej obnemogla pod križem. ki je bil naložen na prešibke rame. Juste se je oprijela huda vročica in ni je spustila poprej, dokler se tudi njej ni omračil um. Vstala je sicer iz bolniške postelje, pa bilo bi bolje, da bi ne bila nikoli, kajti zblaznela je do smrti. Sledila ni sicer nikoli svoji materi v strasti pijanosti, ohranila je nedolžno dušo, pa greh starišev ji je naložil pretežavni križ— blaznosti.
Kot do 22. leta, skrbeli so tudi zanaprej za njo tujci, saj je imela sedaj dovolj premoženja, da, bila je bogata, pa vendar nesrečna in preganjana celo življenje. Bila je sirota, pa spoznala je očeta in mater, vendar pa bi bilo bolje, da bi jih ne bila nikoli. Od starišev podedovan greh se je prehudo maščeval na slabotnem in nedolžnem otroku.
Mudil sem se tudi jaz, pisec teh vrstic, pred leti v Kotlu in sedel nekega popoldne na klopici ob potu v smrekovem gozdu. Prišla je mimo mene črno oblečena dama sključene postave. Stopala je počasi in si brisala vedno pot s Čela. Djene oči so bile kljub letom lepe, a njen obraz je nosil tako žalosten obraz, da ga ne pozabim nikdar. Hotela je molče mimo, pa ne vem, da sem jo ogovoril, ko je že odhajala:	„No gospa,
kam pa po tako strmi poti?“
Postala je, me začudeno pogledala in tresoče rekla: „Gospod, pa jaz nisem gospa, ampak gospodična Justa“.
Obrnila se je in odšla, meni pa so čudno zvenele te besede. Te ženske, ki ji je gotovo usoda prerano sklonila hrbet in razparala obraz, nisem mogel pozabiti; zvedel sem pa pozneje, da ni bilanikdo drugi, nego sedaj postarana in blazna, nekdaj pa tako ljubka poštarica, gospodična Justa.
Moč strele.
„Bilo je pred davnimi leti“, tako je začela pripovedovati naša stara babica nekega zimskega večera n aim otrokom.
Predno pa je pričela s pravo povestjo, je ponovila trikrat zgoraj omenjene besede, Še parkrat pokapljala, potem pa zopet pričela z že znanimi besedami.
Torej pred davnimi leti, ko je še živel stari o-če babičin, se je vršila ta povest.
„Nekega vročega popoldneva“, tako je nadaljevala, „je sedel moj dedek s svojimi sinovi, z mojim o-četom in strici, ki pa so bili še vsi majhni, nedorasli otroci, pred hišo na klopi v senci vinske trte. Dedek jim je pripovedoval mične povestice o blagi cesarici Mariji Tereziji in otroci so ga pazljivo poslušali, tako, da niti opazili niso, da se bliža od ne strani sem huda nevihta. Kar naenkrat se pa pred njihovimi očmi zasveti, kmalu nato pa pretrsse stra-
dovati. Poprej nepoznan stan razvil se je v kratkem času do one stopinje, da se ga ne da več utajiti, temveč bo imel v bodoče v narodnih gospodarskih vprašanjih odločilno besedo.
Poleg kmetskega stanu in stanov z višjo izobrazbo je narodu potreben trgovski in obrtni takozvani srednji stan, kateri tvori temelj narodnega gospodarskega vprašanja.. Kadar bo ta stan gmotno neodvisen in zaveden, ne bo potrebno, se prepirati za slovensko rešitev posameznih aktov, ker bodo dejanske potrebe postale takšne, da bodo nemški uradniki pri državnih uradih in železnici nemogoči. V primero nam lahko služijo spodnještajerska mesta in trgi, katere smatrajo radi peščice nemškutarjev za nemško posest.
Pred 25. leti so se začeli snovati slovenski denarni zavodi, kar je bilo gotovo koristno in najpotrebnejše, in vsakdo bo uvidel, da se je s tem narodu mnogo pomagalo, ker se je izločil upliv nemškega kapitala na naš kmečki stan.
Vsi ti zavodi so pa osnovani v pretežni večini za hipotekarni kredit, dočim obrtniku ali trgovcu, Če ni imel posestva, na njegovq delo,, na zalpgo blaga ali pa na knjižne tirjatve ni bilo možno dobiti kredita ali pa le z dobrimi poroki.
Da se razvoj slovenskega obrtništva in trgovstva na Spodnjem Štajerskem omogoči tudi v gmotnem, vršil se je meseca marca t. 1. sestanek, na katerem se je sklenilo ustanoviti Trgovsko-obrtno kreditno zadrugo v Celju, ko bode podpisanih 100 deležev po 100 kron.
Ker je bil ta pogoj v kratkem času izpolnjen in so se predložila pravila v registrovanje ter so vsled sklepa c. kr. okrožnega sodišča v Celju z dne 22, julija t. 1. vpisana v zadružni register.
Uradni prostori Trgovske obrtne zadruge so v hiši g. Volaušeka na Ringu, v neposredni bližini pošte, kolodvora in davkarije. Uradni dan je vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne, posluje pa vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši nedelj in praznikov ter se sprejemajo hranilne vloge in dajejo strankam pojasnila.
Trgovina in obrt prevede na leto največ denarja. Stotisoče, da celo milijone znaša promet, s katerim upravlja ta stan v svojih obratovališčih in ako se vsi stanovski tovariši oklenejo tega zavoda, mora v teku časa ta denarni zavod postati eden največjih in najmočnejših na Spodnjem Štajerskem.
Vsakega obrtnika in trgovca dolžnost je, se posluževati pri inkasiranju svojih računov, faktur in knjižnih tirjatev našega stanovskega denarnega zavoda in da stopi k istemu v zvezo v tekočem računu, nadalje da nalaga vse dnevne izkupičke in hranilne vloge pri našem zavodu, obratno pa da pusti svoja plačila nakazati potom zadruge. Vsa tozadevna pojasnila daje zadruga pismeno ali ustmeno.
Zavod je ustanovljen v prvi vrsti za trgovce in obrtnike ter smejo biti v načelstvo izvoljeni samo trgovci in obrtniki.
Prepričani srno, cla se slovensko trgovstvo in o-brtništvo zaveda naloge, katero si je z ustanovitvijo tega zavoda postavilo in da bode vsak obrtnik in trgovec zastavil ves svoj upliv, da se bo Trgovsko-obrt-na zadruga v Celju raizvila do one stopinjie, ki je o-brtnemu in trgovskemu stanu primerna.
Somišljeniki! Naročajte koledar S. K. Z.
šen grom vso zemljo, tako, da so se morali prijeti za klop, da niso popadali na tla. Zrak pa se je napolnil s smrdečim žveplom.
Dedek je takoj pretrgal svoje pripovedovanje, rekoč: „Sveti božji križ, prekrižaj nas“, in je pokazal s prstom proti sosedovi hruški, katero je strela razcepila.
„Tam-le bo prišla čez 7 let ravno na ta dan in ob tej uri žveplena krogla zopet na dan. Vi ste še mladi in boste še učakali, poiščite jo, ker ta ima silno skrivno moč v sebi, ki bo še marsikateremu mogoče koristila.“
Bolj poredni fantiči so se mu smejali, le najmlajši si je te besede dobro zapomnil in res, ko je preteklo 7 let, našel je pod hruško majhno, sivkasto krogljico, katero je razcepil, hoteč videti, kaka je znotraj.
Teda čudo! Komaj je imel eno polovico v rokah, že se mu vrine v dlan in izgine pod kožo. Na istem mestu je pa postala roka črna in mladenič je zadobit v tisto roko tako moč, da so se ga bali stari in mladi daleč na okrog, čeprav še ni dovršil 20. leta.
Tako je postal na „čudežni“ način najmočnejši v vsej okolici, dasi je bil na videz slaboten, in marsikdo jo je pošteno skupil, ko se ga je lotil; kajti moj stric ga je popadel ter ga vrgel celo skozi zaprte dveri ven na cesto. Zato se ga mladeniči niso brez vzroka bali in izogibali; on pa se jim je lahko smejal.
Gostilničarji so ga povabili, če so priredili kak ples, naj bi prišel delat mir, seveda je dobil za to pijačo.
Tako se mu je vsak skušal prikupiti: gorje pa ustemu, ki. bi se mu zameril, ker njegovo maščevanje je bilo hudo.
To je najbolje občutil njegov sosed. Ker mu branil roko svoje hčerke Milice, mu je zagrozil, da mu bo po noči prevrgel kočo.
Vendar stari se ni ustrašil te grožnje. Ko pa se je po noči tresla cela koča kakor da bi bil potres ikoča ni bila zidana, ampak iz blata), pobrisal jo je hitro iz postelje na dvorišče.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar že pričela razpošiljati družbene knjige $za leto 1913. C. udje prejmejo letos naslednji književni dar:
1.	Koledar za leta 1914. V h\jem bo posebno vzgajal opis balkanske vojske z mho/goterimi, lepimi slikami. Sestavil je opis profesor Bezenšek v Sofiji. Za koroške Slovence in sploh za buditev najrodnega mišljenja je zelo dober spis dr. Kotnika o Andneju Einspieler. Nadalje so v Koledarju še pripovedni in poučni spisi ter pesmi. Imenik udov je zopet celoten.
2.	Pravljice. Spisali Utva in Mira. Ilustriral V. Cotič. O vsebini danes ne moremo izreči svoje sodbe, toda, prvoten ' vtis je dober, kajti človek si pravi: To je nekaj novega!
3.	Mlada Breda. Povest, ki jo je spisal mlad, a že priljubljen pisatelj dr. Ivan Pregelj.
4.	Zgodovina slovenskega naroda,, 3. zvezek. Dr. Gruden nadaljuje svoje delo. ’Samo na sebi je delo vse hvale vredno, a .mi bi si želeli, da bi bila pisana ta knjiga ne samo, s hladnimi zgodovinskim črnilom, ampak tudi z narodno ; najvdušenostjo, ki bi ljudske maše vzdigovala in budila.
5.	V tem znamenju boš zmagal. Zgodovinske slike iz prvih krščanskih stoletij. Spisal dr. J. E. Zorc. Lepa in primerna knjiga za letošnje jubilejno leto. Skoda, da še ni več tako Lépih slik, kakor so one redke, ki jo krasijo.
6.	Krščanska mati. Nauki in molitve krščanskim materam. Sestavil J. M. Seigerschmied, duhovnik. Hvala Bogu, da ima knjijga vsaj ta napis, kajti iz nemarno sestavljenega kazala bi se težko izvedelo • o vsebini. O tej še govorimo.
7.	Zorislava. To je sedma knjiga za iste, ki molitvenika nočejo. V njej je povest iz davnih dni, ki jo je spisal Starogorski' (urednik ,„.Ilustrov(anega Tednika.“)
Družba se bo potrudila!, da prejmejo častiti u-dje knjige kolikor mogoče hitro.
Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem
redu :
1.	Amerika, Afrika in Azija.
2.	Krška škofija.
3.	Razni kraji.
4.	Ljubljanska škofija.
5.	Goriška nadškofija.
6.	Tržajško-koprska škofija,
7.	Lavantinska škofija.
Vsak družbenik naj prejme svoje, knjige, v tisti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal.
Na poznejše izpremembe stailnovališča se pri tolikem šitevilu družbenikov ni moglo ozirali..
Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu aviza pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem Častitim gospodom poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, uljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko.
Vsakemu zavoju so tudi priložene v vpisovalne pole in potrdilni listki za prihodnje leto.
Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig,, morajo Jim posamezni udje povrniti.
Toda kaj ga pa tukaj preseneti. V strahu za svojo kočo je res mislil, da je že vse prevrnjeno, ko zagleda na strehi kola, plug, brano in sploh vso ropotijo, ki jo je imel v kolarnici.
Tako se je maščeval moj stric za Milico, katero pa mu je pozneje stari rad dal za ženo, da bi imel mir pred njim.
In kaj pa se je z drugo »olovico krogle zgodilo? -
Babica si jo shrani v škatljico in skrbno zaklene v omaro, ker ta prinese -baje srečo v hišo. Nekoč pa, ko se vrne s polja, je našla hišo polno dima. Ko odpre omaro, bruhne jej plamen v obraz ter jo požge.
Kmalu so zapazili ogenj sosedje, prihiteli na pomoč, ga zadušili ter rešili babico gotove smrti.
Tako je bila streia stricu na korist, da je dobil ženo po svoji volji, babici pa na škodo, da ji je zgorela omara, kjer je imela shranjene svoje cekine, ki so se v silni vročini razpustili.“
Starka je nehala pripovedovati, pokašljala in globoko vzdihnila: „Je pač že moralo tako biti“.
Tudi mi smo ji pritrdili ter jo samo nadlegovali še za več povesti, vendar je ostala pri svojem sklepu: „Za zdaj dosti. Drugikrat več!“
Za smeh..
Nisem obljubi 1.
Korporal novincu: '„Odkod prideš tako pozno in še brez puške ? Ali nisi slišal, da sem vam vsem sinoči naročil, da morate biti že vsi ob petih zjutraj na marš pripravljeni?“
Novinec: „Res, gospod korporal, rekli ste to, a jaz vam nisem za gotovo obljubil.“
Dober odgovor.
'Jezični Jožek Lojzeku, ki ga je ravjnokar vje-zil: „No, ti delaš pač sramoto svojemu patronu, nisi ga vreden!“
Loijzek: „E, saj mu tudi ti ne delaš preveč’časti. Sv. Jožef gotovo ni tako čebljal, kakor ti!“
One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo! svoje knjige neposredno v družbfni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
Dijaška socialna konferenca v Ljubljani.
Osrednji vsedijaški pddporniiški odbor, v Ljubljani sklicuje na 27. in 28. septembra posebno dijaško zborovanje v Ljubljano, ki se ima baviti z dijaškim socialnim vprašanjem in, ki ima pokazati pota, za delo v bodočnosti na tem pri nas najbolj zanemarjenem polju.
Na to zborovanje vabimo celokupno slovensko dijaštvo. Hočemo, da se vzbudi dijaška stanovska, zavest, da dijaštvo enkrat samo napravi konec tem neznosnim razmeram. Vabimo pa. na dijaško socialno konferenco ob enem ono slovensko javnost, ki ima smisel za dijaško socialno vpra,Šjanje In ki je voljna sodelovati pri njega rešitvi. Pri delu na dijaško-so-cialnem polju je sodelovanje dijaštva in javnosti ne-obliodno potrebno,, ker delo zamore imeti le tedaj trajne vspehe, sicer ostanp ves trud le efemeren pojav, kot je bilo že tako marsikaj v življenju dijaštva. Dijaštvo je vse preveč fluktuirajočl element, da bi bilo zmožno prevzeti samo vse to delo, na lastne rame. In sploh je potrebna kontrola od strani javnosti pri dijaških socialnih institucijah, ki morajo biti kot država, dežela, občina in druge javne institucije popolnoma neutralne. Iz tega stališča pričakujemo, da se odzove slovenska javnost našemu vabilu in se u-deleži socialne konference.
Da je tako zborovanje potrebno, izhaja iz dejstva, da je možno le na takem 'zborovanju zbrati celokupno slovensko dijaštvo iz , vseh vseučiliških mest. Prireditev samo pa narekuje pred vsem mizerija, v kateri se nahaja slovensko dijaštvo, narekuje ga ddistvo, da so blagajne naših podpornih društpv prazne, da prihaja vedno več dijaštva v vseučiliška mesta in da narašča draginja od leta do leta in da postaja tako dijaško socialno vprašanje vedno bolj pereče. In konečno nas vodi k temu koraku dejstvo, da se že prav ničesar ne stori pri nas ne od dijaštva, ne od strani- slovenske javnosti,, da bi se skušalo omejiti naraščajočo proletarizacijo slovenskega dijaštva. Dijaštvo je pri nas popolnoma prepuščeno svoji usodi, zanj se ne briga nihče. Ce se pa omeni dijaška mizerija, se odpravi vsiljivca navadno z odgovorom, polnim cinizma in sarkazma:	„Jaz sem
tudi stradal.“ Iz tajkih nazorov, ki jih ima pri nas velik del slovenske inteligence o dijaškem socialnem vprašanju, govori na eni strani zakrknjenost, ki jo mora zapustiti v mladem človeku, visokošolska beračija, iz njih. pa govori tudi oni |fa)talizem, ki jp mnenja, da je naš domači slovenski študent od nekdaj stradal in da bode stradal i v bodoče; zato ga prepuščajmo njegovi usodi. Da, najdejo se celo nazori, da visokošolska mizerija celo dobro vpliva na mladega človeka, ker ona ga utrjuje in vzgaja značaje. S takimi predpotopnimi nazori mora pač naše slovensko dijaštvo enkrat prav . pošteno pomesti. Je treba, da enkrat spozna slovenska javnost in tudi di-jaštvo samo, kake izgube pomenja za nas Slovence stradanje in večna skrb za kruh pri mladem človeku, ki mora naporno duševno delati. Delavec si poišče utehe v alkoholu, ali mislite, da je narava dijaka drugačna, ali ni mar i on človek, in potem se hudujete, da je dijaštvo za nič. Dajte mu kruha in vzemite mu morečo skrb in videli bodete, da je sit dijak, ki ima ra|zen tega še denar za gledališče, za koncerte, za izlete in za kavarno, tudi zmožen kaj napraviti, ker ima v sebi življenjsko silo in veselje do dela, dočim sedaj komaj čakaj, da se reši tega pekla in pride kolikor možno kmalu do kruha. ;
Edino, kar se pri nas danes stori za slovenskega dijaka, so.podporna, društva;. V beračenju in razdeljevanju miloščine, ob katerih v mnogih slučar jih ni možno, ne živeti, ne umreti, obstoja pri nas skoro celo delo na dijaško-socialnem polju.
Tovariši, dijaška socialna konferencav je klic samopomoči, je . klic odpora proiti neznosnim razmeram! Ako se sami ne poprimemo dela, od zunaj ne pride, kakor uče vse izkušnje zadhjih let. Pričakujemo vsled tega, obilne udeležbe zlasti • od vaše strani.
NB. Natančnejši program zborovanja objavimo v prihodnjih dneh. V slučajp., da bi želel ta ali oni tovariš za one dni brezplačno prenočišče, naj to na-znani, kot daje vse natančnejše informacije o socialni konferenci:	M. R. Lemež, Slovenska Bistrica,
Štajersko.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
„Politično društvo štajerskih nemških učiteljev“ je sklenilo na svoji glavni skupščini dne 9. septembra naslednje:	1. Sklicanje štajerskega deželnega
zbora. Regulacija učiteljskih plač ni le ena najbolj pekočih zadev dežele, marveč se je njihova skorajšnja regulacija od vseh merodajnih krogov skorodane pod častno besedo obljubila. Vsled nepojasnjenih razmer v deželnem zboru je. bila dosedaj preprečena. — Štajersko učiteljstvo zahteva torej z vso odločnostjo, da se najhitreje stori konec tem neznosnim razmeram. To se more pa zgoditi, Če se skliče deželni zbor
kakor hitro mogoče. Iz tega vzroka se zavaruje glavna skupščina političnega društva nemških štajerskih učiteljev kar najodločneje zoper zavlačevanje sklicanja deželnega zbora do božiča; zahteva namreč, da se snide deželni zbor še meseca septembra, da ali ne-mudno izpolni svojo dolžnost napram učiteljstvu, ali pa da v slučaju zopetne 'delanezmožnosti ustvari v najkrajšem roku ugodnejše razmere. 2. K rešitvi finančnega načrta:	„Skupščina političnega društva
nemških štajerskih učiteljev“ smatra vsako nadaljno zavlačevanje rešitve finančnega načrta za atentat na uradnike in učitelje. Vsi državni poslanci se tedaj najodločneje pozivljejo, da zastavijo vse sile, da bodo v parlamentu še pred božičem brezpogojno rešeni dotični finančni zakoni in da dobe na ta način dežele toli nujna nakazila. Učiteljstvo bi moralo vsako na-sprótstvo ali tudi mlačno postopanje v tej pereči zadevi smatrati in ožigosati za ljudstvu kvarljivo.“
Nov Hockenburgerjev ferman.
„Narodni Listy“ poročajo iz Prage o novem fer-manu justičnega ministra dr. Hochenburgerja, s katerim nadaljuje svoje germanizatorično delo na Češkem. Češki prosilci za mesta sodnikov, ki so jih neupravičeno preskočili, so dobili te dni obvestilo o odklonitvi svojih prošenj. Razen tega pa je izšel še ferman justičnega ministra z dne 26. avgusta 1913, ki določa, da morajo biti vse vloge na justično ministrstvo, ki gredo sicer skozi podrejene oblasti, ki pa se morajo po predpisih predložiti justičnemu minisi;-v rešitev, pisane v nemškem jeziku, ker bi se morale te vloge sicer vrniti prosilcem, da jih prestavijo v nemščino.
„Narodni Listy“ in drugi Češki časopisi zaradi tega najnovejšega fermana upravičeno vehementno napadajo justičnega ministra dr. Hochenburgerja.
Grof Barchtold odstopi?
Iz Berolina prihajsjo vesti, da je odstop avstro-ogrskega ministra zunanjih zadev, grofa Berehtolda, gotova stvar. Zatrjuje se, da ostane grof Berchtold le še toliko časa na svojem mestu, da bo pred delegacijami zagovarjal svojo balkansko politiko, potem pa takoj poda demisijo. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji poslanik v Rimu Merey de Kaposmere. Obenem z grofom Berchtoldom odide tudi načelnik literarnega urada v zunanjem ministrstvu Kania, ki pojde kot poslanik v Kristijanijo ali Stockholm.
Vesti o odstopu grofa Berehtolda se danes de-mentirajo. „Fremdenblatt“ priobčuje naslednji komunike: Od avtoritativne strani smo pooblaščeni k izjavi, da so-one vesti, ki so krožile v poslednjem Času po raznih časopisih o, odstopu zunanjega ministra grofa Berehtolda. popolnoma neutemeljene.
Vojaških kontrolnih zborovanj letos ne bo.
Vojno ministrstvo je sporazumno s kompetentnimi osrednjimi oblastmi sklenilo, da 'letos ne bo nobenih kontrolnih zborov. Pač pa se zahteva, da se bo ono moštvo, ki bo trajno odpuščeno, in moštvo, ki bo poklicano k orožnim vajam in vse moštvo, ki bo poklicano na lOtedensko izvežbanje. témeljito poučilo o dolžnostih, ki jih ima v teh novih razmerah, in sicer še predno bo stopilo v neaktivni stan.
Poset grškega kralja v Berolina.
Grški kralj je pred nekaj dnevi dospel v Bero-lin, kjer je bil sijajno sprejet. Pri slavnostnem obedu sta imela cesar Viljem in kralj Konštantin napitnici, ki sta bili zelo bojeviti in sta dvignili mnogo prahu. Zlasti v Parizu so razburjeni.
Vsi francoski listi brez izjeme kar najodločneje grajajo poset grškega kralja Konštantina v Berolinu in njegovo napitnico nemškemu cesarju, kateremu je zagotavljal največje prijateljstvo. Proslavljal je tudi, ravno tako kot cesar Viljem, nemško orožje,-in trdil, da se ima Grška zahvaliti za svoje zmage razun junaštvu svojih junakov, v prvi vrsti nemški vojni šoli in nemški taktiki.. Listi ogorčeno pozivljejo francosko vlado, naj nemudoma odpokliče francoske častnike, ki delujejo kot inštruktorji v grški armadi in katerih edinih zasluga je, da je grška vojska zmagovala v balkanski vojni. Tako naj se pokaže grškemu kralju, da je njegov poset v Parizu odslej popolnoma nepotreben. Drugi listi opozarjajo na to, da bi se znalo zgoditi kralju Konstantinu v Parizu prav tako, kakor se je zgodilo pred leti španskemu kralju, ko je prispel v Pariz od nemških cesarskih manevrov, da
so ga sprejeli z velikanskimi demonstracijami,
* *
*
Govora obeh monarhov nista bila seveda, ni-kaka improvizacija, ampak sta bila brez dvoma prej redigirana; od odgovornih faktorjev. S- tem pa sta dobila veleaktuelen, političen značaj in, iz tega stališča ju moramo tudi presojati. V kolikor je gcfvor kralja Konstantina nekaka odpoved, na naslov Francije, ki je reklamirala grške zmage za-se ter je stala tudi v celi krizi na strani Grčije, za nas razun pikanterije nima nobenega interesa. 'Pač pa zasluži našo popolno pozornost na eni strani govor cesarja Viljema, ki je proslavljal grško junaštvo, na 'drugi strani iz obeh, govorov izvirajoče dejstvo, da so vezi med Grčijo in Nemčijo zelo ozke. Prijateljstvo in pa ljubimkovanjo Nemčije z Grčijo ne pomenjaj nič drugega, kot afront Nemčije proti obema njenima zaveznicama: Italiji in Avstriji. Nemčija jo zopet enkrat, ! kakor v zadnjih mosecili že večkrat, pokazala, da ji jo trozveza deveth briga, če je na potu njenim političnim aspiracijam in njeni kupčiji. Kadar trozveza
ne služi v sebične namene Nemčije in kadar se je v to .ne da izrabiti in izkoristiti, potem trozveza — z Bogom! Nemčija se za njo ne zmeni in je prva, ki ji da brco. To je pravec nemške politike.
Pomislimo samo! Italija ima največji interes na tem, da se iz Grčije ne razvije Velka Grčija, ali celo nekdanje bizantinsko i cesarstvo, ki bi neomeje-jeno zagospodovalo celemu vshodnemu delu Sredozemskega morja. Za to se Italija že vse zadnje mesece živahno trudi, da bi grške zahteve kolikor, mogoče prikrajšala in omejila.-Pri tem pa ji pade v hr-het njena zaveznica Nemčija, ki se trudi napraviti Grčijo kolikor mogoče močno.
Kaj ,pa A)vstrija? Ce prav v; nekoliko* manjši meri, vendar tudi nam ne more biti prav, da bi nas Grčija1 takorekoč potisnila iz Sredozemskega morja in nam ■ zaprla pot na jugovshod. Razun tega pa Še pride v poštejv, da je tendenca, dati na Balkanu vodilno vlogo Grčiji, povsem nasprotna naši -avstrijski politiki. Naša politika pripušča vodilno vlogo Bolgariji ali Rumuniji ali mogoče celo Srbiji, nikdar pa ne Nrčiji. Z Grčijo nimamo nikakih zvezi in jih tudi ne bomo imeli, ker so grške aspiracije na Balkanu nam povsem nasprotne. Močna Grčija nam ne bo dala nikoli ugodnega pota v Solun ! in bo preprečila naše zveze z Levante.
Zaključimo! Smer nemške politike je zopet enkrat naperjena proti Avstriji in Italiji, trozveza je zopet enkrat v zasmeh svetovni javnosti. Redaj bodo neki to uvideli naši merodajni krogi ,in obračunali z nemškim zaveznikom tako kot 'zasluži? Ali bomo še nadalje igrali vlogo političnih robotriikov in Slap ?
Ma Haikanu.
Bolgarsko-turška pogajanja.
Carigrad, 10. septembra. (K. b.) Carigrajski list „Tanin“ piše: Pribito je, da vstraja Turčija pri svoji zahtevi, da pripadeta Ortaköj in Dimotika Turčiji. — List svetuje Bolgariji, naj pospešuje odstop tega okoliša, ker bi se sicer moral turški kabinet postaviti na čelo muzlimanskemu gibanju v Giimiildžini, ker sc sto vedno bolj razširja, ali bi pa moral odstopiti.
Carigrad, 11. septembra. Turški delegatje so v torkovi ponočni seji predlagali toTe mejno črto: Enos-Marica-struga do Keleti-Burgasa, od tod zahodno do neke točke pri naselbini Šamana, vzhodno do Ortakö-ja, ki bi ostal bolgarski, nato severno-vzhodno do Mu-stafe-paše, ali do neke točke med Mustafo-pašo in Ka-tiköja, končno v ravni smeri proti vzhodu do točke ob Ornem morju, ki pa še ni določena, tako, da bi ostala Lozengrad in Malko-Tirnovo bolgarska. Le vprašanje glede Dimotike tvori sedaj največjo diferenco.
Aneksija novih srbskih pokrajin.
Manifest kralja Petra.
Belgrad, 10. septembra. Včerajšnji uradni list prinaša sledečo kraljevo proklamacijo o aneksiji o-svojenih pokrajin:
Srbskemu narodu!
Po preteku dveh vojn, ki sta skoro leto dni prekinili vaše posle in vaše napredovanje, je nastal blagodejni mir.
Obe vojni je naša vojska sijajno končala. Prvo vojno proti Turčiji je končala naša vojska že po preteku meseca dni ter je ta vojna prinesla svobodo celi Srbiji in velikemu delu Makedonije. Ko je na eni strani prekorakala Albanijo, je zmagovito prodrla do Jadranskega morja in se objela z junaško črnogorsko vojsko, na 'drugi strani pa je pomagala Bolgarom, da Gsvoje prvo turško prestolico v Evropi, Odrin. To pa ni še prineslo Srbiji zasluženih plodov te vojne niti ne pravičnega pričakovanega miru.
Srbija je bila prisiljena po odlokih velesil na londonski konferenci, da se odreče največji svoji zahtevi, da odstopi z obali Jadranskega morja in zapusti Albanijo.
Da bi nam celo meje Stare Srbije odtrgali, so Bolgari, naši zavezniki, ne samo, da nam niso pomagali pri tej priliki, marveč 'da nam vzamejo tudi večino zemlje, ki jo je srbska vojska sama osvojila, nam odrekali te meje ter so poskusili pretrgati nam zvezo z našimi zavezniki Grki, da bi nas na ta način odrezali od Egejskega morja, vsled česar bi bil postal položaj Srbije še težji in Srbija bolj odvisna.
Bolgari pa/ tega niso storili mirnim potom, ampak so izvršili oborožen napad, ki pa ga je srbska vojska v veliki bitki ob Bregalnici sijajno odbila. Naši junaki so nato skupaj z bratsko Črnogorsko vojsko in v zvezi z Grško pognali sovražnika do starih njegovih državnih mej ter so pričeli že prekoračevati čez te meje.
V tem trenotku je storila vlada njegovega veličanstva rumunskega kralja Karla odločilen korak v korist vzdržanja ravnotežja in miru na Balkanu,
Mir je bil sklenjen in podpisan v Bukareštu 28. julija 1913.
Zato proglašam priklopitev h kraljevini Srbiji Vseli osvojenih pokrajin v mejah, ki so določene napram •Bolgarski v mirovni pogodbi, sklenjeni : v Bukareštu, proti kraljevini Grški v srbsko-grškem sporazumu, proti Albaniji začasno, demarkacijsko Črto, dogovorno mešeno • na veleposlaniški konferenci v Lou-donh; dokler posebna mednarodna komisija koučno-no bo izvršila določitve meje, proti kraljevini Crni gori za sedaj demarkacijsko črto vojne; okupacije,, dokler se meja končno ne določi, proti Bosni in Hercegovini dosedanjo mejo.
Dokler se uprava novo prisvojenih pokrajin ne določi, se bo vršila uprava v teh pokrajinah po mojih odredbah in po odredbah moje vlade. Zahvaljujem se vam za zmagoslavno, junaško in neomahljivo vstraj-nošt v minulih, slavnih časih.
Sedaj je naša mila domovina mnogo bolj prostrana in mnogo bolj močna ter je mnogo pridobila na ugledu. Moja skrb bo, da bo v tej državi življenje vsakega državljana, vedno srečnejše in da bo užival vedno večji napredek. Posebno pa moramo skrbeti, da bodo tudi vsi naši bratje v novih krajih brez razlike vere in narodnosti v vsakem oziru zadovoljni, da bodo stali vsi pod zaščito zakona, ki ga bo jamčila vlada svobodne Srbije, V tem oziru Čakajo vso našo državo velike naloge. Čuvajoč kakor zenico srbsko vojsko, bo treba mnogo dela, da tudi na vsakem drugem polju narodnega dela ne odnehamo in da izbrišemo tudi vse sledove dolgega robstva ne samo v novih, marveč tudi v starih mejah.
Dolžni smo, stopiti med največje evropske narode, katerim smo kot mnogostoletni ščit omogočili mirno napredovanje.
Narod, katerega vojska je v nekoliko tednih prišla od Javora do Vardara in Ristovca, do Jadranskega morja, do Soluna in Marice, se bo mogel tudi na polju mirovnega dela hitro pokazati dorastel svojim velikim kulturnim nalogam in bo s svojim delom dokazal, da je vreden visokega stališča, na katero ga je postavila vojna sreča.
Bolj kakor kdaj sem sedaj ponosen, da sem. sin in kralj takega naroda ter prosim Vsemogočnega, da naj temu narodu nikdar ne odtegne svoje milosti in svoje zaščite.
Živel moj mili junaški srbski narod!
Kralj Peter I,
Slede podpisi vseh ministrov.
Konkordat med Srbijo in Vatikanom.
Belgrad, 10. sept. (K. b.) Komisija, ki jo je v lanskem letu imenoval minister za kult, da se sklene konkordat med Srbijo in Vatikanom, je končala svoje predpriprave in se bo v kratkem podala v Rim, da u-vede pogajanja s sv. stolico. Glasom izdelanega načrta bo v Belgradu sedež nadškofa in katoliška duhovščina Srbije bo pod cerkveno oblästjo belgrajske-ga katoliškega nadškofa. Volitev nadškofa se bo vršila koncem tega leta.
Srbsko 25Gmilijonsko posojilo.
Belgrad, 10. sept, Srbska vlada je sklenila v Parizu posojilo v znesku 250 milijonov frankov in bo sprejela bržčas še ta mesec predujem v znesku 25 milijonov frankov.
Rusija.
Zadnje dni meseca oktobra bodo spustili v morje v Nikolajevem ob Črnem morju prvi ruski Dreadnought ruskega črnomorskega brodovja ^Cesarico Marijo.“ Ob enem bodo isti dain spustili v morje devet ma,njš/ih križark, torpednih in podmorskih čolnov. To ojačenje ruskega črnomorskega brodovja je velike važnosti. Slavnosti, ki se bodo vršile tiste dni, se udeleži tudi car in več visokih vojaških, in civilnih funkcionarjev.
...... .. . ..... ..■■■■'	1, i	—
Raznoterosti.
Iz. sodnijsko-pisarniške službe. So'đnijški kan-celist Franc Flux v Gornjemgradu je imenovan za ofieijala.
Poroka. Deželni višjesodni svetnik dr. Martin Tiravner v Ljubljani se je poročil z gdč. Mici Orač iz Rogatca.	!
Za zidanje nove bolnišnice usmiljenih bratov pri Žalcu se je nabralo dosedaj 160.000 K zagotovila, stalo pa bo poslopje, kakor kažejo moderni načrti, 500 tisoč kron. Kaj naj torej storimo? Ljudstvo vedno povprašuje, kdaj bodo začeli zidati; s 160,000 K ne moremo začeti, zlasti ker tudi višja posvetna oblast tega ne dovoli, dokler ni večjega zagotovila. Ne bomo več ponavljali, kako bi bila taka bolnišnica za Spodnji Stajer potrebna in koristna, ker je to že vsakemu znano, a zidati ne moremo, ker primanjkuje še veliko denarja. Zato vodstvo nameravanega zavoda še enkrat ponižno prosi vse tiste občine in denarne zavode, ki smo jim poslali prošnje že ob novem letu 1913, naj nam blagovolijo odgovoriti, ali nas bodo podpirali s kako svoto za stavbo človekoljubnega zavoda ali ne ? Tudi po mnogih župnijah so se razdelile že v pretečeni polovici leta uglednim in zanesljivim osebam nabiralne pole, ki obljubljenega dela še niso storile. Zato prosimo vse tiste, ki nabiralnih pol še niso odposlali na provincijalat usmiljenih bratov v Gradou, naj izpolnijo svojo obljubo vsaj do konca septembra.
Tudi sedaj so se zopet razdelile nabiralne pole zaupnim možem, ki so težavno in trudapolno delo z veseljem sprejeli, in sicer v sledečih župnijah: St. Jurij ob južni žel., Dramlje, Rečica na Paki, St. Andraž nad Polzelo, Smartin pri Velenju, Skale, Bele vode, Šmihel nad Mozirjem in 'Mozirje. Vsem 'dosedanjim dobrotnikom pa izreka vodstvo nameravanega zavoda iskreno zahvalo.
Prodiranje Cehov v Gornji Avstriji. Kakor znano, so Cehi v Spodnji Avstriji v ogromnem številu naseljeni, ter imajo tudi svoje organizacije, Časo-: pisje, šole,, gospodarske zadruge itd. Na enako premišljen način se sedaj naseljujejo tudi v Gornji Avstriji;, kjer je,,že več čislo čeških vasi in je 253 kmečkih posestev v čeških rokah. Samo tekom letošnjega
leta so kupili že okrog 30 posestev od zadolženih nemških kmetov. Pri tem so zelo udeležene češke banke, ki imajo večkrat tudi izgubo, a jih to ne moti, ker vedo, da prehaja zemlja v Češke roke.
Vreme je zopet precej ugodno. Po lepih dnevih v začetku meseca smo se že bali, da bo deževno vreme prvih dni tekočega tedna trajalo dalje in uničilo vse upe naših vinorejcev. Včeraj se je pa vreme zopet preobrnilo na boljše in upamo, da, bo tako tudi ostalo. Samo precej hladno je žel, . Zlasti po noči je mraz že občuten. Razun tega nagaja tudi neprijeten veter.
Otvoritev lokalne železniške proge Miisnitz— Erhard. Dne 11. t. m.. je bila otvorjena ozkotirna železniška proga Mixnitz—St. Erhard na Gornjem Štajerskem. Nova železniška proga je dolga 10 kilo-metrcfv. Na Gornjem in Srednjem Štajerskem se prav pridno gradijo nove. železniške proge, kako je pa to pri nas na Slovenskem Stajerju, o tem rajši molčimo, kajti nemška pravičnost in nepristranost je dovolj znana.
Sličica nemške kulturnosti. Pretečeno nedeljo in pondeljek so praznovali v Gradcu' SOletajjico, odkar-se je ustanovila zveza nemških štajerskih pevskih društev (Sängerbundeslest). Zbralo se je seiveda iz vseh delov Stajerja obilo pevcev in pivcev, ki so se pa razšli z nepopisnim mačkom, tudi moralnim. Iz Spodnjega Stajerja je vozil v Gradec poseben vlsjk. Ko so prišli slavnostni gosltje v Gradec,, se ni, zanje nihče zmenil, nihče jih ni sprejel, cela prire^ ditev je bila skrajno hladna. Najbolj so pa udeleženci zabavljali čez „Frühschoppen“, ki so ga imeli v pondeljek v Puntigamu. In zakaj, odkod zlasti za»-bavljanje naših spodnještajerskih nemških ! kulturo-noscev? Postrežba je bila slaba, pogoščeni niso bili reveži nič, hrano si je moral vsak sa|m plačati, pivo ni bilo dobro. „Wie a Lacken“, nam je rekel en udeleženec. Hinc illae lacrimae!
Strah pred razpustom. Kakor smo • nedavno tega poročali, je nemške nacionalce zelo strah pred novimi volitvami za državni zbor, ker bi pomenjale te volitve za nje katastrofo. Dokler ni prišel razpust državnega zbora pri merodajnih krogih resno v kalkulacijo, so se delali nemški nacionaldi zelo korajžne in bojevite. Možnost razpusta jim je pa potisnila strah v kosti. Današnja „Tagespost“ v svojem uvodniku že milo tarna čez nedelavnost parlamenta in poziva vse, ki imajo dobro voljo, naj napravijo parlament delazmožen, ’„magari če bi to stalo .tudi glavo kakega ministra.“
Čedna duša. Dr. Brejčev govor na katoliškem shodu je vzbudil splošno pozornost. Bavilo se je z njim tudi dunajsko časopisje. Kričavi „Deutsches Volksblatt“ se je v svoji duševni plitvosti v narodnih vprašanjih zaletatval v stvarna izvajanja dr. Brejčeva o narodnosti iz katoliškega, načelnega stališča. Sa,d tega pustega zmerjanja v „Deutsches V.“ je dopisnica brez podpisa., ki jo je dobil dr. Brejjc z Dunaja, na ka,teri je hotel nek renegat olajšati svojo slabo vest tako-le: „Soeben lese ich im „Deutschen Volksblatt“ einen offenen Brief vom P. Aštner an Sie! Ich frage Sie, wo ? und an welcher Schule ? haben Sie ! ! ! die Bildung genossen ? ? Sie sind doch der schäbigste Kerl des Jahrhundert, schämen Sie sich nicht? und.so einen Menschen lässt man in Kla.genfurt noch ohne Maulkiorb herumlaufen? Vi ste eina svinja, kmet zaroblen!, pfuj! Sie würden besser für einen Mist'gabeljgesellen passen, als wie für einen Dr. !!“ JMir“ pristavlja: Takih izbruhov pristen Nemec res ni. zmožen, ampak samo renegatska kanalja, človek, ki bi bil res,potreben,da se ga pošlje k pastirjem učit se najnavadnej-ših manir. Zares: Mistgabelkultura! Stavimo glavo, da je pisal dopisnico kak nemškutarski komi,, ki je pohajal v nemške šole v slovenskem delu Koroške. Tako vzgajajo Šole na Koroškem!
Poljski list v Moskvi. Kakor poročajo poljski listi, prične te dni v Moskvi v uredništvu R. Kwia-towskpgai izhajati poljski tednik! z naslovom, „Glos Polski.“
Za „Slov. Stražo“ nam je poslal gospod Vinko Bračko več sto obrabljenih poštnih znamk; hvala lepa!
Slovenska Straža. Štajerska je darovala za Slovensko Stražo:	duhovščina dekanije Braslovče
23 K; po gospodični Miciki Vršič, Sv. Jurij, ob Sč., nabrano na primiciji čajsltitega gospoda. Andr. Klobasa dne 29. avgusta, 17, K; Fran Kostjanjevec, Sv. Tomaž pri Ormožu, 5.50 K; po podružnici v Hočah iz nabiralnika pri gospodu Rojkotu in gospodu Flo-rijančiču 2 K; nadalje pri gospodu Gselmanu v Hoi-čah 5 K; podružnica Prihova., pošta Konjice, 21 K 50 vin.	1 ’
Influenca in nagle vremenske spremembe spravijo često na tisoče oseb v prerani grob. Večkrat ni hiše, ki bi ne imela tega ali onega bolnika vsled inflnence. Slaboten organizem rabi krepila in zdravnik naročaja zdravljenje s sirolinum, ker je dokazano, da vpliva sirolin „Roc^e“ zelo ugodno na dihalne organe. Sirolin „Rojhe“, ki se dobi v lekarni, je v tem oziru izborno zdravilno sredstvo.
Neverjetno a resnično je, da vsak naročnik turške srečke mora zadeti! V srečnem slučaju znaša dobitek 400 tisoč ali 200 tisoč zlatih frankov, v manj ugodnem slučaju 30 tisoč, 10 tisoč, 4 tisoč frankov itd. v najneugodnejšem slučaju pa 400 frankov. Za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra t. 1., izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen, kakor n. pr. po brezvspešni igri v loteriji, marveč tvori varno glavnico, ki se zvišuje z vedno naraš-
čajočo vrednostjo turških srečk. Prav posebne in velike važnosti pa je, da naročnik turške srečke že po vplačilu prvega obroka zadobi izključno igralno pravico do dobitkov in da po odplačilu kupnine brez vsakega nadaljnega vplačevanja igra toliko časa naprej, dokler ne zadene. In enkrat mora zadeti! Da je vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najimenitnejšo turško srečko, določili so se mesečni obroki na samo 4 K 75 vin. Kdor pa loče plačevati mesečno po 6 K dobi poleg turške srečke še izborno srečko italijanskega ru-dečega križa, tako, da ima potem na leto desetkrat upanje na glavne in druge lepe večje dobitke. — Naročila sprejema in pojasnila daje za „Slov. Stražo“, g. Valentin Urbančič, Ljnbljana, Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju „Slov. Straže“, ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno plačano delnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgube in nepribk.
Štajerske».
Mariborske novice.
Brez križa. Nismo hoteli motiti slavnostnih dni, ki so spremljali otvoritev našega novega mosta, toda danes lahko povemo tudi mnenje in ■ razoSaran-nje marsikaterega skromnega katoličana, M j,e gledal ves pomp slovesne otvoritve, a sedaj na novem mostu ne najde nobenega znamenja sv., križa. Ali ni nikogar, ki bi skrbel, da se izpolnijo v tem oziru želje katoliškega ljudstva?
Slovenke, pozor! Ker se je od več strani izrazila želja, osnuje mariborski Orel tudi odsek Orlic, ki bo imel redno telovadbo. Da ne bo glede prijav nobenih sitnosti, prosimo vse gospodične, ki žele pristopiti k Orlicam, da pošljejo vse prijave n a j k a s n e -j e do 25, septembra na mariborski odsek Orla, v roke predsednika g. dr. K. Verstovšeka, Obenem se o-snuje tudi četa orlovskega naraščaja, ki bo imela tudi redne vaje. Tudi tozadevne prijave naj se izvrše do 25. t. m. Na zdar!
Mariborski Orel se zahvaljuje tem potom vsem p. n. dobrotmkom-podpornikam najiskreneje in prosi, da mu ohranijo svojo velikodušno naklonjenost i vi prihodnjem letu. Bog povrni!
V znanje. V kavarni „Grund“ na Koroški cesti vodi včasih regiment kavarnarjeva hčerka, Ta ne več mlada gospodična, ki si že lahko turobno zapoje ono znano: „Dni boljših polovica kmalu, prekmalu ste minuli . . .“, je huda nasprotnica Slovencev. Zlasti neprijetno zbode njeno deviško srce, če govori kak gost v kavarni slovensko in je natakarici strogo prepovedano, da ne sme postreči gostom v slovenskem jeziku. Gospodu kavarnarju in njegovi gospej, katerima ne moremo očitati take narodne nestrpnosti, svetujemo, naj poučita svojo, po mladosti hrepenečo hčer, kaj zahteva najprimitivnejša dolžnost v kavarni, ki živi v veliki meri od Slovencev. Drugače si bomo znali Slovenci že pomagati in ne bomo njenega nežnočute-čega srca nikdar več žalili. Vsiljevati se ne maramo, če tudi se nam nudi tako „pristna lepota“, kot je lepota kavarnarjeve gospodične..
Mašna drutba. Ob obletnici svetovnega evharističnega kongresa na Dunaju opozarjamo na lep njegov sad med Slovenci, na podružnico svetovne Ingolstadtske mašne družbe. Ustanovila se je v Frančiškanskem samostanu v Mariboru, kjer se dobijo sprejemnice in pravila v slovenskem jeziku. Ta mašna družba šteje nad 750.000 živih udov. Vsak nd da enkrat na leto služiti sv. mašo v čast matere božje za srečno smrtno uro in pomoč v vicah. Namen družbe je torej, pospeševati češčenje Marijino ter pridobiti milost sebi in vsem drnštrenikom. Ker pride na dan nad 2000 sv. maš, vsak lahko izprevidi, koliko duhovno pomoč dobi kot član te bratovščine Zato jo prav priporočamo. Vpisnina je 50 vin. Za ndnino se da poljubno velik dar, ali vsako leto nekaj vinarjev ali enkrat za vselej veči dar, navadno 3 50 K. Vsakoletno sv. mašo da vsak na svojem kraju brati, ako je le mogoče. Kdor se želi pridružiti, zapiše razlečno svoje krstno in rodbinsko ime ter kraj svojega bivanja in pošlje denarni znesek na naslov: Uprava mašne družbe v frančiškanskem samostanu v Mariboru.
Mariborski ,,0rel“ je imel v sredo, dne 10. t m. svoj redni občni zbor. V iskrenih pozdravnih besedah je orisal naš g. predsednik dr. Karl Verstovšek telovadbo kot vzgojno sredstvo. Povdarjal je dejstvo, da se je mariborski „Orel“ lepo razvijal kljub raznim oviram in težkočam, kar vzbuja najlepše nade v bodočnost. Omenjal je zlasti razširjeni delokrog našega odseka z ozirom na osnovanje odseka „Orlic“ in čete naraščaja, katero vprašanje bo rešila prva odborova seja. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da se je odsek jako lepo razvijal. Nato je poročal br. blagajnik Fr. Žebfct o odsekovem denarnem stanju. Spominjal se je velikodušnih dobrotnikov in rednih podpornih članov, ki se zavedajo velike važnosti mariborskega Orla. Sklenil je poročilo z željo, da bi nas tudi v bodoče, ko nas čaka še toliko dela, ne zapustila vrsta podpornikov. Po blagajnikovem poročila je poročal br. načelnik Kores o telovadbi in udeležbi pri isti, ki je bila prav povoljna. Pri nato sl deči volitvi so bili izvoljeni : za predsednika dr. Karl Verstovšek, podpredsednikom Ferdo Leskovar, blagajnikom Fr. Žebot, njegovim nemest. br. Bende, tajnik g. urednik Kemperle, njega namestnikom br. Tratnik. Kot odbornika sta se izvolila še vlč. g. dr. M. SLvič in br. Stiper. Načelnikom je bil z vskli-kom izvoljen naš vrli dosedanji načelnik br. Kores, zapod-načelnika pa br. Bendé. Voditeljski zbor sestavi prihodnjo odborovo sejo. Z volitvijo se je zaključil dobrouspeli občni zbor. Predloge in načrt za bodoče delo v odseku bo rešila prva odborova seja, ki se vrši v sredo, dne 17. septembra.
Občni zbor Kat. tiskovnega društva v Mariboru se vrši dne 15. septembra t. 1. ob 10. uri dopold-
ne v Cirilovi tiskarni. Vsi društveniki se vabijo, da se zanesljivo udeleže letošnjega občnega zbora
Lekarna „Pri zamorcu“, ki-jo je, kakor smo že zadnjič kratko javili, prevzel gospod Rayman, je o-skrbljena z novimi, svežimi medikamenti1 in ima v zalogi tudi najrazličnejše tu- in inozemske specialitete.. Gospod lekarnar je zaveden Hrvat in ga moremo svojim čitateljem samo priporočiti.
Ptujske aovice.
Šnopsarji psujejo. Zadnji „Stajerc“ je ves divji na slovenske fante in zliva ! na nje cele golide blata. Zlasti orlovska organizacija mu je itrn v peti, za to hujska proti njej na najostufdpejši način. Da takih časnikarskih lopovščin ne ' prepreči državna oblast, se ne čudimo, ker vemo, pod kakšnim pokroviteljstvom stoji šnopsa.rski „Stajerc.“ Vemo pa tudi, zakaj je „Stajerc“ tako razjarjen. Med slovensko mladino je njemu za vselej odklenkalo. Kar je še i-mel zaslepljenih pristašev, Je je spravil tja, kamor vodi „Stajerčeva“ pot. Mariborske kaznilnice so poh ne štajerčijanskih _ pretepačev in drugovrstnih štajer-čijainskih .propalic. Velika in boljša večina slovenskih mladeničev pa ne mara več pogubnih „(Stajerče-vih“ potov. Odtod ogorčenje, odtod pobalinsko psovanje. „.Stajerc“ hujska sedaj proti onim, ki nočejo poginiti v šnopsu, ki nočejo vihteti noža in nočejo več igrati vloge divjakov, ampak se zbirajo v izobraževalnih društvih, se likajo v mladeniških zvezah, se vadijo na telovadnem orodju in imajo v rokah mesto noža — knjigo. Slovenski fantje, le tako. naprej ! Ker čim bolj divja vaš uničevalec „Stadere“, na, tem boljšem potu ste. Snopsarji naj se pa le jeze, dokler ne obnemorejo v jarkih.
Celjske novioe.
Dr. Ambrožiču so postale avstrijske meje preozke. Ijj,egov velik duh hoče dalje. Iz! inomoškega zborovanja Südmarke je šlo več Südmarkovcev v Monakovo, med njimi tudi Ambrožič. V Monakovem so potem imeli neko zborovanje, na katerem se je o-stro napadalo Avstrijo, kjer Nemcem1 ne kaže več živeti. Med drugimi je nastopil, kot govornik tudi dr. Ambrožič. Ker njegovo duševno obzorje ne bo ravno preveč obsežno, je govoril o tem, kar mu tudi doma v Celju povzroča nemirno spanje: o boju med celjskimi Slovenci in Nemci. Njegov nastop je pa moral biti zelo ldavern, ker ga graški listi omenjajo komaj s par vrstami. Med tem, ko ( prinaša „Tagespost“ govor Siidmarkinega potovalnega učitelja Hoyerja v daljšem ekscerptu, se omejuje pri Ambrožiču, ki -je vendar član Südmarkinega vodstva, na en sam sestavljen stavek. Kakor je videti, se dr. Ambrožičevi trudi ne bodo uresničili. Zvezda njegove slave bodo tudi zanaprej sijala, samo nam Celjanom.
Slovenski obrtniki, pozor! Opozarjamo na oddajo raznih del pri stavbi nove c. kr. gimnazije na, Otoku v Celju. Načrti so na vpogled pri namestniji v Gradcu, Burggasse 2, II. nadstropje, vrata štev. 12. Rok za ponudbe je do dne 22. septembra opolidne. Sicer se glasi precej turško, da je vpogled v načrte za celjsko gimnazijo v Gradcu in je tudi več kot grdo preziranje, da se razglašajo taka dela samo v nemških listih, toda, v kulturni Avstriji je v hiper-kulturnem 20. stoletju tako sramotno postopanje na-pram Slovencem v vsakdanji navadi.
Dete odložila. V .tukajšnji' opa|ijsko-('župnijski cerkvi so našli pred nekaj dnevi pred glavnim oltarjem novorojenega fantka, zajvitega samo . v namizni prt. O’ materi, ki se je hotela na ta način iznebiti svojega otroka, ni bilo v pričetku nobenega sledu. Poizvedovanju crožništvai se je pa posrečilo, najti mater v osebi kočarske hčere Antonije Zagradiš. Izročili so jo sodniji v Šoštanju.
Ljutomerske novice
Poroka. V Ljutomeru se je poročila dne 7. t. m. gdč. Vekoslava Cimermanova, hči tržana, z g. Rudolfom Stegmüllerjem, trgovcem v Gradcu. Slovensko pevsko društvo zapelo jima je ob poroki primerno pesem, ker sta bila člana društva. Bilo srečno!
V Križevcih je padel delavec Trepo pri gašenju apna v apnico ter je dobil hude opekline. Ponesrečenca so prepeljali v radgonsko bolnišnico.
Iz ljutomerske okolice. Neko revno itoeralno, zapeljano dopisunče se v „Slov. Narodu“ z dne 6. t. m. zaganja v naše poštene kmete, v g. okrajnega načelnika ter v vlč. g. župnika Weixha pri Sv. Kr žu, radi volitev v okrajni odbor, ki so vzele liberalnim škricem sapo, ker so morali ostati za kulisami. Ob enem, ko liberalni pritlikavec na najostndoejši način napada načelnika okrajnega zastopa g. župnika ter seveda „klerikalce“ sploh, hvalisa delovanje g. Mišja, ker je ultra liberslec. Ker sa nam studi prerekati se z lažnjivim člankom „Slov. Nar.“ povemo liberalnemu dopisniku in njegovim „konpanjonom“ samo, da ne more niti najhnjši čifut in nemškutar zavzeti takega stališča, kakor ste ga zavzeli vi veleliberalei — izdajalci slovenskega muropoljskega ljudstva, ki je in bo ostalo neomajeno na naši strani kljub vsem liberalnim nesramnostim. Pri volitvah okr. zastopa smo zadržali radi olike mirno kri, da nismo pometli vseh kotov „liberalnega hrama“, ali od sedaj ne bo več milosti! Z zadnjim liberalcem, ki se še kje nahaja, hočemo pošteno obračunati, ako ravno nismo zmožni nobene stvari (tako nas psuie članek „Slov. Naroda). Ondili se tudi nismo nič, ko smo čitali v liberalem žnrnaln, da je edino le g. Mišja vodil celo stvar v okrajnem i as topu, ker vemo, od kod veter piha. Jej, jej, — seveda, seveda! kdo pa bo zdaj reklamacije vlagal? Kdo bo sedaj strah
Nemcev v Ljutomera ? Kdo bo sedaj liberalce zastopal ? Kdo nam bo sezidal „kmetijsko šolo“ na C venu, za katero je gosp. Mišja tako briiantno deloval? Mogoče kak doktorski pisač, ki ima veliko več zmožnosti, kakor mi izžemani kmetje. Zarakani liberalci so pač vedno in povsod prvi, ker so divje kričali trikrat: „tukaj“, ko se je delila nor-čarija! No, pa mogoče si bodo ti „preklimani klerikalci“ vendar še premislili, ter tudi od sedaj naprej respektirati liberalne, od nas plačane škrice, ter jim pustili krmilo, bržčas radi njihove visoke neolike ! Do sedaj smo ohranili mirno kri. Ker pa ni miru, ter hočete vi liberalci na vsak način odločilnega boja, smo pripravljeni, za vsehj vas izplačati ter postaviti v „penzijon“ ! Kadar bo pa nam „klerikalcem“ slaba šla radi okrajnega zastopa, pa bomo hitro šli vprašat g. Mišja m pisarja Muršeca za nasvet, po katerem paragrafa naj volimo, da bo vsaj Joško načelnik <;kr. zastopa? Radi cest pa bomo že poskrbeli, da bodo dobre, saj je bilo ostalo ogromno „samonemških plakatov“ od dirke, čigar društva ud in odbornik je tudi „napredni“ naš Joško. S tem bomo nastlali cesto, da bo vesel e ! Heil Joško in sokol! Kmet in več let volilec okrajnega zastopa!
Drugi kraji.
Slovenska Bistrica. Vsled denarne krize so večinoma vsi denarni zavodi v obče že koncem lanskoga leta ustavili posojila celo takim prosilcem, ki so nudili zadostno varnost. Tndi naša, — prej okrajna, zdaj nemška — hranilnica, po nje napisu „Bezirksšparkassa“ je začetkom leta 1913 ustavila vsa posojila. Zanimivo pa je, da je naša „Bezirks-sparkassa“ istočasno, ko je o d b i I a prošnje potrebnih kmečkih prosilcev, imela polae roke denarja za ponemčevalne namene v mestu Slov. Bistrica. Sredi meseca januarja tega leta je dovolila nemškemu društvu Turnverein za telovadnico, na kateri je bilo že prej vknjiženih K 12 000— še K 7 000, tako da znaša njeno celo posojilo napram „Turnverein“ K 19 000-— reči devetnajsttisoč kron, katere ste znosili večnoma pridni in marljivi slovenski kmetje v ta denarni zavod, pri katerem nimata sedaj niti najmanjše pravice glede oskrbovanja in nadzorovanja. Gospodje pri „Bezirkssparkassi“, vprašamo vas, kako morete dovoliti in dati nemškemu „Turnverein“ tako ogromno posojilo na tako kočko, ki je podobna kaki kolarnici? Ali je Vaša vest mirna, če je dotično zadolžnico podpisal Stigerjev trgovski pomočnik Počivaušek in uradnik „Bezirkssparkasse“ Watzek? Rekli boste, da je posojilo po K 19.000 vknjiženo na telovadnici. Nato vam odgovorimo, da to poslopje sploh ni podobno moderni stavbi, vrhu tega pa je tudi postavljeno na takem mokrem kraju, da bodo še dolgo žabe regljale krog te stavbe, preden bo ista vsaj polovico posojila representirala s svojo vrednostjo. V slučaju, da bi prišlo to poslopje na prodaj vam pameten človek ne da niti zanj počenega groša. Vi kmetjo pa si zapomnite, kako se z Vašim denarjem gospodari. Vprašajte tudi te nemške gospode, ki so ta denarni zavod, koji je bil prej v rokah okrajnega zastopa in je vsako leto donašal 7 do 8tisoč kron čistega dobička v okrajno blagajno, koliko dobička ima od njega zdaj okrajna blaga na? — Reklo se Vam bo: Nič!
Ormož. V nedeljo 21. septembra se vrši po cerkvenem opravilu na vrtu Ormoške posojilnice velik shod in zborovanje mladeničev celega dekanijskega okrožja. Popoldne po večernicah pa ravnotam veselica in velika ljudska slavnost spojena z govori, deklamacijami, gledališko predstavo, petjem, srečolovom, telovadbo itd. Sodelujejo mladenke Dekliških zvez dekanijskega okrožja. Katoiiški stariši, ki Vam leži prihodnjost Vaše mladine na srcu, udeležite se te slavnosti! Mladeniči in mladenke, agitirajmo za obilno udeležbo. Pokažimo, da se naše organizacije zavedajo naloge za obrambo in obstanek naše sv. vere in slovenske narodnosti. Torej na veselo in mnogoštevilno svidenje v Ormožu vabi odbor Mladeniških zvez dekanijskega okrožja. V cerkvi pridiguje in na shodu govori profesor dr. Hohnjec.
Sv. Ana na Krembergu. Čakal sem teden za tednom da bo kdo naznanil, kako slovesnost so nam priredili liberalci, oziroma njih sokoli, a zaman, zato naj napišem jas nekoliko vrstic. Dne 6. julija popoldne so se namreč zbrali pri gostilničarja Senekoviču liberalci od Sv. Lenarta, Maribora in Ptuja, ša celo neki Ante Beg, ali kako so ljudje že pravili, iz Ljubljane je prišel, da bi obhajal 1050 letnico Ciril-Metodovega prihoda. Za govor potovalnega učitelja Ante Bega, ki je govoril o slovanskih apostolih in o šolski družbi sv. Cirila in Metoda, se ljudje niso dosti brigali. Spoznali so, da se govori na liberalno stran, in so mu o-brnili hrbet. Bilo pa ša teh ni veliko, ker se drug itak nihče ni udeležil veselice, kakor radovedne šenske in otroci. Vsak pameten mož je ostal doma, Kot drugi govornik je nastopil dr. Gorišek od Sv. Lenarta in je hvalil ia vabil ljudstvo na vse mogoče načine k svojim zadrugam. Rekel je: „Zakaj bi si slovensko ljudstvo moralo denar izposoje-vati od nemških zadrug tam v Gradcu, ker imamo slovenske“. Mislil je morebiti na „ono“, katero je pred nekaj leti ustanovil pri Senekoviču in ima napis: „Kmetska posojilnica“, ljudje pa ji pravijo kmetska stiskalnica, ker vedno obresti povišuje tako, da znašajo obresti z stroški vred po 8 odstotkov. Mi Anovčani bi že zadi pristopili h kaki slovenski zadrugi, pa k liberalni ne, ker se dosedaj še nismo nalezli liberalnega daha. Na to se je začela igra „Raz-tresenca“. Rečem vam, ako bi imeli liberalci le količkaj krščanskega duha v sebi, bi gotovo prej otroke odslovili, ker to je bila igra pohujšanja za mladež. Slišala se ja večkrat „ja zlodja, za hudiča, vi bodete mojo hčer ... in to v navzočnosti otrok. Sramota za takozvane omikance. Marsikateri se jeizrazil:	„Na tako komedijo pa ne
grem več“. Za igro se je začela godba in ples pozno v noč. G. Viktor Senekovič! Vaš oče niso obogateli pri prvi liberalni veselici, mislim, da tudi Vi zdaj niste. Bolje bi bilo, če bi se domačinom bolj priljubili, bi Vam neslo več dobička, kakor pa liberalne veselice. Se nekaj, g, urednik! Slišim, da se misli u-stanoviti pri nas podružnica sv. Cirila in Metoda, h kateri nas uljudno vabi naš poštni upravitelj, ki je z
dušo in telesom za to, da se ustanovi. Pravi: „To ni proti veri, samo tem farizejem (?!) ne smemo vsega verjeti, kar nam lažejo; moramo skrbeti za naše otroke v šoli in vsepovsod, da ostanemo Slovenci, posebno tukaj ob nemški meji.“ — Kako bo pač to mogoče, ko hoče v našem Krembergu vse, kar se za kaj šteje, veljati za nemško. Sramujejo se slovenski govoriti, pa hočejo skrbeti za obmejne Slovence. Liberalci in štajerčijanci so se na zadnji veselici tako spozabili, da so nosili na prsih slovenske trake, govorili pa so nemško. • G. c. kr. poštni upravitelj! Vam pa svetujemo, da se za svojo službo brigate, liberalno podružnico pa pustite na stran, potem boste imeli več veljave pri nas kakor pa sedaj. — Imel bi še veliko pisati, pa za sedaj naj bo zadosti. — Opazovalec.
Ormož. Dne 14. septembra ima ormoška mladeniška in dekliška zveza svoj redni mesečni sestanek v prostorih Ormožke posojilnice po večernicah ob 3. uri popoldne.
Kapela. Našemu Bralnemu društvu je blago-dušno podaril č. g. kaplan Franc Štuhec desetero lepo vezanih knjig. Prisrčna hvala!
Sv. Jurij v Slov. gor. Kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 28. septembra, poučen shod, in sicer po rani službi božji v gostilni Fr. Krajnca. Predaval bo g. Fr. Pirnat o živinozdravništvu. Sprejemala se bodo tudi naročila za umeten gnoj. T'2rej ste v obilnem številu povabljeni.
Majdin. Vabimo k slovesni otvoritvi „Društvenega Doma“. Dobrotnikom naj se dne 14. t. m. pridružijo prijatelji, znanci in sosedje. Po, večernicah stopijo na oder najprej mladenke, potem mladeniči; prve nam pojasnijo, kdo sme opravičeno reči: „Marijin otrok sem“, drugi hočejo postati v šaljivem prizoru pravi „Junaki“. Slavnos ni govor ima prot. dr, H o h-n j e c. Brez mičnega petja seveda takšna redka veselica seveda ne sme biti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Sedeži 80 vin., stojišča 40 vin. Na prijetno svidenje!
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, dne 28. septembra, priredi Marijina družba in Mladeniška zveza Konštantinovo slavnost. Db %10, uri bo v spomin lOletnice Marijine družbe blagoslovljenje novih podob sv. Alojzija in sv. Neže — slovesna procesija v cerkev, pridiga, med sv. mašo skupno sv. obhajilo Marijine družbe in članov Mladeniške Zveze. Hitro po sv. opravilu ima Mladeniška Zveza slavnost na cerkvenem prostoru. Slavnostni govornik veleuč. g. dr. Hohnjec; nastopijo razni govorniki iz sosednjih župnij ; sodeluje slavni pevski zbor od Sv. Tomaža. Mladeniči! Potrudite se v šentlovrenško dolino! — 'Odbor.
Ribnica nad Pohorjem. V nedeljo, dne 21. septembra, se vrši po večernicah v kaplaniji ustanovni shod Mladeniške in Dekliške Zveze. Govori g. nad-revizor Vladimir Pušenjak. Mladeniče in dekleta, pa tudi stariše ter mladinska društva drugih župnij prisrčno vabi k udeležbi odbor Kmečkega bralnega društva v Ribnici.
f Slov. Gradec. Vabilo na občni zbor Zadruge za rejo noriškega konja v slovenjegraškem sodnem o-kraju, vpisane zadruge z omejeno zavezo, kateri se vrši v nedeljo, dne 14, septembra 1913 ob 9. uri dopoldne v dvorani okrajnega odbora v Slovenjem Gradcu. Spored: 1. Čitanje zapisnika prvega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev novih zadružnih pravil. 4, Pogovor glede zadružnega pašnika. 5. S,učajnosti. — 'Opomnja. Ce bi oh določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, zborovalo se bo pol ure pozneje po prvotnem sporedu v omenjeni dvorani brezpogojno. Zadružniki in konjerejci! Udeležite se zborovanja polnoštevilno!
c St. Jurij , ob juž. žel. Tukajšnja okoliška požarna hramba priredi v nedeljo, dne 14. septembra, veliko ljudsko veselico v vseh prostorih Katoliškega Doma. Na vsporedu je igra: „Tihotapec“ v petih 'dejanjih; godba na pihala, velik srečolov in nad 500 lepih in 'dragocenih dobitkov; šaljiva pošta, konteti, prodaja šopkov, streljanje na dobitke, umetni ogenj. Vsa prireditev razun igre se vrši zunaj na vrtu ob lepem vremenu. Ker je zanimanje že z ozirom na velike predpriprave po vsej okolici izvanredno veliko, pričakovati je, da bo ta veselica ena najlepših. Vabimo slavno občinstvo od blizu in daleč!
Šmartno ob Paki. Prostovoljna požarna, bramba v Šmartnem ob Paki priredi v nedeljo, 'dne 14. septembra, ob 3. uri popoldne v prostorih g. Ivana Bizjak veselico z dvema igrama. Zvečer ob %S. uri se igri ponovita.
Gornja Ponikva. Bralno in pevsko društvo na Gornji Ponikvi priredi v nedeljo, dne 21. septembra popoldne po večernicah igri „Marijin otrok“ in „Sinovo maščevanje“,
Velenje. Že precej časa sem se vijejo po raznih liberalnih časnikih, pred vsem po „Slovenskem Narodu“, dolgovezni in zehajoči članki, ki se navadno začnejo s 500 kronami in potem napadajo osebo našega spoštovanega g. župan». Ti dopisi so tako polni babilonske zmešnjave in kaotične zmesi, da dopisnike, urednike dotičnih listov in celo družbo okoli njih ne moremo imenovati drugače, kakor doktorje konfuzije ali zmešnjave. Bralcu, ki je enega ali drugega ali več «istih dopisov čital, so razne kovačnice usnjarne, občinske pisarne, komisije in njih fankcijonarji, obljubljenih 500 kron, izjave raznih Ocvirkov, Golov in Pečečnikov, — Slovencev najčistejše pasme — te in še mnoge druge reči kar plesale pred očmi ter mu begale njegovo pamet kakor hitro se menjajoče podobe v kaleidoskopu. Da bi pa ta pisana konfuznost ali zmedenost pojmov bolj proslula med svetom, so se dotične številke pošiljale na razne krčmarje naše stranke, n. pr. na gosp.
Meža v Smartnu in g. Verdelja v Šaleku. Ako liberalci menijo, da vrše s tem kako reklamo za svojo stranko, jim te otročje npe rade volje dovolimi. Naši Velenjčani pa so lahko dopisniku ali dopisnikom in urednikom tistih listov hvaležni, kajti po takih konfuznih dopisih mora ostali sv priti nehote do mnenja, da naš trg še več takih ali podobnih doktorjev konfuzije krije pod svojimi strehami. Sicer to ni preveč častno in je, skoro bi rekli, žalostno, toda zabava, ki jo ti zmedeni možakarji nudijo nam in dragim, je vendar le nekaj vredna.
Dramlje. Menda stekel pes je v nedeljo zvečer priletel od Ponikve ter je posestnika v Zalogu, Antona Arzen-šeka tako strsšno popadel, da ga je sin komaj od očeta odtrgal. Stopil mu je na vrat in ga ubil. Kmeta so takoj peljali^ v bolnišnico, iz Ponikve pa neko dekle.
Šmartin pri Slov. Graden. (Napredek). Naša Nar. stranka je nastavila volitev novega občinskega odbora v nedeljo, na praznik Angeljev varihov, da bi se je katoliška stranka ja ne mogla udeležiti in spraviti liberalce v nevarnost. Drugi rozred je volil med poznim svetim opravilom. Dozdaj ni bila volitev Še nikdar na praznik. Tajnik je e. kr. uradnik pri glavarstvu. Zmagali so liberalci in se začne na novo nevolja. Gospod Ivan Kac zakaj nas nalašč izzivate? Kdo Vam je dal ta nesvtti nasvet? Le volite tndi tak konkurenčni odbor, ki nič ne stori, a ima denar za tožbe. Ali c. kr. okr. glavarstvu zadeva ni znana? Zakaj ne poseže vmes?
Rečica v Sav. dol. Koncem meseca avgusta smo si ustanovili za naš gornjegrajski okraj toli potrebno zadrugo za rejo bikov, s sedežem v Rečici. Predstojnišivo nove zadruge — načelnik g. Anton Turnšek ml. — nam jamči, da je zadruga v pravih rokah.
Hrastnik. Pri nas smo ustanovili koncem meseca avgusta t. 1. za sodnijski okraj Laško „Zadrugo za rejo bikov“, s sedežem v Hrastniku. Krvava potreba je, da povzdignemo za naše kmetijstvo toli važno živinorejo. Da bo nova zadruga dosegla s oj namen, nam jamčijo imena mož, ki so izvoljeni v predstojništvo. Načelnik je g. Gričar M. Za ustanovitev zadruge se je najbolj trudil deželni živinorejski nadzornik g. Jelovšek.
Veržej. Posvečevanje kapele v salezijanskem zavodu „Marijanišče“ se je ob krasnem vremenu prav slovesno izvršilo dne 8. septembra. 'Od vseh strani je privrelo nešteto ljudstva, še veliko več, kakor lani oh otvoritvi zavoda, zlasti je bilo veliko ogrskih Slovencev. Trg in zavod sta v nedeljo dopoldne oblekla praznično obleko. Db 4. url v nedeljo popoldne so se pre-vzvlšeni knezoškof pripeljali na kolodvor v BuceČov-ce, kjer jih je pričakoval g. dekan Jurkovič in po-pozdravil v imenu dekanije, župnik Yveixl v imenu križevske župnije, ravnatelj zavoda A. Gvadagnini in predsednik društva „Marijanišče“, prof. Kovačič, Med potom od Bučečovec do Veržeja so stali ob križih in kapelah slavoloki s primernimi napisi in mlaji ter je verno ljudstvo pričakovalo svojega nadpastirja.
Sredi trga pred Marijinim kipom je bil pripravljen prostor za sprejem. Na velikem slavoloku se je bliščal na desno grb prevzvišenega knezoškofa, na levo pa trga Veržeja: krap na modri vodi, Tu je pozdravil Prevzvišenega 'domači g, župnik, župan in stotnik tržke garde, nadučitelj Sprager, in šolska mladež, V župnišču so se sveti ostanki, namenjeni za nove oltarje, položili v kelih in v slovesni procesiji Potem je šla procesija s sv. ostanki v zavod, kjer je prenesli v župnijsko cerkev, kjer so bile večernice. Prevzvišenega pozdravil ravnatelj zavoda z novinci in oratorijanci. Sv. ostanki so se položili v začasno kapelico in opravile pred njimi predpisane molitve. V mraku so domači pevci zapeli Prevzvlšenemu podoknico.
V ponedeljek je bila že pri zjutranjih mašah župnijska cerkev natlačeno polna. Točno ob 8. uri se je začelo posvečevanje kapele. Velepomenljive, pa dolge in naporne obrede in molitve so prevzv. posveti-telj opravili zelo ganljivo in s krepkim glasom. Poldne je že odzvonilo, ko so streli naznanjali, da je posvečevanje končano, na novo posvečenem oltarju so nato Prevzvišeni opravili slovesno sveto mašo. Med posvečevanjem kapele sta bili tudi na dvorišču pod milim nebom 2 sv, maši, da bi ljudje ne ostali brez sv.maše, ker v kapelo jih je moglo le majhno število. Gnje-ča je bila tolika, da se je pri posvečevanju komaj prelila procesija okoli kape,e.
Bila je blizu ena ura popoldne, ko so Prevzvišeni stopili na oder, pripravljen na dvorišču, in z mogočnim glasom nešteti množici govorili v srce segajoč govor. Marijino rojstvo je jutranja zarja kršč, vere, ki je zlasti vzdignila in posvetila vzgojo mladine. Marsikateremu očetu in materi se je porosilo oko. Slišali smo tudi prekmurske Slovence, kako so s solznimi očmi blagrovali naše ljudi, češ: Blagor vam, ki imate tako vnetega škofa in jih lahko slišite v svoji domači besedi. Z darovanjem in zahvalno pesmijo se je okoli 3. ure popoldne končala veličastna slovesnost, ki ostane v neizbrisnem spominu vsakemu udeležencu. Ob 5, uri so se Prevzvišeni vrnili na kolodvor v Bu-ČeČovce.
Novoposvecena kapela je prva Marijina cerkvica v ljutomerski dekaniji Zavzema pritlični del jugozahodnega dela zavoda; dolga je 20’80 m, široka. 6 m in visoka 5’50 m. Končuje z lepo zaokroženo apsido, v kateri so 3 krasno umetniško izdelana okna: srednje kaže podobo Matere dobrega sveta, kateri je kapela. posvečena; daroval je je prof, dr. Kovačič; desno na evangelijski strani nadangelja Mihaela, dar prevzvišenega nadpastirja, levo pa sv. Jožefa, ki se je kupilo s prispevki g. 'dekana J. Cižeka v Jareuini in veržejskih župljanov. V ladiji so okna sv. Antona Pušč., kupile sestre PušČenjakove v spomin svoje-
mu bratu Antonu, ustanovitelju Marijanišča; sv. A-lojzija, dapovala Alojz in Julijana Sršen ter svetega Frančiška Seleškega, dar g. nadžupnika Korošca.Vsa okna je napravila znana tvrdka Neuhauser. v. Inomo-stu,	. A.,.,..,,	;c-
Dva oltarja, ki sta bila posvečena, je napravil kamnosek Kocijančič v Mariboru. Tretji oltar se napravi pozneje, ko se dobi potreben denar.
Kapela — v preporodnom slogu — je priprosta, pa prav ljubka in vzpodbuja k tihi pobožnosti.
Tako je krona položena na glavo zavodu, ki naj prinaša obilno sadov v časnih in duševnih zadevah. Dne 11. septembra 1911. so zidarji vrgli prvi kup betona v temelje in sedaj čez 2 leti je vkljub o-gromnim težavam zidanje dokončano, niso pa še končane težke skrbi, ki jih ima vodstvo družbe, ki je stavila zavod. Dia zavod čim prej uresniči svoj glavni namen, nižjo kmetijsko šolo, naj pomagajo blaga rsr-ca. Ljudstvo, ki nima srca in zmisla za visoke, idealne načrte, pač pa za alkohol in nizkotne reči, je obsojeno poginu. Mi pa hočemo živeti in napredovati.
Petrovče. 'Že dolgo goji mladina srčno željo, priti v Petrovče, da bi se tam na Marijinem srcu navdušila za vzvišene vzore srečnega mladostnega življenja. Zato pridite vsi mladeniči in vse mladenke Savinjske doline in sosednjih krajev zadnjo nedeljo t. m.,-to je 28. septembra, v Petrovče, posebno še tisti, ki se jim ni bilo mogoče udeležiti katoliškega shoda v Ljubljani. Vspored: 1. Ob 9.. uri dopoldne pridiga in slovesna sv. maša. 2. Zborovanje v Društvenem Domu. Govorniki in govornice Orlov in Zvez dobrodošli! 3. Po večernicah ob 2. uri vrtna veselica s prav živim programom. Pevski zbori dobrodošli!
Brežice. Mladeniški shod za Posavje se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. po tem-le redu: 1. ob 10. uri dopoldne v farni cerkvi služba božja. 2. Ob 1412. uri mladeniško zborovanje v Narodnem Domu. 3. 'Ob 2. uri popoldne večernice.. 4. Ob 543. uri gledališka predstava: „Tri sestre“.. — Oskrbite po vseh župnijah že to nedeljo potrebno agitacijo, da bo udeležba velika in častna!
Letos je slaba letina in bo marsikdo premišljeval, kje bi vzel denar, da bi kupil potrebno obleko in perilo za svojo družino. Ni to lahka reč, posebno kjer je številna obitelj, pia malo dohodkov. Da bo vsakdo lahko za malo jdenarja dobil veliko dobrega blaga, se priporoča, da se obrnete na Prvo slolviensko spodnještajersko' razpošiljal n o J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka ulica Št. 5. Pri omenjeni tvrdki dobite v veliki množini ostanke raznega blaga po neverjetno nizki ceni, na primer 20 metrov ostankov belega platna za K 8.—, 20 metrov platna posebno močnega K 9.—, 20 metrov zelo finega K 11.—, ostanki druka, 20 metrov, močnega, K 8.60, 20 metrov posebno močnega K 10.—, 20 metrov zelo trpežnega K 12.—. Za iste cene se dobijo tudi drugi ostanki, kakor pisano platno (oksford), cajg, levantin, kam-brik, parhet itd. 'Ostanki so dolgi od 2—7 metrov. Naročila nad 20 K se dopošljejo franko.
Kolera.
Iz Ogrskega prihaja neprijetna vest: kolera se razširja. V Budimpešti je zbolelo na koleri 7 oseb. 'Ogrskemu notranjemu ministrstvu je naznanjenih 20 slučajev kolere iz province. V Deliblatu pri TemeŠ-varu so se pripetili štirje novi slučaji kolere, k! so končali s smrtjo dotičnih oseb. Hrvaškemu deželnemu zdravstvenemu svetu v Zagrebu se je dne 10. t. m. naznanilo šest novih slučajev kolere, od katerih sta dve osebi že umrli.
Niti ne mislim na to, da bi zanikal,
da je vožnja z avtomobilom, v zrakoplovu ali smu-Ski šport, in kakor se zorejo vsi ti športi, nekaka kopel za živce. Toda tudi smelo trdim, da vsebujejo vsi ti in slični športi tudi dosti nevarnosti na-hlajenja. In ravno iz tega izroka se vendno poslužuj Faysovih pristnih sodenskih mineralnih pastilj. Škatljica stane le borih K 1 25, toda varuj se ponarejanj. Posebno znamenje: Ime „Fayu in beli kontrolni papirček z uradnim potrdilom županstva Sodena ob T.
Kranjsko.
( Motnik. Naše Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. septembra ob 3. uri popoldne v spomin Konstantinovega jubileja slavnostno predstavo. Na vsporedu sta Silvin in S ar dento va deklamacija: „Zmagoslavnemu križu“ in igra: „Skrivnostna zaroka“. Med odmori svira gramofon. K tej zanimivi predstavi ste vabljeni tudi vi, dragi nam bratje, Slovenci iz Vranskega. Naj torej nihče ne zamudi te predstave, ker vsakemu zagotovimo, da mu ne bode žal, če pohiti v nedeljo v Motnik. Torej dragi Štajerci, na veselo svidenje v nedeljo v Motniku!
Dražba hotela „Triglav“ v Boh. Bistrici. Dne 16. septembra t. L se bo vršila ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okrajni sodniji v Radovljici dražba hotela „Triglav" v Bohinjski Bistrici z vilo „Bogomilo“ in „Bellevue“ vred. V vseh treh poslopjih je 60 popolnoma o-premljenih sob, v kuhinji se nahaja vsa za obrat potrebna posoda. K temu posestvu spada tudi vrt in pa
dvoje obširnih stavbjšč ob Bohinjskem jezeru in sicer-na najlepših točkah. Najmanjši ponudek. znaša, za vso. skupaj 92.508 K. —jDel kupnine bi ostal vknjižen.Vsi podatki so na vpogled pri omenjeni sodniji in v pisarni dr. Iv. Tavčarja.
Esad Paša na Bledu. Te dni je prišel znameniti branitelj Skadra, Esad Paša s spremstvom (4 dame, mali fantek in en zamoree) na Bled in se je nastanil v hotelu „ Louisen-badu“.	:
Litijsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je m ostane neprekosljivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijoneinem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla ! priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Primorsko.
t	.
Kongres psihiatrov. 10. in 11. oktobra bo zborovalo v Gorici društvo avstrijskih psihiatrov. Zborovanje se vrši v deželni zbornici in ga bo otvoril deželni glavar. Zborovalci obiščejo tudi deželno blaznico in muzej.	r-
Slovenska trgovska šola v Trstu. Vpisovanje se vrši dne 16. in 17. septembra od 9. do 12. in od 3. do 6. ure popoldne. V prvi letniki se sprejemajo absolventi meščanskih in nižjih, srednjih šol in po dobro prebitem sprejemnem izpitu tudi učenci,., ki še imajo manj šolske predizobrazbe. V drugi letnik se sprejemajo (tudi absolventi prvega letnika na drugih trgovskih šolah. V pripravljalni letnik vstopijo lahko vsi tisti učenci, ki so dovršili vsaj 1. razred kake srednje ali meščanske, šole. Na novo vstopajoči ur čenči plačajo (takoj pri vpisovanju) ö K vpisniine in 4 K prispevka za učila, učenci, ki že pripadajo zavodu, pa 4 K prispevka za učila. Zal vstop v pripr. letnik morajo biti učenci najmanje 13 let, 'za prvi letnik najmanje 14 let stari. Sola ima pravico javnosti, vsled česar so izpričevala, ki jih izdaja, enako-veljavna onim podobnih javnih zavodov. Učenci in učenke rednih trgovskih letnikov plačujejo Šolnino K 200 v mesečnih obròkih po K 20, učenci pripravljalnega tečaja pa šolnino letnih K 80. Revnejši učenci se lahko deloma ali popolnoma oproste plačevanja šolnine, učenke pa se sploh ne oproste. Vpisovanje se bo vršilo v noviji modernih prostorih v ulici Stadion 21 I. Za zunanje učence preskrbuje ravnateljstvo primerna stanovanja. (
Narodno gospodarstvo«
Potreben tečaj. Na viničarski šoli v Silber-bergu pri Lipnici se bo letošnjo zimo, decembra in januarja, vršil tečaj za pletenje jerbasov in košar. Prijave je poslati potom občin na deželni odbor.
Oddaja sadnih drevesc. Iz deželnih drevesnic se bo oddalo letos 38,000 sadnih drevesc Štajerskim posestnikom.
Letošnji vinski pridelek. Profesor Karol Portele, generalni ravnatelj vinorejstva v ministrstvu, objavlja od časa do časa po dobljenih podatkih številke, ki kažejo, kak bo letošnji vinski pridelek. Zadnje objavljene številke se nanašajo na stanje vinogradnikov koncem meseca julija. V Istri je kazal vinski pridelek v tem času na okoli 460.420 hi, na Tržaškem na 10.300 hi, na Goriško-Gradiščanskem na 600 tisoč hi, Dalmacija na 1,200.000 hi, na Tirolskem 1 milijon 100.000hi, na SpodnjemAvstrijskem na737.000 hi, na Štajerskem na 478.000 hi, na Koroškem na 70 lil, na Kranjskem na 160.000 hi, na Predarlskem na 500 hi, na Češkem na 8000 hl in na Moravskem 74.000 hi. Skupno torej okoli 4,778.000 hi, lani je bilo vinskega pridelka v teh deželah 3,969.878 hi; torej letos za 800.000 hi več od lani. Kakor rečeno, tako je kazalo koncem meseca julija. Tačas pa je prišla že toča ter napravila škodo.
5 oralov za 6 K. V Nagy-Szanto v biharskem komitatu , na Ojgrskem so se te dni prodajale nepremičnine kmeta Ivana Gasci. Najprvo je bilo prodanih 20 oralofv njiv, potem ■ je prišlo na, vrsto 5 oralov pašnika. Vzklicna cena je bila 100 K. Oglasil se ni nihče. Končno je zaklical licitator:	,„)Pet oralov
polja za 6 K!“ sedaj .se j,e oglasil notar Jožef Dienes. Odvetnikov zastopnik — mlad jurisifl-dijjak — je ponudil 1.9 K ; toda notar je protestiral, češ, da njegov konkurent Še ni polnoleten . — in polje je ostalo njemu: 5 oralov za 6 K!
Razgled po svetu.
Srbski patriarh Bogdanovič. Ugotovljeno je, da je srbski patriarh Bogdanovič padel v deroči potok Gasteiner Aache in utonil. Kljub skrbnemu iskanju se do sedaj še ni posrečilo, najti truplo utopljenca.
Dva ruska milijonarja umrla gladu. Dva ruska milijonarja, industrijca Semjenov in Garkin, sta umrla na svojih zlatih poljih v Besimjanni v Sibiriji
gladu. V Garkinovem stanovanju so našli dnevnik, iz katerega je ,bilo razvidno, 'da so nekatera živila pošla že mésèCà januarja. 'Snežni vihar^i šo preprečili, da niso mogli poslati potrebnih živil stradajočima milijonarjema. Bila sta popolnoma ločena od sveta. 50 dni sta se živela'samo z ribjo mastjo in odpadki. Končno je podlegel Garkin. Semjenov. pa je umrl ,vsled oslab-ljenja 2 meseca potem. Pomoč je prišla prepozno.
Spomenik lažujivcem. Neki . angleški misijonski list poroča, da živi na otoku Borneo pleme, ki tako spoštuje resnicoljubnost, da onemu, ki je kdaj izrekel laž, postavi spomenik. Spomenik napravijo na ta način, da v obliki piramide zlože na kup drevesno listje; kdor gre mimo tega spomenika, mora pobrati nekaj listja in ga vreči na kup, potem pa preklinjati lažnjivca, v čegar svarilni spomin se je spomenik postavil.
50.000 K dobila, ne da bi vedela. V sredo je prišla v neko banko na Reki kmetica Deskovič iz Mo-ščeniške Drage, da zamenja^ ameriški denar, ki gaji je bil poslal njen mož iz Amerike. Ko odpravi to o-pravilo, pokaže dotičnemu uradniku srečko ogrske hipotečne banke, katero je smatrala za kos papirja brez vrednosti. Toda nekateri sosedje so ji svetovali, naj se enkrat prepriča, ali res nima nobene vrednosti dotična srečka. Uradnik pregleda stare izkaze od žrebanj in razvidi, da je ta snečka zadela pred petimi leti 50,000 K. Ta vest je pustila kmetico popolnoma hladno in ko je rekla, da pride ob določenem času po denar, je mirno odšla. Soprogu in pa sinu, ki je delavec v Gradou, pa je pisala, naj prideta na dom, da bosta uživala nepričakovano srečo.
Eksplozija v kavarni. V kavarni na t cesti Rue Salneupe v Pa(rizu je eksplodiral plin. Porušena je cela kavarna, vdrl se je strop in podsul 12 oseb, izmed katerih je ena mrtva, pet je, težko, šest pa lahko ranjenih. Eksplozija je porušila tudi še sosedno skladišče- ,za manufakturno blago. Tudi v tem skladišču jie več oseb težko in lahko ranjenih. Eksplozijo 'je povzročil nek gost s tem, da je vrgel na cesto gorečo cigareto, vsled česar se je vnel plin v glavni cevi, ki je bila v svrho reparature rajv.no v istem Času odkopana.
Nov komet. Iz zvezdarne v Heidelbergu poročajo, da je našel dne 1. septembra 1 Metcalf v Win-chestru nov komet 10. vrste, ki se pomika v vzhodni smeri.	|
Smrten padec dveh aviatikovy Na vojaškem vežbališču pri Briegu sta hotela dne 4. t. m. poročnik Eggenbrecher 5. dragonskega polka in poročnik Prins 83.- pešpolka najpraviti poizkusen vzlet. Stroj je bil popolnoma na novo montiran. V višini 100 metrov pa se je snela desna nosilna ploskev, a-parat se je prevrgeli in oba častnika 1 sta padla na zemljo. Bila, sta takoj mrtva. 'Stroj se je popolnoma razbil.
Podmorski kanal med Angleško in Francijo. „Echo de Paris“ poroča, da se je razpoložejnje za zgradbo podmorskega kanala med Angleško in Francijo v zadnjem času tako zelo zboljšalo, da bo načrt najbrže že v prihodnjih petih letih izvršen. V petih letih upajo zgraditi ta predor, ki bo veljal približno 400 milijonov frankov in v katerem bosta dva železniška tira, oddaljena petnajst metrov drug od drugega.
Bivši turški sultan Abdul Hamid na smrtni postelji.
Iz Carigrada; se poroča, ; da leži bivši turški sultan Abdul Hamid na smrtni postelji. Iz izpovedb iz njegove okolice je posneti, ■ da so štelte ure njegovega življenja.
Vojaški zrakoplov padel med množico ljudi, štiri osebe mrtve, sedemnajst ranjenih.
Povodom vojaških manevrov 16. nemškega armadnega zbora ob gorovju Hunsrucka pri vasici ‘Büchenbeuren na Nemškem sta se včeraj, dne 11. septembra, ob 9. uri predpoldne vzdignila v zrak z vojaškim eroplamom poročnika Schneider in Tieuber, da rekognoscirata pozicije sovražnika ter jo,javita armadnemu poveljstvu. Komaj se je dvignil zrakoplov kakih 15 metrov od tal, je odpovedal motor in Častnika sta se morala spustiti na tla;.i1 V tem ' trenutku je zapihal močen veter, ki je jel zrakoplov dvigati kvišku. Pri tem je zaidel propeler zrakoplova orožnika Schmidta, nekega kmeta, eno kmetico in enega otroka, ki so bili pri priči usmrčeni, Še dve drugi osebi je pa smrtnonevarno ranilo.,
Med gledalci je nastala grozna panika in huda . gneča, vse je hitelo narazen. Pri tem je pa bilo še 15 drugih oseb več ali manj ranjenih.
Oba Častnika sta zadobila le neznatne poškodbe. Zrakoplov je precej poškodovan. Nesrečo preiskuje vojno sodišče.	.
Listnica uredniitva.
K o n j ji p e:	Javite nam celo svoje ime, dru-
gače ne moremo priobčiti. — Celjska okolica: Prišli bi v tožbo. Izročili poslalncu. — Ma-renber g: jSIov. Narod“ ni priobčil Še nič. Pozdrav !
Dva mala dijaka
sprejme po ceni S. Ulčar, narodni brivec, Maribor, Koroška cesta.	185
Dve dijakinji ali
dva dijaka se sprejmeta na stan in hrano. Vestno nadzorstvo. Zračno in mirno. V-prašati je A. Porekar, Maribor Prečna ulica (Qaergasse) 3, II. nadstr.	186
Toda postrežba!
Prevzetje
lekarne „Pri zamorcu“
Maribor, Glavni trg štev. 3.
Dobro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni.
Tudi na obroke 1 llustrov. ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
Niklasta remoat.-ura K 3-50 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K	4
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2' Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in Očalar Maribor, Gosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel lekarno g. E. Tabor sky-a, ter isto s svežimi lekarniškimi potrebščinami, s tu- in inozemskimi specialitetami bogato založil.
Prosi in se priporoča za mnogobrojni obisk
Dragotin Raymann, lastnik lekarne
„Pri zamorcu*1 Maribor - Glavni trg štev. 3.
+
t
+
+
+
+
+
+
I
+
+
t
%
Soba z celo hrano
oddati. — Badlova ulica Villa 15.	178
Važen oglas „Slovenske Straže“! Čitajte!
V današnjih težavnih razmerah zimorete obogateti le s srečko!
urška srečka
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsake srečka möra zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. oktobra 1913!
Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojssnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo“ gospod Valentin Urbančič, Ljubljena, Kongresni trg 19.
Sprejmejo se marljivi sotrndniki pod ugodnimi pogoji.
Priporoča sc Vam za nakup
Ö
u
3
o>
.»
N
'S
m
u
&
ZENITH
GRAND PRIX PARIS 1900.
r*
m
CA
B
h4-
o
<
tu
•t
3
»
Rafael Salmič Celje Nar. dom
to |e največja in najcenejša razpošiljalnica ur, zlatnine, srebrnine in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto.
Svetovna tvrdka.	Na tisoče zahval.
V
edno svežo špecerijsko blago ter vsakovrstne
sveče za cerkve
ima v zalogi po najnižjih cenah in kupuje deželne pridelke
Franc Kolenc
trgovec
Celje • Narodni dom.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
n\llan Hočevar ^elje
lik farne cerkve.
Somišljeniki, agitirajte za ,,Stražo“!
Samo K 4*85 ura, verižica, vžigalo
s 6 ufigalnikL
Krasna fantazijska srebrna remontoarska ura sa gespode.
Soliden, ploščnat in bogato graviran oklop z jako dobrim anker-delom, točno idoča z triletnim pismenim jamstvom, z elegantno amerikansko dou-ble-zlato kavadr-vtrižico in modernim nikelna-stim žepnim vžigalom s 6 rezervnimi vžigali, zadostujoči eno leto. Vse skupaj proti povzetju za samo K 4'85.
Pri naročilu 6 garnitur, se da 1 garnitura zastonj.
Trgovina ur Schaechfe? Leopold
Dunaj 194—XVI/2, Lerchenfeldergürtel 5.
Zamena ali denar vrne.
Velika narodna trgovina
KiMVanič, Celie
dom
V
Narodni
priporoča bogato zalogo manufakturnoga in modnega blaga, posebno krasne novosti sa ženske in moške obleke po zelo znižani ceni ! Ostanki pod lastno ceno Postiežba točna in solidna I
Vzorci na razpolago I
Goričar & Les Graška ulica 7 — podru Spomladim in poletna sezona: Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Iz papirja In aluminija. Za Veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lampijonl, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	»kovšek, Celje tnlca Rotovška ul lei 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ljudskošoiskib zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrdbni venci in traki. 1 Dopisnice savinjskih planin in 1 druge.
Solidno blago. Nizka cene. Točna postrelila? f ' ■ . - f	
Šimenci! Zaaedajta se!
I	I
Glavna sl. zaloga in velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otro-
— ške postelje itd. ===== Tožna in soiidna postrežba.
Dedno sveža žgano kava
]. Ravnihar
Celje
, Bratka ulica štev. Zl. L
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in —lakov.—===== Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen. ‘Točna in solidna postrežbo.
m irrt« h H«ditela! "M"»
Južnoštajerska hranilnica v Celju
I v Narodnem domu.
Sprejema hranilno yloge vsak delavnik od 8. do 12. ure ia jih ».brestaje po
o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni dat©k plačuje hranilnica sam a ter gg ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Š m arje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
f
0
2

sko in Garnjigrad in rezervna
zakllda, katera znašata že nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svete v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila" za dijaške ustanove 30 000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim uöi'm zavodom in za nstanovitev slovenske obrtna strokovne šole 12 000 K, za podpore različnim požarnim hrambam ia v kmetijsko gospodarske riamane 6 000 K, hranilnico ustanovi všim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov ia jih obrestuje, na da bi se
pretrgalo obrestoyanje.
H	Prevzamem vsa dela
M cekaraeijske, slikarske in
W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Ifihsel birm v Gelj«
k gospodska utica 5.	^
Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v
reg. zadr. z omel. Jamstvom
Celju
reg. zadr. z omel. Jamstvom
je otvorila svoje uradne prostore na Krožni cesti (Ringstrasse) št. 9 visoko pritličje. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 9. do 12. ure dopoldne; uraduje se pa vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. Ob tem času se vlagajo hranilne vloge in se dobe pojasnila glede trgovsko-obrtnega kredita. — Hranilne vloge na hranilne	«	»	*	od vložitve sledečega dne do dne vzdiga. — Rentni
knjižice ali v tekočem računu se obrestujejo	Pw gdrülS O O ü¥© davek plača zadruga in ga ne odteguje vlagateljem.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani
(Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti.
Sprejemno naznanilo.
Dvorazredna trgovska šola za dečke.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci ki so stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole.
V	I. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim vspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
Odhodno izpričevalo šole upravičuje do dveletne aktivne vojaške službe in nadomešča 3-letno učno dobo v trgovini.
Dvorazredna trgovska šola za deklice.
V	I. trgovski letnik novootvorjene trgovske šole za deklice se sprejemajo učenke, ki so stare najmanj 14 let in so dovršile 8. razred ljudske ali 3. razred meščanske ali 4. razred kake srednje šole.
Pripravljalnega razreda na dekliškem oddelku ni. Vpisovanje se bo vršilo v torek, 16. septembra t. m. od 9. do 12. ure dopoldne.
Pri sprejemu imajo prednost sinovi in hčere trgovcev in obrtnikov.
K vpisu naj pridejo učenci, oziroma učenke v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prinesejo seboj krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in [K 15-— vpisnine ter prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom.
ravnateljstvo.
Ljubljana, 3. septembra 1913.
Jaboljfnica
izborno dobra domača se nadomesti v sedanji veliki stiski najboljše z popolnoma naravnim sredstvom „Muskatin“.
Muskatin
je žlahtni naravni preparat za napravo dobre domače pijače.
Iz Muskatina 'nareta
pijača daje moč poživi in krepča živce.
Huskatin
se vsak dan po pošti in vlaku po povzetju pošilja.
iz Muskatina narejena pijača stane liter 4—5 vinarjev. 937
Muskatin
se dobi samo v glavni zalogi Iv. Andraschitz, Maribor, Koroška ulica.
Maligno Hupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno siamo od storžev, ..■‘■■■s---
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroijevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. VeSefpgoviiaa m ipecerijc isi m /ležalnimi pridelki
Anton Kolenc C£žf
Oreška sali©** št» 22«
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah in trgovinah list „Straža“.
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenali svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za ' podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnefša tu točna postrežba.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
55SSSS* R. Sfermecki » Celju n. m
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emails, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irska peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pcšljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štediimki in manj vredni izdelki naj se iračajo. Ceniki zastonj.
Urar, mMm in statar
franto gyrQ|
Teaethofova cesta It. 39. _
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste trngarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.,
Franio Duchek
svečar in medicar
Viktringhof
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
Edina štajerska steklarska narodna trgovina
Na debelo!	Na drobno!
Pri večjih naročilih mnogo ceneje, j
Thierry* Balzam
12/2 ali 6 1 ali 1 velika popotna steklenica K 5'60.
edino pristen. Nedosežen uspeh pri vseh boleznih | na dihalnih organih, pri kašlju, hripavosti žrel-nem kataru, pljučnih boleznih, slabem prebavljanju, slabostih, želodčnem krčn itd. Zunaj pri vseh boleznih v ustih, zobobolu, pri opeklinah in izpuščajih itd.
Thierrya- cenfifolijsko
je zanesljivo še pri tako starih ranah, oteklinah, vnetjih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa, napravi vsled tega dostikrat operacijo nepotrebno. 2 dozi 3 K 60 v.
Lekarna k angelju varuhu A, Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
mazilo
Pristna srebr. ura ženskaK7-—
Pozor! URE
repaslrane s pismenim jamstvom-
Pristna srebrna verižicaK 2-—
Pristna srebrna verižica
damska K 340
sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očaie ! Budilke ! Lilians !
K 7'—
Pristna srebrna ura
Redka priložnost ~3NE
1000 komadov flanelodej široke 120 cm, dolge 1*50 cm
po K 1*50.
Priporočam t : di svojo veliko zalogo zimskega blaga za moške in ženske obleke po jako nizkih cenah! Pričaknjcč obilnega obiska se beležim
Jožef Ullaga, Maribor ob D.
Tegetthoffova cesta št. 21.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“,
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.