bhsjs ta Js»ued drti ■OSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE IMtaii IMT Se. Un4i)i An. oHkm ,v na komo nletične vodiUlje in orgenizator j« m vrši dnevno. Včeraj je bilo aretiranih vešje število komuni eto v v raznih mestih Italijs. Med aretiranimi aU tudi pisatelj Mario Meriani ia poelaaoe Guldo Vieelll. V Mpoletu je bile prijeti oeeb Okicago la okaliee. — V torek be deš in ameraa temperetura Neraščejoši južno zepedal ia ješ al vetrovi. Tempersturs sedajih 24 uri najvišje 28. nejaižjo It. tfolaee izide ob 8. ARJA, 1923. PROSVETA H wftf(ww jsanor^ « ggggg* Jaf<<0f|^ "" >koy4«i — TraČaJo. 3udc*>' M M m L. MJ« M gJrt^^r fsrcr1 ir"~" NuIm M tn, kr iM i E ^^HVROSVETA" ........- r ^^»jjsgs:- "THE Ef^LICHTEMMEMT" Orgmm mf Dal«a V (J««. 11.11) Ml 4> VM • <4MB Jim mi M tuUri UM. ABRAHAM LINCOLN. » MMMMMBMV Danes praznujemo stoenajstl rojstni dan velikega Američana Abrahama Lincolna. Vsako leto tega dne je običaj, da se spominjamo Lincolna. Spominjajo se ga vsi Čimbolj se oddaljuje Amerika od Lincolnove dobe, tembolj ga poveličujejo ravno tisti, ki niso nikdar v svojem življenju občutili tako globokih simpatij do sužnjev in zatiranih slojev, kakor jih je občutil Lincofo. Ljudje, ki so pred par leti prepevali slavo Wilsonu in ki jo dane* pojejo raznim Har-dingom, se najbolj kremžijo, kadar piiejo slavospeve velikemu osvoboditelju sužnjev, čeprav je med Wilsonom, Hardingom in Lincolnom tak prepad kakor med zemljo in solncem. Gospodje, ki danes v člankih in z odrov čsste Lineoina, so ravno tisti gospodje, ki bi bili Lincolna obeodili na dvajset let ječe, če bi bil živel ob času zadnjs vojne in označil človeško klanje za zločin, kakor Je to storil za čase vojne z Mehiko leta 1847. Ravno tisti gospodje bi bili zaprli Lincolna v ječo, ako bi živel pred par leti za časa Palmerja in zrekel svoje nesmrtne beeede o revolucionarni pravici ljudstva, ki jih je izrekel 4. marca 1861., ko je bil prvič vstoličen za predsednika Združenih držav. Lincoln je bil elementalno človeikL Simpatiziral je s stavkujočimi čevljarji v Lynnu in hvalil Boga, da imajo delavci moč, da se lahko upro nečuvenim razmeram. Kot kandidat za illinoisko legislaturo je zagovarjal volilno pravico za žene. Politične jetriike je izpustil iz zapora, ne da bi si bil belil glavo z legalističnimi frazami; za teorije advokatov se ni brigal. Pravtako se ni zmenil za fra-ziranje političarjev. Ko so sužnjedržd v južnih državah provodrali civilno vojno, je bila njegova skrb, da se Unija ne rasdere in da bo sužnost zamorcev odpravljena. V ta namen je vodil vojno in zmagal. Lincoln je bil v resnici največji Američan 19 stoletja, najboljši človeški produkt Njegovi nazori o življenju so se mu rodili v boju sa obstanek in v njegovih govorih so beeede, ld pričajo, da je Lincoln gledal v bodočnost s preroškim duhom in videl čas, ko ne bo več izkoriščanja človeka po človeku. Današnja ameriška aristokracija jekla, olja, premoga, železnic in financ, ki pretvezno obožuje spomin na Lincolna, ee bi gotovo zelo oddahnila, če bi mogla spaliti na grmadi veliko tega, kar je Lincoln rekel in zapisal! Uncoln je isšel is delavskega rasreda, ia razreda bednih isT razlaščenih. Ameriški delavski rasred je dal lincolna Ameriki in trotu — zato pa Lincoln pripada delavskemu razredu. javna govornica. Glasovi članov S. N. P. J. in Č tftatel jev Prosvete. Po. — Rodi zadnjega dopiee, ki j« bU is iuše naselbine, si nekateri še danee ne vedo po augsti, tsko jik je poročilo od nee v jedlo Nikakor ne nameravam s tem kegs obrekovati, povedati pa reenieo. Ko je bU tn sada ji pogreb člana /Iruštva št. SO. 8. a P. Z., ao ga pokopali po katoliškem obredu v Cecilu ,Pa. Tukajšnji goepod jc napravil vee eeremonije ter pri pogrebu drial govor, da naa je lahko ormerjal tiste, katerih ne vidi vsako nedeljo v svoji hiši. Bilo je med navzočimi precej sunanjih ljudi. Nekateri venei pri pogrebu so bili malo preveč rdeči in teh goepod ni puetU v svojo hišo. Gospod ns morejo videti rdečega. V "hramu božjem" nae je bila skupina, ki nas je kmalu spoznal, da niamo njegove ovčiec. Po svoji navadi je pričel lomaetiti in pretil, da bo hudič vzel tistej kateri ne damo za cerkev in da naa bo vrgel na dno pekla. $aj ▼emo, koliko bi ee on zmenU, Če M naa ree pobral hudobec. Njemu ee gre zs naše dolarje, kaj bo s nami po smrti je njegova deveta briga. Če bi mu dajali denar, pa bi bU kmalu epoeobni za se-beea. Za počiti Ravno Uko se mi sdl, ko bi bil komedijant, ka-teremu je treba plačat vstopnino, šo Človek hoša priti v komedije. Samo za denar mu je pa niš dru- Nam delavcem gre itak sils te-tte ss denar, zato rojaki, otrese jU se vpUvs takih moš, ne etrašiU se pred njihovim peklom pa tudi na vaseliU nebes, katera vam obljubljajo. Vera r take bndalotU ja ila v preteklost, le med nerazumnimi ljudmi, onisd, ki jim neee in blazneži še dobimo vernike, ki pUšujejo na Um svetu vstopnino sa raj Ur se tresejo pred strsfcovitootmi pekla. AH nimamo strahovitega pekla na 2ELEZNISKJ RAVNATELJI 2E SPET NE MOREJO SPATI! Železniški ravnatelji so res obžalovanja vredni ljudje! Komaj so se rešili enih sitnosti, prihajajo že druge. Ako sami ne vidijo teh sitnosti, tedaj jih njih strokovno glasilo "Railway Review" prav zanesljivo opozori nanje. Za to se tudi ne smemo čuditi, ako železniški ravnatelji že ▼ svojih sencah vidijo boljševike in komuniste, ki preže nanje, da jim odvzamejo Železnice. Senstor Brockhart namerava predložiti predlogo, ki ee peča z Železniškim vprašanjem. To dejstvo je spravilo urednika glasila železniških ravnateljev iz ravnotežja, da •toka v članku, da se združujejo vsi boljševiški elementi proti železniškim rsvnateljem, da jih uničijo. In kdo mislite, da so ti boljševiški elementi? Glasilo železniških ravnateljev jih naštevs in pravi, da so ti elementi: Ameriška delnvska federacija, Ljudska legislativ-na služba, Farmarski narodni svet, želesničarske bratovščine, Konferenca za progresivno politično akcijo in drugi. In kej zahteva senator Rrookhart? Preklic Esh-Cumminsove transportne postave. Od-: praviti hoče sedem miljard dolarjev zvodenega kapitala i in zahteva, da ee železnice ocenijo samo na dvsn*jst mi- !• ljard dolarjev, kar Je prava vrednost železnic. Dalje priporoča, da se državam zopet vrne pravioa, da bodo same . določale voznlno. Meddržavna trgovska komisija naj pa < ima več pravice, da lahko govori, kadar železniške družbe : kupujejo svoje potrebščine in izdajajo denar za popravila na železnicah. In take zahtev« so v očeh železniških ravnateljev boljševiške in komunistične. Ako bodo železniški magnstje še dolgo tem na ta i* način vodili propagando v korist železniških privatnih in-tereeov, ne bo kmalu več človeka v Združenih državah, razen vcletaduetrijalcev, veleflnančnikov in njlk podpor-: nikov, kateremu bodo rekli, da Je komunist tem ivetu in sa hudobca elabega človeka, ki dela zdražbo in nemir s svojim obreekevanjem. Nekateri hodijo v cerkev, spovedujejo ee svojih grehov, zunaj cerkve pa obrekujejo poštene ljudi in $eli-jo drugim slabo. Ce preitudiramo takih ljudi značaje, moramo prl^ znati, ds so hinavci in ie oddale« se ne morejo po snaČajnoeti primerjati Ukim, katerih govorjenje je poiteno in odkrito, ne o-brekujejo, pa tudi k spovedi in v cerkev ne hodijo. Strinjam ae s dopisnico "s hriba", zlasti proti koneu, ko piše, da ne hodi v eerkev. Tudi jas ne hodim več v eerkev, ker sem prišla do prepričanje, da U ni za pametne ljudi. Tako bi morale sUriti vse ameriške Slovenke, Čeravno je neka klepetulja v naši naselbini prlmerjels a kravo ti-ato žensko, ki ne gre v eerkev. Pozdravljam vse napredne Slovence In Slovenke, naši Prosveti pa ielim veliko naročnikov. — Mary Kočevar. slike iz naselbin. Springfield, IU. — Pri nas na predujemo v veeh oairih, ie največ pa pri naši fari, kajti eedej imamo kar dva goapode, in aiocr je eden za Slovence drugi pa za Hrvate. Prejinji župnik je pripe ljal drugega Iz sUrega kraje, ka mor je bil iel na "luztrajžo". Stanovanje imata dovolj veliko, U je oeem sob, ker vsekakor sa-doetuje aa dva moška. Jez imam kopieo otrok, pa imam le tri so be. To mi sedoetuje, ker mora Že tako biti, če je pa teka "božja volja". Sedaj se ie nekako dobro deU, a čeprav je pogodbe med rnderji in operatorji podpisana, je malo upanja, da bi bilo kaj prida obrata, poeebno ekozi polftje se ni nadejati. — Vreme smo imeli do sadnjega precej toplo, zadnje dni pa je bil mraz in aoeiilo je kot za eUvo. Povedati moram malo o mojem bivenju v holniiniei. Prve ko pridei noter, te ne vpreiajo, kaj ti je, kako ei boUn ali bolna, v nobenega. Kajti še le malo premi >! m O vee kar ee dogaja dan aa dan, moramo priznati, da je dolar veemogočen. V Uge paš verjamem, da ima moš. Ob tednu eo mi prineeli račun, ne da bi vprašali, če imam denar aU ne. Zehaj bi bog ne plačal za siromaka, ki ga uliko moli. Da nieem članiea naše pokroviUljiee S. N. P. J., bi ari bile sUba predla. Daei ni veUko, s dolarjem aa dan bolniške podpore ee veliko oUjia siromakovo gorje, ki ima kopico otrok. Že precej časa nisem nič kaj zdrava, nič pravega veeelja nimam, edino kar mi ie ugaja in me zanima, je list ProeveU. Jezi me samo U, da pride Uko pored-koma. Včasih dobim kar tri skupaj, potem moram pa zopet čakati, da se mi vee tkanje zmeia. le od mojih otročjih let zelo rada berem, a le napredno čtivo. Včasih me doeeže tudi liet Edinost, katere čtivo p! pa ne ugaja in bi bilo k večjemu ie aa male otroke, ne pa za pametne ljudi. Jaz bi tudi otrokom kaj takega ne dala ČiUtL Kar liet pi-ie, preeega še vse meje. Torej ljndje ie vedno verujejo, da je bog ustvaril celi svet v enem tednu. Kaka nesmisel Pravijo, da si drugače ne morejo tolmačiti, kot da je neka viija moč — bog u-Btvaril vse to stvsrstvo. Jas ps si poUm ne morem tolmačiti, kdo bi bil potemtakem ustvaril boga, če ree eksietira. — Večletna članica S. V. P. i» Olmitz, tows. — Dne 4. februarja se je pripetita nesreča na progi železnice C. R. T. P., in si cer med meeUmo Oharitan in Williamson, Iowa. Is Tepersryja je vozil tovarni vlak obloian a premogom, ki je dospel do glavne proge in Ust ustavil, da ae prepriča, če je proga odprta. Ko sc je prepričal, da je proeU pot za U vlak, jo ssšel počasi voziti na glavno progo, a v tem je prisopihal osebni vlak in trčil ob tovornegs. Trčenje je bilo Uko silno, da ao je vnel eelo "kaboa*, ki je sgorel. NekaUri eo dobili težke poikodbe, in med temi je 13 potnikov, oba strojnika in kurjača. Dogodilo se je U na Ročk Island železnici, Česar seveda ne bo hotela biti kriva družba, temveč bo aknama povsročl-Ulje nesreče poiskati med dro-mašnimi delavci. — frank Vr- Llvingston, m. — Tušnoga srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in snsncem žalostno veet, ds je dne 22. januarja umrla moja eoproga Marj Polko po dolgi in mučni bolezni. Vei kot leU in pol je bolehala aa prole-tarsko morilko jetlko, ki jo je poUm uničila v prezgodnji dobi, starosti 41 let. Rajnice je bila članica naše maUre S. N. P. J., pri društvu Bratje vsi za enega, it. 9S, katerega Članstvo ji je darovalo venec v zadnji pozdrav kot zvesti ČUnid in se udeleiUo pogreba dne 24. januarja, ki ae je vršil po katoliikem obredu. Zahvaljujem se vsem as vence in eveUiee, onim, ki eU ee udeležili pogrebe, stali ob strani in nas tolažili ob uri žaloeti, ko emo izgubili ekrbno maUr in zveeto ie-no. ZepuetiU mi je eedem otroči-čev. Zapušča tudi pet braUv, katerih eden biva v Ameriki v Jene-lindu, Ark, po imenu Loe Koleno, oeUli itirje pa v sUri domovini. Doma je bila iz fare Ko-strenee, Čsčavas, na 8podnjem Štajerskem. Otroci, ki jih sepuiča ao sUri od itirih do 19 let in eo: Joeip, Frank, Mary, Agnes, Barbara Tilka in Ana. — Neposabljeni eo-progi želim miren počitek. Naj ji bo lahka ameriška gruda. Žalujoča ostaU družina. — Prank Polko. Oheat Ha ven, Pa. — Tu ni sploh nič dela in tako sem moral tudi ja spraviti skupaj svojo prtljago, da grem e trebuhom sa kruhom. Ko sem prišel na kolodvor, me posdravi rojak. "Helo, kam pa ti," mi pravi. "DeU i-eket, saj vidiš, da tukaj ai nič." — "No, poUm pa greva ekupai," je zavrnil, kajti bil je tudi on od- I glavno je, de greš k spovedi ter previja kakor jas. k maši, drugo bo še bog dal. Ka- Mahnila eva jo aa Gam__ _ kaka prismodarija. reveži nej ee No. 9. Rojaki, to vam je rovi Vo-zadovoljimo s molitvijo, sa boga- de je v njem tolike, da eem se tine pa je dobra poetreiba ia1 moral veeeti konju na hrbet, da skrbaa nega, ako eo bolni. aem srečno prišel do prostore, ki Nekege dno jo prinesle kuta- ga mi je odkaaal preddelavec, da riea meni ia neki Utviuki uma bom tem voziL Veeel aem bil, de sano vodo, kjer je rekla, da naj [eem arečno prebrodil čoa to pomočimo prste ter ee pokrlia- "Rdeče morje", tode smolo sem mo. fttirikret tolike nes je bilo v |imel. Nosreča me je doletela v Usti sobi. pe bog je bil samo aa sroči. Pognal sem konje in šlo je naju. druge ae vem, v kakega nekaJ čaaa. v tem pa aa je usU ea verovali Jaa pravzaprav ne J viL ftd eem gledat, kaj jTiivali, LINCOLN V RUSIJI. (Iz A. R. WiUifmaonove knjige "Through the Russian Revolution") V Nižjem eem se eeznanil z mehanikom Sartovom, ki me j® do vabil na avoj dom. V kotu družinske izbe je etala dolga polk«. * "Veak deUvee v Rusiji ima danee puško", je pojaanil Sertov "Nekoč emo ee bojevali za carja, ampak danee ee bojujemo zaae." V drugem kotu je visel Ikon av. Nikolaja, pred katorim je gorela drobna svečiea. "Moja žena ja Še vedno vetaka", je zopet pojaanH 8artov. "Ona veruje v svetnike is pred tistim ikonom poli svečo Ur moli zame da bi me cveti Nikojaj erošno privede! ia revolucije, hahal" HoUl me je prepričati, da ee mu zdi vsa stvar ailno emešns. 1 "Naj veruje V Boga in svetnike, hahal Škode ni nobene. In evetniki so čudni hudiči ... Ako smagamo, bodo oni zahvalje ni, hahal" Družina ai je poetlala na podu. Sartov ml je ponudil svojo p<>. steljo, ker eem Ameritan. Oni so vsjeni ležati na podu, je rekel do. brodušho. Slučajno sem se ozrl ▼ tretji kot eobe. V svitu mehke luči me j« pozdravU s stene veliki, upadli, koičeni obraz Lineoina. Da, bil j« Abraham Lincoln z znano brado ia napeto ustnioo I Iz pijonirske koče v lesov ju Illinoiaa je priiel v delavčevo kočo ob Volgi! Čez pol stoletja in pol sveU je ivignil ogenj iz Uneohiovega srca in se do. teknil erca ruskega deUvea, ld ja hrepenel po luči . . . Njegove žena je čaetila av. Nikolaje, velikega čudodelca, on j0 pa čaatil Lineoina, velikega oavobodiUlja. Z njegovo sliko je poča-stil svoj dom — in poUm je storil ie nekaj. Na prsi Lincohia je pri-pol velik in rdeč gumb, na katorea je beeede: Boljievik. Sartov je vedel malo o Lincolnovem življenju. Znal je le toliko, da je Lincoln sovražil krivico, osvobodil zamorske sužnje in umrl kot mučenik. Po njegovih mislih je bH Lincoln najbližji boljievikom. Zato mu je izkazal po svojem mnenju največjo čast e Um, da mu je pripel na pni na aliki rdeč znak. a videl, da ne more izpeljati iz blata. Za me je pričel pravi krtfev pot. Konja nieem mogel dobiti ven. Poklical sem pokladalca proge, ki je prinesel kramp in lppa-to in tako ae ml je po enouraem prtanju posrečilo reiiti žival neprijetnega položaja. Tako je večinoma po tek rovih in rojakom bi evetoval, ča nameravajo v Weetmoreland countjr, naj gredo rajie v gozdove, bodo boljo o-pravili. Jas sem komaj prišel šiv nassj k svoji ženi is onega rova, da me skoraj nI poznala. Tako mialim, da me na bo kotita več mikalo, da bi šal iskat delo v Weetmoreland. % Rojaki Um morajo iti na delo ob 3:30 zjutraj, z dala pa ob 3:80. Tako aaelušijo od $6 do $6 na dan. Kompanija tako izkoriščajo kraju, da Ukega še nisem videl, Čeprsv še delam po premogoro-vih 12 let. Pozdravim vse šiUUlje Prosvete. — Tony Bojane. Bogu dopadljlvo delo." liberalci in klerikalci košan-ske fare eo ee gledaU kot pee in mačka. Govorniki obeh strank, ki ao naatopaU na shodih ao biU kamenjani od pristašev druge stranke, naetajali so mučeniki kot baje nekdanji sveti Sufan. Tudi domači velmošje nieo bUi varni in pogoato ao jik dobili po plečih. Ko eo nakleetHi liberalca, si je župnik zadovoljno mel roke, nasprotno pa grmel nad lumpi in barabami zunaj in znotraj cerkve, če jih jo dobil katori njegovih pristašev. V Nadanjem 8elu je živel mu-zikant a harmoniko, ki je imel malo kmetijo in redil dve ali tri krave, družina pa je ŠUla 10 do 11 gUv. Imenovali eo ga France. Tako je moral France a veliko družino gledati ca poet renski zaslužek, če je hoUl, da niso trpeli pomanjkanje. Bil je priden delavec, a tudi meh harmonike je znal raztezati in zagosti je znal, da je bilo veeelje. Če je hoUl kaj zaelužiti a harmoniko, je France šel a fanti. Fantje niso nič kaj mogU kaplana pri 8vetom Mihatu, iz eno-sUvnega razloga, ker je bil velik neeprotnik pleea, in kaj radi eo mu veled tega ponagajali. Kaplan v resnici ni bil niti najmanj zastopnik tistege, ld je učil ljudi ljubiti, kajti on je spretno huj-ekal hi tudi eovraštvo je znal sejati. Tako je tudi kaplan nagovoril "Marijine sinove", naj razbi jejo Frencetu harmoniko, kar ee je tudi zgodilo. Kaplan je dobro vedel, da je France nedolžen, ki mu ni aa drugega kot da zasluži, da akromno preživi evojo številno družino, pa vseeno je zapelje ne aašuntal proti njemu. Tako ao nekega popoldneve Ui vaški fantje s godoem v neko pol ure oddaljeno goatilno, ie katere eo ee pozno zvečer vračali demo v. "Marijini ainovi" eo jik čakali oboroženi a vilami ia drugim. Fantje ao veaelo peli, godec pa jih je spremljal s harmoniko, a v tem je aeenkrat padlo od aa-daj po plečih. Drugi eo sbešaii, r< padljivo delo!" Čeravno se je kmalu izvedelo vse, kdo eo bili pobijalci, ni bil nobeden kaznovan. 2upan in vsi modri občineki možje, ki so bili seveda vsi sami klerikalci, so z gospodom vred ispovedali, da oo bili napadalcitaand angelji, napadeni pa samo lumpje in barabe. Posebno gospod je znal kaj pristno lagati in zvijati oči prod nebu, Uko da je imel kmalu vio občino in faro ca seboj. Vse drugače pa je bilo, ko m malo potem neki zlikovei napadli župana bližnje vaci. Takoj so bili štirje fantje vklenjeni in odgns-ni v preiskovalni zapor, ki ps io bili kmalu izpuščeni, ker jim niso mogU ničeear dokazati. ge sc daj se čudim, ksko da goepod nieo nobenega obdolžili in držalo bi bilo. Ako zo še taki strankarski bo-ji Um, ne vem, kajti od teh dogodkov je minilo že dolgo vrsto let. Čudno, da se nikdo ne ogle-si, saj nas je veliko iz postojn-skega okraja. — t. vesti Vmrnk Aretacija učiteljev na Krasa. PoUcija je aretirala, ni znano če samovoljno ali po povelju kako oblaeti in kaUre, ve« učiteljev na slovenskih ljudskih iolah na Kra-su. Večina njih nima nič opraviti s političnim gibanjem. Samo dvs izmed njih: PaUf in Hreščsk, sU naša sodruga; prvi je iz Sežane, drugi iz Gorenjekega. Bile eo napravljene kiine pretakava pri znanih naših sodrugih, ki eo bili eeveda brezuspoine Predsednik UčiUljske zve* Jul. Benečije ee je zavzel * stvar, a brez kakršnega zadoiče-nja od etranl oblacUv. Aretirance se baje obdoliuje, da niso nič manj nego — •kl>r'' vali tajna zborovanja ter orpam ziraU zarote — ne ve ee proti ke-mu. • • "Dete**, glaailo elovenakih is hrvatskih komunistov na Primorskem, ld je prenehalo v zadnje« novembru, Je začelo zopet izhajati v Trstu. Liet Uhaja tedensko. Alft želiš pravilno pisat Is al "®r Js tedaln Is tes as prodaj Književna matkm S. V. P. riaU ob Sass velike vojna. DoM !• podivjaš- pri Kajtftovni asid II. P. 1. POVPEUMS* 12. FEBKUABJA, 1923 PROSVETA itstakovlumi bodo trnu VSLlKM DBLAV8KZ KiVU. Mli m bodo s T»omi bančnimi P^Il ia tudi • pošiljanjem denarja t atari kraj. T PROSVETA Josip Jurčič Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest is 1». Stoletja (Dalje.) : "Deklica" — pravi — "jaz vem, ksj govorim in nikskor ne morem razumeti, ksko se upe! popravljati moje besede. Ravno s Um si se izdala. Ps to ti povem, in bodi uverjens, ds se bom todi držal tegs, ksr pravim: dokler J>o s enim prstom gibal tvoj oče, toliko časa ne bol z tem človekom govorila besede. Če zdaj ne spoznal, da hočem samo Ubi, ne »ebi dobro, apoznala bol kasneje" Deklico žalijo solze, objame o-četa in pravi j "Ne jezite aa name, oče, ničessr ne bom storila, kar bi Vsm ne bilo po volji." 3. Koliko nss je: eden ja Suln ja, Piruh je eden, to sta dva, jas sam eden, smo trije, Kolček štirje, vai smo vkup, kaj nismo f —" Tako je zvečer ob devetih Hal mestni stralnik Boječ svojo kompanijo bojevnik, s strahovitimi sulicsmi oboroženih mol, ki ja stala pred malo leseno hilo ne daleč od vrta, ki je bil ss vrtom meetnegs sodnika. Bojee ja bil dvakrat nitji moi kskor njegovo orolje, le preeej prileten in grozovito suh. Tudi njegovi tovarili ali podlolniki, kakor bi se morebiti pravilneje govorilo, zakaj Bojen je bila danes dana velika oblast, da je zapovedoval svojim nastrslljivim orgsnom mestne vsrnosti in mirnegs spanes, tudi ti so bili preeej sestrsdsni na videz rez en gospoda Sulnjs, ki je bil — nezvest svojemu vse časti vrednemu imenu — nsvzlic grba-ati svoji postavi vendar le nekaj obUrnejti čez trebuh, baje zato, ker ni bil olenjen in je grozno rad jedel. "Vsi smo, ssmo Podplatnika ni 1" reče Piruh. ,. "Pa zakaj ga ni, vprašam jazi" — odgovori Bojee s svojim veljavnim glasom. "Ali ns ve, da ga bom jas zatoUl jutri zjutraj pri gosposki? Zakaj tega na vat Kaj bi pa bilo, če pride pet tatov roparjev, razbojnikov ali budodel bilo, cev? Jaz vprašam, kaj bi ker smo mi salto štirje f" "Podplatnik je dajal, da ga zobje bole in njegova babniea ja bolna," odgovori Piruh. "Marsikoga bi zobje boleli, in marsikje kdo bi ostal pri babni-ci doma. Jas ai ga bom zaznamoval. Ali kaj, Če jih pride pet ali pa lest!" "Vpitje bomo zagnali, da bodo ljudje na okni in na vrata prihajali, pa vsi zbele," pravi Kol-ček. "Dobro si govoril, Kolček! Vpitje, da, vpitje I Ali jas ga bom zaznamoval! — Kaj je tvoja dolžnost, Kolček f Kaj bol storil, če boš koga vidalf" "Povprašal ga bom ,kdo di in Če ni dobro odgovoril, ga bom u-klonil," odgovori Kolček. , "In če ti bo utekelf" "Ujel ga bom!" "Dobro si povedal! Ti Kottek in ti Sušnja ostaneta tukaj o-krog in varujta. Midva pa greva nekaj hiš dalje in bova strašila tam okoli Orniščanikove hiša. Ako bi se kaj zgodilo, zsvpijta hel ho! — in brž sva midva tukaj; če midva kliševa he! ko! priteeita pa vidva." Po tem izbornem in poučljivem razgovoru se itaidejo. Toda komaj ja bil Bojee a Pi-ruhom odšel, se začneta Kolček in Sušnja posvetovati, kam bi, sa dalo nekoliko naaloniti, da bi bila noč krajša. Kolček je hotel, da bi sa sa sodnikovem vrtom malo razkoračil aa travo in malo po-dremal, ali Sušnja ja dejal, da bi tain utegnila kaka kača zver pri-lesti in se človeku v usta skpba-eati, kar bi imelo sle nastopke, kakor so s bljuvanja, gnus do jedi itd. Tako ata torej hrabra atražnika sklenile, da ni na ave-tu boljšega, nego leči na klopieo pri bližnji hiši, ravno nasproti sodnikovega vrta. Kolček ja komaj lašal in že je po debelo hrčal in spal. Sušnja ps is dveh razlogov ni mogel zadremati, prvič, ker ja bila klopi-ea, na katero se ja bil razpoložil, malo preozka za njegov obili ži-votek in aa ja moral vedno z ro-ksmi držati aa rob, da na bi v sanjah padal na tU, drugič pa je bilo to ležišče malo pretrdo sanj. Ko je torej mož videl, da iz zpa-nja ne bo nič, ae je aklonil toliko pokonoi, da je aedel. Kaka dva pota je prav nevoščljivo po- jrir.lul evojega tovariša in ai mislil, zakaj U lah k« spi, jas pa ne. Ali kakor za tolažbo mu je prišlo na um, da ima nekaj za dati v usta — na aioer tobačna pipe, zakaj ta niso Še Ljub-ljančanje našega časa poznali, ampak — tolsto klobasieo. To zatorej mož tiho iz Žepa izvleče in ravno tako skrbno odgrizne četrtino, da se ne bi zbudil tovariš, zakaj potem bi mu bil moral pe spodobnosti dati nekaj za posku-šnjo, katero svojstvo vendar Su-šnju ni bilo niš posebno priljubljeno. Ne smemo pa menda tudi pozabiti, da je sulico vedno tiščal med koleni in kadar je sapa za-šumela, strahoma nehal žvečiti, če jo tudi polno imel založeno, ter tako dolgo poslušal, da je vedel, da ni nič. Nekateri potem pripovedujejo, da tudi zavoljo tega ni mogel spsti, ker ga ja bilo malo strah. Mi ne vemo, kako je U reč. Kaj je Sušnja zdajci začel str^ meti tja ob sodnikovem vrta in zakaj je zadnji kos klobasa kiCro pogoltnil, da bi se bil skoraj zadavil? Videl je prihajati tropo mol v plaščih. Bilo jih je eden, dva, pet jih je! O jej! In vea živ je začel Kolčka drezati v noge in ga bu- diti. "Kolček! Vstani, brž vstani! Kolček." Ali Kolček je grdo zarenčal v spanju in ni hotel biti tako dober', da bi bil vstal Se bolj mUo ga je jel prositi Sušnja in naposled je vendar Kolček vstal, obe roke pomolil od sebe in se razpotegnil vprašaja: ' "Kaj ti je li! Kaj mi ne privoščiš urice spanca?" "Poglej, poglej, Um doli! Pet jih prihaja, to niso meščanje. Ksj hočava?" "Zavpijva, pa bosU še onadva prišla," pravi Kolček. "O, za Boga nikar!" odgovori Sušnja. — "Jaz sem slišal, da je enemu nekaj. zaklepeUlo kakor meč. In če vpijeva, bodo naju leti prej slišali, kakor Boječ in Piruh, in pobijejo naju do smrti. Jss ju grem poklicat, ti pa čakaj tu!" "Ti ne moreš nič teči, jaz grem, ti čakaj!" Rekši Kolček zbeži. Sušnja pa se zmuza tja do vrat in se stisne ob njih, a, sulico dene ob sebi. Ho? Ul ja potrkati, da bi mu kdo pri-. iel odprat, ali domislil se ja U-koj, da vsej hiši stanuje samo žena stara kakor zemljs, s gluho svojo deklo. Torej ni bilo drugega pomočka nago vse svetnika in zgodbe i nekaterih krisiiikili čednostih ii nečednostih. IVO SOBLI. (Dalja.) Pa ja nbogl Janaa enkrat res celo poskusil; a kaj ko raš ni imela na nog ne glave, vrhu Uga pa ja drhal la zapazila, da je nesrečnež zraven ša sa vratom zardel. , . In obsuU ga je sedaj s Uko ploho nečistoati, da ja moral sbešati. . . Gospod narednik pa je mislil, da noče, in je postal zlohoten, fte potuho je dajsl odslej nemar-nelem, da so gmmadili čim večje kupe nesnags okrog uboge Irtve. Toda vsi navali na Jsnesovo potrpežljivost In poblevnost so bili samsn. In eelo le eno in še skoro.neverjetno preskušnjo je prestal: izbruhnila je bila vojna, in uvedli so sprovisaeijo in druge vrata čakanja. Pripovedovali so tskrat plehek dovtip, da je tiste dni sveti Peter, videč vse to, podražil rsnjkaga Joba, čel: stavim, da bi zdaj le tebe izpodneslo, če b! bil doli. Job da je stavo sprejel, pa se Iel borit sa novi rekord; no, la čas tri dni se je vrnil, češ, rUvs ne veljs: takrat ga je skušal Rog, sdsj gs ps je hoUl hudič! Pa naj bi bila vsdržala dekleta, ki jih je po vrsti najemsla ljubica Janezovega stotnika 1 Tudi vojaki niso, ki jih je stotnik pošiljal potem tja — drug sa drugim so se javljsli ns fronto. Tu pokala narednik ns Jsness, in glej, ni jih preveril nad! Pa ai ja tako morda le glavo rešil. Zakaj sčaaoms sta bila oatals t gospodom stotnikom eama od kompanije doma. Vendar trpinu nI bilo usojeno živeti. Ko so poetavljali aa KdeČi križ visok mlaj, da bodo atre-muhi plezali po klobaae nanj, jih je moral iti o-bašat ravno nai Janez. Pa s« mu je savrtelo iu je padel do smrti. Višine niao bile zanj, on ne zanje. . . II. Zdaj pa takoj aa njim na oni avet: Jaaea Še atoji m ravnici pred nebeškimi dvari. In kolikokrat mu mora pomignlti nam le anaai aprejemavee, da se mu zaadi skoraj sumljiv. No, ko mu pogleda v lice, takoj apoma, da nI pomota. — Oala eden boljše, če ne najboljše vrste sa mi adiš! Ravno sato stopi noter, ds pogledajo šs anl. t "Bogsmi! Kaj je skoraj nimaš pege!" se sav. zame notri tisti gospod, ki ga posname le od ftlndnike. ko najde Janesovo stran. Kar v četrti oddeleb pojdi — saj bi bil skoraj drugega vreden PS imajo takoj krile šnjua. še ka ga preoblačijo Kar oba roki dr« od sebe. ko ga hočejo ogrniti v dragoceni plaši, la prod biaerniati san dali Umikava noga, da js la vsa nestrpno. Tisti paatiraki klobuk pa, seveda ves posut z dragulji, ' ki mu gs denejo na glavo, v spomin ns njagov zemeljski poklic, Ukoj snsme in gs drli v rokah. - Kako obotavljanje pa iele tam, ko preatopi prag avojaga novega bivališča! Spremljevalec ga'1 ja nsvoljen porinil kar čoa in ga potem puatil, naj napravi, kar hoče. Pa ae obrača sem, obra-'1 ča tja, in po ssmih prstih stopa čim bolj vstran poti. . . — No, ali ni kaj prav tu pri nas? ga nekoliko temnega obrass zapraša nadzornik, ki mu ja prišel ravno naproti in vidi to mencanje. — Q, gospod, preveč lepo je — ssj nisem vreden 1. . zsatoče rsnjki Janez. • — Ali si vreden sli na, to odloČimo mi in na ti! gs strogo zavrne nadzornik. Izvoli tu gori po ti poti in Uberi zi kraj, kjer šeliš prebivati. Jaaas uboga, a rajši bi bil, na vem kje. In moj Bog, kaj bi si šele Ubiral, saj ja povsod le še lepše, ko naj bi bilo vendar vsaj malo manj. . • Gleda, se umika, se odkriva, ae priklanja, ne ve, ne kam, ne ksko. . . . No, kje bo? zasliši naenkrat apet nadzornikov glaa sa seboj, ko je le preeej daleč gori proti sredi. Ali si si le izbral ali si nisi? Nimam preveč čaaa, val t — O, gospod, saj to vse ni nič same. Usmili se me — kam bi jas sirota v tolikem bogaatvu! Reci ti! — kamor me dene!, bo dobro, predobro. . . , Svetnik ga dolgo gleda, prsvzaprav meri od peU do glave, ln potem s ostrim glasom poksle tja proti vratom v — peti oddelekr — Stopi tja skosi tista vrata, javi sa tam nadsorulku in povej, da sem te jaa poslal! Bo ža razumel, kak ptič si, čeprsv takega tu še nismo videli I Janez razume, da ss je zameril, a kaj poma-gs. . . žalosten in potrt se napoti proti odksza-nim vratom In plaho stopi skozi. Hvala Bogu, vendar malo manj bliščavi-nel. . . . Ampak le hudo ja še, U hudo! In tudi ta nadaomik stiska obrvi, ko mu pove, odkod prihaja. — Taga pa še ne! Oglej si no, in pridi mi potem povadat, sli smo vsaj mi ssU! pravi s trdim glaimn b ga hoče postiti kar sredi poti. — čakajte no, gospod! zajavka Janez in sam pokale proti vratom v testi oddelek. Ge je tam kaj lepo, bi proail-- — Zgodi se tvoja volja! se saameje svetnik in sa nbogomu Janesu do tal prikloni. In kakor nekoč s ranjklma Hodnikom in Hi-nelem navagor. tako gre sdsj s našim Janezom skoro bliakoasa navsdol ? še tisti dan jo je reečno pri mahal v deseti oddelek t Kar skozi je šlo, ka-ker da ai ogleduje kak musej. . . Ti si pe briktna firma! ga pozdravi detet-n jaški naiaaraik, ki mu je bU ravno nebeščaa U devetega eddelka prtUkel poročat o "novi pridobitvi. * rpajmo da aa vaa j tukaj ustanovil! Zakaj dragače bi ree prišli v nekako zadrego s teboj. V nebesih biti, po aesadovoljen — menda ba« la ti raaamel, da ja stvar bmIo čudaa! Sva-rim ta letaj I 'Ulje prihodnjič.) svetnice na pomaganje poklicati 3,r>00 in eree ohrabriti. To je Sušnja, moder možanee, tudi storil in hrabrega duha vzdihnil! še molitvico do angela varuha ter čakal. Itolčka z Bojeem in Piru-bom le ni bilo, oni neznani molje, ki gotovo niao bili meščanje, pa so se bližali bolj in bolj. Četudi neradi, vendar moramo popustiti svojega Sušnja sa nekaj trenutkov, da se ozremo po možeh, ki so imenovanemu revežu napravili tolik strah. In res, če reč preglodama kakor je v i-stini, pet krepkih bradatih in o-boroženih korenjakov, Šušnjevo obilost črez život in njegovo ne-gibčnoat, katero je na skrivnem Ujil, a vendar sam gotovo najbolje poznal, njegovo nerodno orolje in še več drugega, qe smemo trditi, da je bil U naš čaatiti nočni čuvaj spoštovanega ljubljan-akega mesta preveč bojazljiv, temveč moramo zi domišljati, ka-kobi se bil morebiti nas kdo tresel, ko bi bil sUl na njegovem mestu. In le, če si s to lučjo svetimo, spoznamo, da je mož t Uj imenitni noči zaslutil, da bi mu omenjeno mesto in njeno sveto-vaUtvo, ko bi hotelo biti pravično, poatavilo spomenik zaradi taga, ker sa ni od straha zgrudil pri svojih vratih. Prišli so tuji možje tja do sodnikovega vrU in se ustavili pri vratih. Eden se je postavil prednje in jim je dejal napol tiho: "Tukaj hodite gori in doli, po dva in dva, pa vedno pazite, Če kdo pride, df ga odpraviU. Eose-bno kadar vam bom s vrta dal znamenja, gladita, da ne bo nikogar tukaj, zakaj ne bi hotel, da me kdo Vidi. Kmalu bom opravil in poUm bom skrbel, da doboste pijača za vso noč." "Ksj hočemo, če kakova* mestna podgana pride, tUtih suhope-tih čuvajev?" ga vpraša eden. , "Najbolje, da jih pustita pri miru, zakaj premalo naa je in taga bi tudi ne imel rad, da bi se pričksli ž njimi." "Ne bojimo se jih pa res ne, Če pridejo vsi vkup--" "Ali tegs nečem, da bi nsaUl kakšne tepci. Jaz bodem morebiti la kdaj uUgnil hoditi to pot." (Dalja prihodnjič.) *aa v zvezo s treba preeej Mlgtčavanja velctrgovcev Kriza premogovne industrije. _ Prodajalcev premoga na pa je kakih 38,000, ki razpačava-jo približno 130 miljonov ton premoga, t. j. 14 odstotkov vsaga bituminoznega premoga in dve tretini antracita. Skupni stroški, ki jih računajo železnice, prodajalci na veliko in oni na drobno, večinoma preeegajo ceno premoga ob premogovniku. k Od L 191H naprej amo imeli tri dobe viaokih een premoga, in zvezna premogovna komiaija trdi, da v dveh alučajih izmed teh treh treba vzrok draginje pripieati delavskim sporom. Kjerkoli na> bo vzrok in vpravičenost teh sporov, je jasno, da večno ponavljanje teh kriz produkcije in razpečevanja premoga bi bilo nez-noano. Odgovornost za poravnanja sporov je v prvi vrsti stvar industrije ssme. V zaslišanjih pred komUijo se navadno trdi, da temeljni razlog pomaakanja in visokih cen premoga je pripUati nezadostnim prometnim zredstvom. Po mnenju komuije pa "pomanjkanje kar" ni vedno posledica okoliščine, da imajo železniške, družbe nezadostno količino voz za prevažanje premoga. "Pomanjkanje kar" jc deloma pripiaati okoliščini, da je bil promet nsenkrat preobložen s prevažanjem premogs. Le s Um, ds bi železniške družbe vložile densr v zgrsdnjo voz daleč čez primerno potrebo, bi se — po mnenju komisije — moglo pričakovati, da bi železnice uUg-nile v par Udnih nadomestiti posledice večmesečne sUvke. Po mnenju komUijc so delavski spori in prometne težkoče neposredni razlog za pomanjkanje in visoke cene premoga, ali temeljni razlog za vse to ao: nerodnost povpraševanja in pretirani razvpj premogove industrije. Le-U 1920. se je vporabilo mnogo premoga, ali premogarji so deUli povprečno le po 220 dni na leto; leta 1921, ki je bilo sUbo leto, kar se tiče povpraševanja po premogu, pa so premegarji delali povprečno le po 149 dni. To nizko število delovnih dni je posledica pretiranega razvoja industrije. Imamo več premogovnikov in premogarjev, kot odgovarjajo potrebam dežele. Celo včaaih največjega povpraševanja po premogu, premogovniki v celoti ne obratujejo na polni čaa. Dasi dežela ni bila nikdar v sta- apravlja nu, da bi tekom leta vporsbila več kot 579 miljonov ton mehke, ga premoga, vendar dana*nJft izdanoat vaeh premogovnikov čez- 800 miljonov ton. Te. štirih let je število premogarjev »tal-no raalo, dasi je povpraševanje po premogu padlo. Vzdrževanja prerazviU induztrije pa ae zr. cali v viaokih eenah premoga, ki jih občinstvo mora plačevati. Ka-I ko breme teži na industriji vsled pretiranega razvoja, ai — po mnenju komiaije — Uhko pred-aUvljamo, ako pomislimo na pre. bitek investiranega kapitala in na prebitek morda 200,000 premogarjev z njihovimi družinami vred, ki jih industrija mora vzdrževati. Nerednoet povpraševanja bi se po mnenju komisije znstno od. pravila, ako bi se prizadevsli te-kom spomladi in poletja, da bi shranili v skladišča gremog za je. sensko in zimako rabo. To se pri. poročuje vsem konsumentom železnicam, javnim napravam, in. dustrijam in poedincem, ki potrebujejo premog za hišno rabo. Čim bolj se bo industrija in ob-činatvo ravnalo j^o Um priporočilu, Um bolj je pričakovati več. jo rednost v razpečevanju premoga in nižje cene Ukom sezone največje potrebe. To bo tudi prispevalo k bolj stalnemu obrata premogovnikov Ukom poletja vsled boljšega izenačenja zapo-slenosti skozi vse leto in tako pospešilo sUbilizacijo te industrije. Železnice bi tudi imele korist od tega, ker bi prevažanje bilo bolj enako skozi vse leto. To bi mnenju komisije vplivalo na znižanje cene za konsumente. DaUvac brez daUvskega časopisja ja kakor vojak brez pužke. POTREBUJEMO — dekle za splošna hišna dela, trije v družini. Dobra hiša za pravo stranko. 6848 Thomas Blvd., Pittsburgb, Pa. (Highland 7789. Bell Phone) , (Adv.) j ZA KUHANJE PIVA DOMA Imamo v zalogi slad. hmelj, sUdkor In vae druge potrebščine. Poskusite in se prepričajte, da je doma pri nu, kuhani vedno le najboljši U najce-nejlL Dobiti je tudi zbirko sodov, steklenic in raSnih loncev, itd. Mi' vam doeUvimo naročilo po polti, točno v vse kraje. Grocerijam, sladčičarjem in v prodajalne lelesnine damo primeren po-puat pri večjih naročilih. Pilite po Informacije na: FRANK OGLAR, #401 Superler Atnm, CUrsUad, 0. Vew Tork. — (Jugoslovsnski oddelek F. L. L S.) — Ob svr-šetku Unske premogarske sUvke jo federalna vlada ustanoviU poseben odbor, Id naj preišče in prouči aUnje premogorovne Industrije, v svrho, da sa na podlagi vgotovljenih dejaUv najde način, kako naj sa pride do zdravih razmer v Uj industriji. Ta odbor (United SUtes Coal Com-mission), je sedaj izdal svoje prvo poročilo. , V istem je rečeno, da premogovna induatrija vsebuje pravzaprav tri med seboj odvisne industrije : Ukopsvsnje premogs, prevažanje in razpečevanje. Kar aa tiče števiU zaposlenih oaeb, premogove induatrije prednjači vaako poedino tovarniško indu-atrijo in prihaja takoj za prome-tom in poljedeUtvom. Okoli tri četrtina miljona ljudi je zaposle-nih v tej industriji, od kaUrik 90 odstotkov dela v jamih. Investirani kapital se ceni na 2,330 aailjonov dolarjev, od katerih je 430 miljonov vloženih v antracit-ne in ostalo v bituminosne premogovnike. Imamo le 174 podjetij sa izkopavanje trdega premoga — in od Uh osmorica kontrolira čez 70 odsUtkov vse letne proizvodnje; na drugi strani pa imamo najmanj 6,000 podjetij, ki I producirajo mehki premAg v trgovinska švrhe, ne da bi vpošte-j vali tisočero malih zasebnih jam' Vas izkopani mehki premog se vporablja približno v sledečih1 odstotkih: šcUsniee 28; tovarne 25; industrija kokaa 15; hišne' {potrebe, 10; šelezarne in jekUr-j ne 7; javne naprave 7; izvos 4; j parniki 2. Približno 180 leletnicj prevaža premog Is premogovni-j kov v razne kraje. Ker so šelea-niee največji odjemalec mehkega premogs, ln ker premog — mehki ia trdi — predstavlja tretjino vaeh železniških nakladev, je vprašaaje Isleznie teaoe spo- j jen© a onim premoga, In inte-reri teh dveh industrij so vzajemno odvisni. Pa niti s prevala j I njem ni la isčrpaaa vaa palja premogove induatrije. Računa ae. da (* P® vm* Združenih državah 'preke 90,000 kupovalccv Influenca napada ljudi z veliko hitrico. Hud prehlad, bolečine v glavi, hrbtu in drugih delih, bolečine v milicah, mrzlica in aplolna onemoglost so nektera znamenja te bolezni. Kaj*naj se stori za to? Ostanite v postelji ali doma dokler ste bolni in vzemite SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO Ravnajte ae po navodili, ki se dobe v omotu. Cena 30c. Organov za dihanje se najraje prime in vsled tega je važno, da imate vedno doma pri rokah SEVEROV BALSAM ZA KAŠELJ Cena 25 in 50 centov. Grlo je večkrat bolno in pokvarjeno, pomoč dobite ako rabite SEVEROV ANT1SEPSOL za grgranje v grlu in za izpiranje nosa, a čemur držite čisti prehod in prost nalezjivih bacilov. Cena 85 centov. Gornja sdravlla se dobe v prodaj v lekarnah. Vselej upralajU po "SEVEROVIH" in ne jemljite dragih. w. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA KAKO LAHKO POTUJETE V STARI KRAJ _PREKO TRSTA ZA $70.00._ ~ PI1ITE TAKOJ ZA POJASNILA NA EMIL KISS, bankir, 133 SECOND AVENUE, NEW YORK CITY. Cena sa prednlačane listke (sa najprej plačane karte) od Zagreba do New Yorka $101— ln $«.— ae osebni davek! Pošiljamo denar v domovino! Ptataroo 4% obresti na vlog« I NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE. Vm m _ te Sm*« M we»S ss, Ur« m n* >>■»« KI«m £ STl ter*»n!r2(Uita eitorJT to nito |s Valika zaloga pravih glaeaih Columbia Gramofonov * T?* *M«» trt MS. rtSM« P0 —a. y Im, re* ss »rav« iIhm CilssiMi a«■•• IVAN PAJK. 24 MaJ. Stmt, fu „„■,■#. fe