J. Š.:  Srčne želje.
49
Znano je, kak6 občutno je mačje oko proti svetlobi. V očesi se ji podolgasta zenica ponoči razširi in v mraku se ji oči svetijo. Ok6 odbija žarke, ki se nabirajo o njem, in če se nam zdi še tako temno, morajo žarki venderle nekje dohaj ati v temo, ker bi se ji sicer oči ne svetile. Svojstvo mačjih očij, da se zenica podnevi skrči, ponoči pa razširi, uporabljajo Kitajci po svoje: slaven francoski misijonar, ki je prehodil vse Kitajsko, pripoveduje, da rabijo mačje oko za uro.
Nobena   druga   žival pa se  ne   meri z mačko,   kar   se tiče snaž-
v
nosti. Ce se ne igra in ne spi ali če nima drugega opravila, vedno se snaži, liže in gladi. Jezik je gibčen in ker ima drobne kaveljčke, raskav in oster. Z jezikom pride mačka do vsakega dela svojega telesa razven do čela in ušes; leta pa gladi in snaži s tačicami, katere si prej zliže in tako umije. Ko gre od jedi; ni na gobčku ali na brkih ničesar, kar bi si prihranila za večerjo. Na dež ne hodi rada, ker sploh ne trpi vode, in če   gre ob   dežji   čez ulice,   skrbno se izogne   vsaki luži.
(Dalje prihodnjič.)
m
S
rcne
f
okopali so  ji mater, Vzeto duše  ji je bilo pol; Lice so  kropile solze In hladile ji   pekočo  bol.
želje.
Videl sem mladenko bedno, Zasolzilo  takrat mi  srce, Padli so mi  stihi  v dušo: Srčne sol/.e  zdaj  na dan  hite.
J.  Š.
"H-p-^-S
Blagih
fx
o bi  vedel, kje je  Lete, Šel bi tja —  na kraj  sveta; In  napil  se  vode svete, Da  bi  mir  dobil  srcil.
ne!
Vse potopil bi spomine  —   — Blage  tudi?  — Blagih  ne! Rajši  imam bolečine In spomine  ž njimi  vse !
Framčan.
4