Tednik
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje
Št. 16
PTUJ, dne 24. aprila 1964
»Tednik« tehajs pod tem nim Imenom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj ln Ormož. — Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bauman — Uredništvo ln uprava Ptuj Lackova 8 — Tel. 156 — St tek. Računa: NB Ptul 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzernstvo 1000. za inozemstvo 2000 din
Letnik XVII.
Aktivnost organizacij SZDL se kaže tudi v številu članstva
Občinski odbor SZDL Ptuj je ocenil po najnovejših analizah posvetovanj SZDL in vodstev ostalih organizacj ter društev, da je mogoče storiti v ptujski občini vse potrebno za pridobitev novega članstva in za vsebinsko izboljšanje dela organizacij SZDL. Za 21. april 1964 je sklical razširjeno plenarno zasedanje, ki sta se ga udeležila tudi funkcionarja Okrajnega odbora SZDL Maribor Lojze Fran-gež in Pompc ter sekretar Občinskega komiteja ZKS Ptuj Janez Kostanjevec.
Na plenumu je ponovil v kratkem ugotovitve o sedanjem stanju organizacij SZDL v ptujski občini in o uspehih ter težavah njihovega dela predsednik občinskega odbora SZDL Branko Gorjup ter je raztolmačil nekaj priporočil za bodoče delo odborov SZDL, da bi dosegli uspehe v splošno zadovoljstvo vseh občanov in članov SZDL.
Povabljenim je razposlal Občinski odbor SZDL Ptuj 7. vabilom na 20 straneh raztolmačene ugotovitve analize krajevnih posvetovanj SZDL in vodstev ostalih organizacij ter društev ter nekaj ugotovitev ob zborih volilcev o družbenem planu in proračunu občine Ptuj za leto 1964. Po njih je sprejel izvršni odbor SZDL stališča, da ne bomo več v delu organizacij SZDL
v občini Ptuj šele na pol poti, ponekod še celo na slabšem. S tem stanjem se ni mogoče zadovoljiti, pač pa storiti vse, da bodo organizacije SZDL sposobne izvršiti vse politične naloge in se bolje uveljaviti.
Stanje ugodnejše kot ga prikazujejo številke
Prav zanimiva je poleg tekstovnega tolmačenja tudi tabela s podatki o članstvu na dan 31. januarja 1963 iz poročil organizacij SZDL v občini. Ti podatki niso skladni z dejanskim stanjem članstva na terenu.
Iz priloženega pregleda članstva je razvidno, da je v ptujski občini največ prebivalcev na območju krajevne organizacije SZDL Ptuj (10.074). mnogo manj pa jih je na območju ostalih krajevnih organizacij Hajdine (3632), Gorišnice (3448), Cirku-lan (3064), Podlehnika (2861), Ro-goznice (2833), Desternika (2729), Kidričevega (2229), Vidma (2199), Markove (2068), Cirkovc (2064), Zetal (2041) in Leskovca (2015). Najmanj prebivalcev je na območju Zavrča (1882), Lovrenca (1869), Grajene (1788), Polenšaka (1632), Bukovc-Stojnc (1612), Ptujske gore (1458), Dor-nave (1380), Trnovske vasi
(1365), Vitomarc (1378), Stoperc (1277) in Sel (1132).
Od 40.856 volivcev le 17.817 članov SZDL
Če primerjamo razmerje med številom prebivalstva volilcev (40.856) in članstva SZDL (17.817) v odstotkih, se nam pokaže dokaj zanimiva slika.
Največji odstotek članstva je na območju Ptuja (84 %), nato Kidričevega (58 %>), Majšperka (55%), Vidma (51%) in Dorna-ve (50%). Vsa ostala območja so po šteVilu članstva v primerjavi s številom volilcev med 15 do 50 %. Glede na odstotek in na socialno strukturo območij lahko ugotovimo, da je marsikje število članstva v strnjenih vaseh na Dravskem ali Ptujskem polju enako ali celo nižje kot na območjih, kjer so po hribih razsejane domačije.
Po odstotkih je -skoraj enako (40 do 48 %) število članstva na območju krajevnih organizacij Sela (£8 %). Hajdina (43 %), Cir-kovci (43 %), Juršinci (40 °/o), Polenšak (40%) in Ptujska gora (43 %). Nižji odstotek (30 do 38%) članstva je na ravninskih, bogatejših in na hribovitih, revnejših območjih krajevnih organizacij: Gorišnica (38%), Lo-
S seje Občinskega komiteja ZKS Ptuj
Predkongresna aktivnost Zveze komunistov
V	ponedeljek, 20. aprila, je bila seja občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki jo je vodil sekretar komiteja Janez Kostanjevec. Na seji so obravnavali naloge Zveze komunistov v občini ob izvajanju smernic za predkongresno aktivnost in o organizacijskih pripravah za VIII. kongres ZKJ.
V	živahni razpravi je sodelovala večina članov komiteja in osvetlila vrsto področij družbene aktivnosti v občini, kjer bo treba načrtno reševati posamezna vprašanja. Pri tem ne gre samo za ugotavljanje dejanskega stanja, temveč predvsem za odpravljanje vzrokov, ki zavirajo hitrejšo rast.
Poglabljanje samouprave
Nadaljnji razvoj in poglabljanje samouprave občanov zahteva večjo demokratizacijo pri odločanju v političnem in družbenem življenju. Komunisti so dolžni, da se skupaj z vsemi občani zavzemajo za demokratičnost in javnost dela samoupravnih in družbenih organov, za njihovo aktivnost in učinkovitost pri urejanju potreb občanov.
V	delovnih organizacijah je treba razširiti upravljanje na slehernega proizvajalca. Razbiti je treba formalizem, ki prevladuje v marsikaterem kolektivu. Odločno je treba nastopiti proti vsakim poizkusom oženja samoupravljanja na določene skupine ljudi, ker to vodi v birokracijo, samovoljo in je marsikdaj tudi vzrok drugih deformacij. Naš družbeni razvoj temelji na samoupravi, zato ni mogoče reševati zadev v ozkih okvirih. Prav bi bilo, da v vseh delovnih kolektivih že pred sejo delavskega sveta informirajo proizvajalce o vprašanjih, ki jih bo obravnaval DS, in jih vprašajo za njihovo mnenje. Kolektiv mora biti o vsem informiran, vendar ta informiranost ne sme in ne more biti v tem smislu, da se proizvajalcem samo pove tisto, kar je nekdo v njihovem imenu že sklenil. Organizacije ZK in sindikata v delovnih kolektivih morajo biti tista sila, ki bo spodbujala, da se upravljanje prenese na slehernega proizvajalca; vzporedno s tem pa proizvajalce usposabljati, da bodo znali
upravljati in se bodo zavedali svojih pravic. Le s takim načinom dela bomo ustavna načela po najkrajši poti in najbolj konkretno izvajali v življenje.
Delitev dohodka
Večina delovnih organizacij ima v svojih pravilnikih o delitvi dohodka, predvsem še osebnega dohodka, lepo napisano, da se opravlja delitev po vloženem delu. — Toda praksa kaže, da temu ni tako, da obstoječih pravilnikov ne izpopolnjujemo in ne izvajamo. Ponekod hočejo celo korak nazaj, na sistem tarifnih pravilnikov. Težijo k zviševanju tarifnih postavk in tako
nehote uvajajo nazaj preživele mezdne odnose. To ima za posledico — dviganje startnih osnov, saj so v nekaterih kolektivih že v razmerju 90:10! To pomeni, da je le 10 odstotkov sredstev, ki bi se naj razdeljevala po načelu vloženega dela. Nedvomno to kvarno vpliva na osebno prizadevnost pri delu, ker delavec ni zainteresiran, saj dobiva prejemke po tarifni postavki, ne glede na to, kakšen uspeh pokaže pri delu. Prav to pa tudi vpliva na počasnost razvijanja samoupravnega sistema, ker upravljalca ne priteguje. Ob tem je zanimiva ugotovitev, da prav v tistih gospodarskih organizacijah v naši (Nadaljevanje na 3 strani
vrenc (38%), Stoperce (34%), Rogoznica (33 %), Grajena (31 %) in Zavrč (30%).
Najnižji odstotek (15 do 29 '/•) pa je na območjih krajevnih organizacij SZDL Podlehnik (28 odst.), Markovci (26 "/o), Bukovci-Stojnci (25 »/o), Vitomarci (25 %), Desternik (22%), Trnovska vas (22 %), Cirkulane (21 %), Zetale (17 %) in Leskovec (15 %).
Mladine in žena je premalo včlanjenih
Kot ugotavlja Občinski odbor SZDL Ptuj, je včlanjenih na območju ptujske občine povprečno 43,60% vseh volilcev, ki jih je kot že navedeno 40.856. Od vsega članstva je 38,53 % žensk, 47,7 % pa mladine. Od leta 1962/63 se je včlanilo okrog 2000 novih članov, kljub temu pa se je število članstva zmanjšalo za 1 %, predvsem zaradi odselitve članstva z območja občine zaradi zaposlitve.
Nadalje ugotavlja občinski odbor SZDL v analizi, da b6 potrebno odpraviti v bodoče vse težave in ovire, ki onemogočajo številčno rast članstva in izboljšanje obsega ter vsebine dela organizacij SZDL v občini.
Po oceni občinskega odbora SZDL je potrebno vsem 26 organizacijam SZDL v občini predvsem dvoje, in sicer sposoben ln politično dovolj občutljiv kader, ki je voljan obravnavati konkretna gospodarska in politična vprašanja na svojem območju. Ne gre toliko za tekoče administrativno izvrševanje direktiv od zgoraj, temveč predvsem za stalen, živ kontakt s članstvom, za pregled nad stanjem in razvojem na svojem območju ter nad najbolj perečimi problemi. Brez primernega programa dela, brez vztrajnega in doslednega izvajanja programa ni mogoče doseči uspehov. Ponekod so se v podružnicah in v sekcijah (56) omejili na organizacijske naloge, ne pa na gospodarske in politične naloge, se zaprli vase in poskušali sami reševati nekatere probleme, čeprav so ti širšega pomena.
Potreben pregled nad problemi
Posebno je bilo na plenumu poudarjeno, da sta odborom SZDL najbolj potrebna pregled nad najbolj perečimi problemi na svojem območju in volja, da Nadaljevanje na 3. strani
Dva ptujska lokala dobivata te dni novo lice
T	'E 1	DNI	1
Čuden državni udar v Laosu
Presenečeni generali
Delavci premalo obveščeni o vsebini statutov delovnih
organizacij
visoke boleznine, rekreacija, vlsja produktivnost dela, tehnicno-varstvena zaščita delavcev, topli obroki hrane, strokovno in idejno politično izobraŽevanje delavcev na delovnem mestu
so poglavitne naloge sindikalnih podružnic. — precejšnje težave oddaljenih delavcev
Prejšnji petek, 17. aprila t. 1., je bil plenum Občinskega sindikalnega sveta v Ormožu, na katerem so razpravljali o statutih ; delovnih organizacij, o občnih i zborih sindikalnih podružnic in o njihovih nadaljnjih nalogah. Razpravljali so še o tezah novega pokojninskega sistema int o pripravah na praznovanje letoš-i njega prvega maja.
Iz obsežnega in skrbno pripravljenega referata predsednika občinskega sindikalnega sveta Alojza Balažiča, kot iz poznejše diskusije povzemamo, da je še vedno vrsta nerešenih problemov in težav, s katerimi se člani sindikata dnevno srečujejo. Občni zbori sindikalnih podružnic so sprožili vrsto problemov in opozorili na precej nerešenih vprašanj, sedaj pa je bila naloga ple-
numa, kako te napake v najkrajšem času odpraviti.
Na plenumu je bilo mnogo govora o statutih delovnih organizacij, ki so pred kratkim postali življenjski pravni akti podjetij, zavodov ali ustanov. Pri izdelavi statutov delovnih organizacij v občini je bilo opaziti, da so komisije preveč zavlačevale njih izdelavo, kar je imelo za posledico, da se delavci v nekaterih delovnih organizacijah niso dovolj seznanili z vsebino statuta in zato tudi niso bili v stanju ak-| tivno sodelovati in s predlogi iz-t oblikovati prave vsebine statuta, i Obdobje razprav je bilo prekratko, zato so tudi nekatere razpra-i ve o statutu bile premalo teme-j ljite. Vse statute je pregledala I komisija pri občinskem sindikalnem svetu in analizirala vzroke,
zakaj so nekateri delavci med razpravo o statutu delovne organizacije premalo sodelovali. Takrat je šlo predvsem za to, da bi razprave vsebinsko in kakovostno spremenile statut. V njem je bilo treba postaviti človeka na prvo mesto dogajanja v delovni organizaciji, kot ga postavlja naša ustava. Statute delovnih organizacij je bilo treba izdelati zato, ker sta proizvodnja in naš družbeni razvoj v zadnjem času dosegla takšno razvojno stopnjo, da so pravila in drugi samoupravni akti v delovnih organizacijah postali prava ovira za na-daljni napredek. Z ustavo dobivajo stauti delovnih organizacij bistveno drugačno vlogo, kot so jih imela pravila podjetja.
Ker avtoriteta in pooblastila j statutov temeljijo na ustavi, je v okviru delovne organizacije sta-tu enakopraven z ustavo in bo v primeru spora o njem odločalo ustavno sodišče. Kakor ustava, i tako imajo tudi statuti delovnih 1 organizacij še posebno poslan-I stvo, ki tpžijo k odmiranju drža-
I (Nadaljevanje na 3. strani)
Kadar govorimo o vojaških udarih, posebno v Latinski Ameriki, si ponavadi zamišljamo dejanje, ki je kratkotrajno. Prevratnikom namen uspe ali pa ne. Državni udar skupine generalov v Laosu v nedeljo pa je po svoji naravi drugačen. Uporniki so prevzeli krmilo v roke, zadržali predsednika vlade Suvana Fumo v priporu, se pozneje opravičili in nato spet postavili predsednika pod »varstvo« armade.
Poročila, ki smo jih te dni prejeli iz Laosa, so tako zmedena, da si je težko ustvariti dejansko podobo položaja. Seveda to še ne pomeni, da ne bi mogli razvozlati sedanjih spletk in tistih, ki se skrivajo za njimi.
Od leta 1962, po končani ženevski konferenci, je na oblasti kompromisna koalicijska vlada, ki pa ni nikoli delovala v povsem normalnih pogojih. Sestavil jo je nevtralist Suvana Fu-ma iz pristašev nevtralne politike, levičarskega gibanja Patet Lao, ki ga vodi princ Sufanu-vong, in desničarskih skupin, katerih predstavnik je general No-savan. Na takšno nevtralno laoško vlado so privolile tudi prizadete velesile ZDA. Velika Britanija, Francija in SZ.
Desnica se pravzaprav ni nikoli prav odrekla željam, da bi uveljavila svojo, desničarsko, blokovsko opredeljeno politiko na Zahod. Toda ker nadzira samo del laoškega ozemlja (velik pas laoškega ozemlja na meji proti Vietnamu nadzirajo enote Patet Laa), si te pravice ni mogla zagotoviti tudi s pomočjo tujega, ameriškega orožja, ne. V času ko je zasedala ženevska konferenca, ZDA niso želele tvegati razdora z zahodnimi zavezniki, četudi bi ameriški strategiji in politiki ustrezalo poleg južnovietnamskega vojnega žarišča še nekaj podobnega v Laosu.
Toda Kennedyjeva admini-
stracija je ugotovila, da ni mogla speljati svojega vietnamskega načrta, to je zagotoviti končno zmago desničarske vlade in trden protikomunistični režim, četudi je v ta namen tvegala velika gmotna sredstva in celo svoje vojaške »inštruktorje«. Ta resnica velja tudi še sedaj, četudi je južnovietnamski režim doživel v zadnjih mesecih več sprememb na vrhu. Resnica je, da so se zadnje čase razpasli tudi predlogi, naj bi vojaške operacije razširili še na Severni Vietnam, od koder prejemajo borci odpora orožje. Če bi se to zares zgodilo, bi razširitev žarišča v Laosu ne pomenila nobene težje naloge.
Toda teza o razširitvi »fronte« je propadla. Zato so v Wa-shingtonu tudi izjavili, da se žele natančno ravnati po določbah ženevskega sporazuma glede Laosa in da zato »napake generalov« ne jjodpirajo.
Jasno je, da je desnica računala na ameriško podporo, pa se je uštela. Velika Britanija, Francija (pristaš nevtralne Indoki-ne) in SZ ne žele novih blokovskih komplikacij v tem delu sveta. Tega seveda ne moremo trditi za »kitajski element« v tej zadevi. Ni zgolj naključje, da v Washingtonu namigujejo, da prejema gibanje Vietkong orožje pravzaprav od Kitajske in ne od Severnega Vietnama. Po vsej verjetnosti orožje od tod tudi prihaja, vendar je tudi res, da si ga borci v glavnem pridobivajo ob spopadih z rednimi južno-vietnamskimi vladnimi četami.
Kaže, da se bo sedanji udar nekako »izravnal«. Resnica, da vlada Suvana Fume kljub prizadevanjem predsednika ne more uspešno poslovati zaradi notranje pisanosti, pa ostane odprta še naprej. Prav tako je res, da bi težko našli za tako polovično rešitev boljšo osebnost, kot je Suvana Fuma, saj ga upoštevajo tako na Vzhodu kakor na Zahodu...
Ostali dogodki
Med izredno pomembne dogodke prejšnjega tedna, ki bodo vplivali na mednarodni položaj, sodi brez dvoma odločitev predsednikov Johnsona, Hru-ščova in Homa, da zmanjšajo proizvodnjo jedrskega materiala. Tako bo sovjetska vlada takoj ustavila dela pri gradnji dveh novih reaktorjev za proizvodnjo plutona pa tudi pridobivanje urana. ZDA bodo zmanjšale proizvodnjo plutona za 20 odstotkov, proizvodnjo uranskih izotopov pa za 40 odstotkov.
To pomeni, da bodo nadaljevali prizadevanja, ki so bila zelo živahna za časa pokojnega predsednika Kennedyja. In to je zelo spodbudno za bodoče mednarodne odnose.
SEDEMDESETLETNICA HRUSČOVA
Predsednik sovjetske vlade in prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze Nikita Hruščov je prejšnji petek proslavljal sedemdesetletnico. Ob tem visokem jubileju se je tako rekoč ves svetovni tisk dotaknil življenjepisa te ugledne osebnosti in ga pač glede na »barvo«, ki ga ta ali oni časnik zastopa, tudi komentiral.
Življenjepis sovjetskega premiera je vsekakor zelo zanimiv in poučen. Od pastirja vasice Kalinovke in rudarja se je po sodelovanju v oktobrski revoluciji povzpel do visokih partijskih funkcij. Po končani revoluciji je naredil delavsko fakulteto v Donjecku in pozneje industrijsko akademijo v Moskvi. Leta 1934 je postal član CK, po-
zneje pa prvi sekretar CK KP Ukrajine.
Premier Hruščov je sodeloval v boju proti nacistični armadi, po končani vojni pa pri obnovi dežele. Leta 1949 je spet na položaju sekretarja CK, po Stalinovi smrti pa so ga izvolili za predsednika vlade.	■>
Slavljenec je na 20. kongresu KP Sovjetske zveze razgalil Stalinov »kult osebnosti« in s tem dal pobudo za temeljite spremembe v SZ. Značilne in pomembne so tudi spremembe v gospodarstvu. Zadnje čase se posebno zavzema za razvoj kmetijstva in kemične industrije. V mednarodnih odnosih poudarja načelo koeksistence in namesto vojaških obračunov mirno tekmovanje med kapitalističnim in socialističnim svetom na gospodarskem področju.
GRSKO-TURSKI SPOR
Ciprsko vprašanje je hudo razburilo grško in turško javno mnenje, ker si tako v Atenah kakor v Ankari zamišljajo rešitev ciprskega spora po svoje. Prizadevanja enot OZN in posebnega posrednika te organizacije so sicer žela prve uspehe — kaže, da se počasi vračajo mirnejši dnevi na otok —, zato pa so se meddržavni odnosi med Turčijo in Grčijo tako zaostrili, da so uradni predstavniki napovedali najhujše.
In ne samo to! Turčija je segla po represalijah in je zaprla več grških šol. prodajaln m organizacij Prve skupine grških (Nadaljevanje na 4. strani)
Sodobno urejena mehanična delavnica v Ormožu
je servis za številne znamke motornih vozil. letos bo v njej zaposlenih 45 do 50 strokovnjakov. za letošnji prvi maj tehnični nasveti brezplačno
15. marca t. 1. je v Ormožu pričel poslovati obrat ,Avto-re-monta iz Gornje Radgone. Ta obrat je za Ormož in za bližnjo okolico velike važnosti, saj doslej v tem predelu ni bilo primerne in sodobno urejene mehanične delavnice. Tehnično opremljena delavnica ima zaposlen strokovno usposobljen in izkušen kader. Mehanični obrat ima servis za vsa vozila TOMOS in TAM, servis za akumulatorje Vesna, za vulkanizacijo, za pranje in mazarije vozil. Popravlja tudi vsa ostala osebna in tovorna vozila kakor tudi motorna kolesa vseh vrst. V kratkem bo odprl servis za popravilo vozil. znamke »Zastava-Fiat«.
.Obrat se hitro razvija in bo še pred zimsko sezono pripravil sodobno toplo pralnico za pranje vseh vrst vozil, kar je glede na varovanje vozila precejšnje važnosti. Obrat se bo tudi specializiral v serijsko proizvodnjo karoserij za specialna vozi-lsl, kot so na primer hladilniki, vozovi za prevoz kruha, živine, mesa in podobno. Obrat ima tudi dobro urejen avtokleparski in avtoličarski oddelek, ki je sposoben popraviti v najkrajšem času vsako karambolirano vozilo in opravlja tudi generalno lakiranje vozil. Obrat bo imel le-
tos 45 do 50 zaposlenih. Kot je v razgovoru povedal obratovod-ja delavnic PAVEL SELIC, bodo za letošnji 1. maj uvedli za vse koristnike njihovih uslug pravo novost.
Tako bodo strokovnjaki obrata dajali koristnikom vseh motornih vozil dne 28. aprila brezplačne nasvete. Tudi posebna novost, ki jo bo na ta dan uvedel kolektiv, bo tudi to, da bodo enega izmed koristnikov njihovih uslug izžrebali in mu bodo odstranili vse okvare na vozilu brezplačno.
Delavnica bo tudi uvedla dežurno službo v času turistične sezone, ki bo po naročilu na licu mesta opravila usluge. Obrat bo tudi uvedel transportne usluge.
Vsekakor je s to pomembno pridobitvijo dosežen glede na razvoj gostinstva in turizma precejšen napredek, Pričakovati je namreč, da bo avtomobilski turizem in turizem nasploh v občini Ormož znatno porastel. K temu bo vsekakor mnogo doprinesla primerna urejenost gostiln in sodobno gostišče v Ormožu, ki bo poleg naravnih lepot turističnih krajev v' Občini in ormoškega grajskega parka postalo center turizma v občini.
D. R.
V delovnih organizacijah še mnogo nepravilnosti
v predkongresni AKTIVNOSTI JE TREBA PROBLEME in težave temeljito ANALIZIRATI IN JIH V NAJKRAJšem času odpraviti
13. aprila 1.1. popoldne je bila seja Občinskega komiteja ZK občine Ormož, na kateri so razpravljali o politični situaciji v občini in x> aktualnih nalogah članov ZK v predkongresni dejavnosti. Iz skrbno pripravljenega referata sekretarja Občinskega komiteja ZK občine Ormož Draiga Pintarlča povzemamo, da smernice za predkongresno dejavnost, ki so bile sprejete na VI. plenumu CK ZKJ, široko ocenjujejo današnje stanje in jasno nakazujejo smernice, po katerih se naj medkon-gresna dejavnost praktično in vsakdanje razvija v občini. Gre za začrtahje jasnih ciljev in le tako bodo praktične odločitve čimbolj koknkretne in učinkovite.
Ob tej priložnosti je treba dati poudarek nekaterim nepravilnostim, ki se vse češče pojavljajo v vsakdanjem življenju. Te pa je treba sproti odpravljati. Program dela in orientacija ZK imata močan vpliv na delovne ljudi. Pomembna odgovornost je pred Zvezo komunistov, da svojo praktično dejavnost oceni in ovrednoti. Široko govorimo o na-
daljnjem razvijanju in širjenju delavskega samoupravljanja, na drugi strani pa z mnogimi ukrepi zmanjšujemo vrednost samoupravnih organov, kar nadaljnjemu razvoju in napredku mnogo škoduje. Taiko je moč v nekaterih delovnih organizacijah v občini opaziti, da še vedno niso daili svojim poslovnim enotam dovolj ekonomskih pristojnosti, ali pa so jim sedaj s statutom odvzeli dosedanje pristojnosti. Ponavadi je tudi tako, da se ne vodijo za poslovne enote ekonomski izračuni posebej, zaradi tega ne morejo proizvajalci spremljati stroškov proizvodnje in odločati o rezultatih svojega dela ter gospodarjenja. Ob prvem problemu je Drago Pin-tarlč navedel komuniste, ki so zaprti sami vase in ne vidijo, kaj vse se dogaja okrog njih. Drugi problem je vprašanje standarda občanov, ki se v občini ne razvija skladno in v predvideni smeri, počasneje kot je to predvideno. Da bi v tem pogledu hitreje napredovali je potrebno hitreje zviševati produktivnost dela in v celoti izkoristiti še neizkoriščene notranje
Letna konferenca tovarniškega odbora sindikata TGA
Potrebna ie skupno akcija članstva
V soboto 11. aprila je bila v restavraciji III. redna letna skupščina tovarniškega odbora sindikata TGA, katere so se razen delegatov udeležili tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Ptuj, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, vodstvo uprave podjetja, vodje PE in EE ter gostje iz »Varteksa« Varaždin, »Impola« iz Slovenske Bistrice in »Prvomajske« iz Zagreba. - U uvodnem poročilu predsednika tovarniškega odbora sindikata TGA Borisa Solovjeva je bilo precej problemov, s katerimi se je ukvarjal TOS, od organizacijskih vprašanj, dela na statutu podjetja, do proizvodnih uspehov v preteklem letu in uspehov od 1. januarja do 1. marca, odkar je tovarna prešla na 42-urni delovni teden. . Ker so delegati in vabljeni gostje dobili obširno poročilo 1TOS, je bilo pričakovati plodno razpravo. Tako so diskutanti v svojih razpravah največ obravnavali vzroke slabega dela sindikalnih podružnic in pododborov, kadrovsko politiko in izobraževanje, delo organov samoupravljanja, medsebojne odnose, vlogo in pomen obveščanja Članstva, statut, rekreacijo, proizvodne probleme in družbeno življenje ter standard članstva.
Predsedniki SP so bili mnenja, da je glavne vzroke slabšega dela podružnice in pododborov iskati predvsem v tem, ker ni bilo načrtnega in kolektivnega sodelovanja članstva in ne samo vodstev. Tovarniški odbor sindikata, ki bi moral kot koordinator dela med SP odigrati večjo vlogo, nosi v tem precejšnjo odgovornost, saj ni bil kos svojim nalogam, predvsem zato, ker člani zadolžitev na sejah TOS niso jemali resno in so jih izvrševali le delno ali pa sploh ne. To se je pokazalo predvsem, ko so bili zadolženi za izvedbo letnih občnih zborov SP, pa niso smatrali za potrebno posvetiti tej nalogi svoje pozornosti.
Razprava o kadrovski politiki in izobražavanju ter štipendijah je nakazala, kako je ta problem kritičen. Razmerje med planirano potrebo kadrov s strokovno izobrazbo in dejanskim stanjem je tako, da mora dati misliti slehernemu članu kolektiva. Ugotavlja pa se, da se člani kolektiva brez strokovne izobrazbe sploh ne izobražujejo v izobraževalnem centru, čeprav nekateri med njimi že precej časa zasedajo delovna mesta, kjer se zahteva višja strokovna izobrazba. Tu bo gotovo prodrl predlog centralne kadrovske komisije in sklep UO, da se čimprej zamenjajo člani kolektiva z neustrezno izobrazbo. Mnogi so V razpravi poudarjali, da se v podjetju posveča premalo pozornosti izrednemu študiju članov kolektiva in da so izredni študenti prepuščeni sami sebi. Tu bi morali najti ustrezno rešitev ln takim požrtvovalnim članom nuditi vso podporo, vendar le pod pogojem, da se preuči, kdo je za podjetje perspektiven. Slabe izkušnje ima podjetje z rednimi štipendisti, ki jih je trenutno 21 in od katerih bi jih lansko leto moralo končati
študij 12, pa jih je končalo le 5, desetim pa so morali celo štipendiranje ukiniti zaradi nerednega študija. Vsekakor bo nujno spremeniti tudi sistem štipendiranja in ga bolj usmeriti tudi na člane kolektiva in jim pomagati, da čimprej dokončajo študij.
Razprava o družbenem Standardu je pokazala, da bo v bodoče tudi temu vprašanju potrebno posvetiti še več pozornosti in rešiti -probleme, ki še niso rešeni. Podjetje je sicer v 1.1963 dalo -za družbfeM standard in razne dotacije približno 208 milijonov dinarjev, in sicer za razvoj visokošolskih zavodov v Mariboru ca. 6 milijonov, za dograditev šole v Kidričevem 161 milijonov, za počitniški dom 3 milijone in dotacije družbeno političnim organizacijam in društvom v skupni višini 28,606.000 din. Nadalje je letos podjetje kupilO še en počitniški dom za 28,503.000 din, dalo je v sklad za razvoj šolstva občine Ptuj T,5 milijonov, za zdravstveni dom Kidričevo 1 milijon 507.000 din, za dOm političnih organizacij v Mariboru 10 milijonov dinarjev ter dotacije društvom in družbeno političnim organizacijam 13,061.000 din. Podjetje posveča tudi skrb stanovanjskemu problemu, saj ima trenutno 77 prošenj za stanovanja,. CDS pa je sklenil letos graditi 40-stanovanjski blok v Ptuju in s tem delno rešiti tudi pereč
problem naselja II, ki je v takem stanju, da ogroža zdravstveno stanje stanovalcev. Letos pa bo treba misliti tudi na otroški vrtec in jasli, ker dosedanji prostori sploh več ne ustrezajo svojemu namenu, da pa o kino dvorani sploh ne govorimo in je škoda sredstev za adaptacijo, ker bi bilo potrebno misliti na gradnjo nove. Se bi lahko naštevali probleme, ki zahtevajo čimprejšnje rešitve.
O, kulturnoprosvetnem del^ in oddihu ter rekreaciji smo ze pCF^ ročali, zato še le nekaj ugotovitev in sklepov, ki jih je sprejela skupščina. Iz vseh razprav j<3 bilo videti, da mora biti delu sindikata letos posvečene mnogo več skrbi. Članstvo je treba zaktiviratl, pri čemer moramo posvetiti vso skrb ideološko politični in ekonomski vzgoji ih mnogo več prisluhniti njihovim mnenjem in predlogom. Obveščanje članstva o vseh političnih in proizvodnih problemih naj postane ena izmed važnih nalog sindikata TGA, saj se je ugotovilo, da je prav o tem vprašanju bilo premalo storjenega. Člani CDS, svetov PE in EE niso bili v stiku s svojimi volivci in jih niso seznanjali s tistim, kar je bilo važno za celotni kolektiv v reševanju proizvodne problematike. Tovarniški časopis »Aluminij« je sicer v glavnem zmanjšal ta problem in člani kolektiva so postavljali celo željo, da bi izha-
jal vsakih 14 dni, ker je enomesečno obdobje predolgo. Toda tu je problem predvsem v tem, da pišejo vedno isti ljudje, medtem ko manjka prispevkov iz vrst Članov celotnega kolektiva.
Tovarniški odbor ima tudi sklad tovariške samopomoči/ v katerega vplačuje sleherni član kolektiva po 50 din mesečno in je namenjen članom in njihovim družinam za pomoč v primeru smrti. Ker se je v tem skladu nabralo že nad 1,200.000 din, je skupščina potrdila predlog UO sklada tovariške samopomoči, da se poveča znesek pomoči, in sicer za primer smrti žene člana kolektiva od 40 na 50 tisoč dni in za člana kolektiva od 70 na 90 tisoč din s tem, da vplačilni obrok še naprej ostane 50 din mesečno. V primeru, da bi sklad še naprej naraščal, se bo pozneje znesek izplačil še zvišal.
Letna skupščina tovarniškega odbora sindikata TGA je v celoti uspela, saj je nakazala vrsto perečih problemov in tudi konkretnih predlogov za njihovo rešitev.
Ne samo pred novi 13-članski tovarniški odbor sindikata — ampak pred celotno članstvo sindikata v tovarni glinice in aluminija so bile postavljene težke in zahtevne — vendar ne nerešljive naloge, ki se jih bo potrebno lotiti z vso zavestjo in odločnostjo.
M. F.
Za proračunske izdatke skupščine letos 480 milijonov
V	proračunu občine Ptuj za 1964. leto je od »kupnih dohodkov 1.395,318.000 din razporejenih za izdatke proračuna 480,000.000 din.
V	pregledu izdatkov proračuna občine Ptuj za 1964. leto je razvidno, da so letos Izdatki za državno upravo in sodstvo na drugem mestu z zneskom 109,926.000 din. O dotacijah, ki so na prvem mestu, v znesku 180,794.000 din, smo že plsftli v predzadnji številki.
Med osebnimi izdatki občinske skupščine v skupnem znesku 29,986.000 din odpade na plače in dodatke ter na nadure 4,200.000 din ln na nagrade in honorarje 4,000.000 din. Med funkcionalnimi Izdatki odpade na stroške za razne proslave (1. maj, občinski praznik, dan republike itd.) 2,500.000 din, na prispevek za Skopje 1,400.000 din, na stroške zasedanja skupščine 1,200.000 din, na tiskanje statuta 1,000.000 din, na reprezentančne stroške 1,000.000 din, manjši zneski kot 702.000 din odpadejo na prispevek za vodno skupnost 600.000 din na stroške sej komisij, poravnalnih svetov, upravnih odborov, skladov itd., 550.000 din na članarino zvezi mest, 300.000 na stroške sej svetov, 284.000 din na članarino za list »Občan« in 250.000 din na stroške volitev.
Za oddelek za notranje zadeve je odobrenih v proračunu, v računu uprave občinske skupščine skupno 10,990.000 din. Od tega je za postaje LM v ptujski občini za operativne izdatke 7,650.000 din, za plače in dodatke pa 2,850.000 din. Za požarno zaščito pri oddelku za notranje zadeve je določenih 340.000 din, 100.000 za osebne izdatke in 50.000 din za kreditirane prevoze kaznjencev.
Izdatki oddelka za gospodarstvo so odobreni v znesku 7,200.000 din v skupnem znesku, v posameznih zneskih pa 5,000.000 din za stroške za načrte, 1,100.000 din za osebne izdatke in 1,000.000 din za stroške ustanavljanja podjetij, za študije in revizijske preglede 1.000.000 din in končno še za zatiranje živalskih in rastlinskih bolezni 100.000. Za delo vodne skupnosti za porečje Drave Maribor je odobrenih 400.000 din. In končno je še odobren izdatek za osebne izdatke katastrskega urada 2,000.000 din in za obnovo katastrskega aparata, katastrskih map ter za reprodukcije katastrskih načrtov 3.000.000 din.
Edino še oddelku za socialno varstvo je odobrenih v proračunu 100.000.000 din. in sicer 44,130 000 din za trajne in občasne socialne podpore 44.190 000 din za vzdrževanje oproščenih
j v domovih in zavodih, 7,410.000 din za podpore žrtvam fašističnega nasilja in borcem NOV ter 2,500.000 din za podpore družinam kadrovcev, 1,000.000 din za vzdrževanje samoplačnikov v domovih in zavodih. Za potne stroške socialnih aktivistov in komisije za kategorizacijo je odobrenih iz teh sredstev 390.000 din.
Za osebne izdatke socialnega varstva je odobrenih 4,000.000 din. Za funkcionalne izdatke oddelka za družbene službe je za prosvetne in kulturne namene določenih 7,900.000 din. Od tega odpade 4,000.000 din za refundacijo prevoznih stroškov dijakov 4,000.000 din, 2,000.000 din za stroške mlečnih kuhinj in za prevoz živil, 1,200.000 din za spomenike in spominske plošče ljudske revolucije, 450.000 din za proslave in prireditve in 250.000 din za tečaje.
Ostali zneski v izdatkih proračuna občine Ptuj za leto 1964 znašajo od 1,800.000 din do 32,100.000 din, in sicer 32,100.000 din za zdravstveno varstvo pri oddelku za družbene službe, j 25,900.000 din za prosveto in kul-| turo v okviru tega oddelka, 15,600.000 din za obveznosti iz posojil in garancij, 13,480.000 din za obveznosti po proračunu in za proračunsko rezervo ter konč-
rezerve v delovnih organizacijah. Treba je izboljšati tehnološke procese proizvodnje, uvajati boljšo organizacijo dela, učinkovito razvijati vse oblike samoupravljanja, sistem štipendiranja prilagoditi dejanskim potrebam, vso pozornost je treba posvetiti nagrajevanju, ki naj bo resnično po učinku dela, pravilno kadrovati in drugo. Potrebno je tudi spremeniti delitev sredstev me^ družbo, občino in delovno organizacijo. Verjetno bo morala biti ta sprememba v korist delovne organizacije in občine. V vsakdanji praksi lahko nenehno zasledimo vedno i več primerov, ko prizadevne | gospodarske organizacije nimajo dovolj sredstev za primerne j osebne dohodke in za razširjeno i reprodukcijo.
Predkongresna dejavnost
! Predkongresna aktivnost članov ZK bo morala pretresti vsa ta vprašanja zelo konkretno in , jasno nakazati smer nadaljnje-I ga razvoja v občini. Vsekakor pa je treba obravnavati predvsem tista vprašanja, ki so pomembna za široko skupnost. Tu je vpra-j šanje življenjskega standarda in ' odprave minimalnih osebnih dohodkov eno izmed osrednjih vprašanj v občini.
Pobudo za odpravo minimalnih mesečnih osebnih dohodkov izpod 25.000 dinarjev so nekateri predvsem vodilni delavci v občini ocenili kot socialno akcijo. Vsekakor tudi ta pobuda vsebuje socialne motive, vprašanje pa ostane ali naj bodo tudi rešitve socialne.
še vedno pomanjklfivo nagrajevanje po delu
Nagrajevanje po delu je v nekaterih delovnih organizacijah še vedno pomanjkljivo samo za delavce, medtem ko najbolj odgovornih mest ne zajema Nekateri celo trdijo, da za ta delovna mesta ni primernih meril za nagrajevanje, zato vztrajajo na fiksnih dohodkih tn še ponavadi prepirajo in nato nastane vprašanje, koliko mora imeti direktor več osebnih prejemkov od delavcev in vodilnih uslužbencev.
Z vsem tem je povezano včasih tudi nezadovoljstvo delavcev, in vrsta drugih problemov,
Tudi drugi problemi
Včasih se tudi nezadovoljstvo odraža v ostrejši kritiki notranjih razmer v delovnih organizacijah, pri nizkih osebnih dohodkih, zaradi prevelike razlike v nagrajevanju med prejemki vodilnih delavcev in vodilnih uslužbencev, samovolja vodilnih delavcev, zapostavljanje delavskega samoupravljanja in podobno. Zaradi nezadovoljstva so nekateri delavci grozili z odpovedjo, zahtevali pojasnila, zakaj imajo tako nizke osebne prejemke in zakaj se še ne rešijo drugi problemi, ki so iz dneva v dan bolj pereči. Vsekakor je bilo to negodovanje odraz materialne prizadetosti delavcev. Nezadovoljstvo prihaja iz raznih vzrokov, v glavnem pa zaradi nepravilnosti v nekaterih delovnih organizacijah v občini. Vsekakor je treba odpraviti v najkrajšem času vse te nepravilnosti, kot so: nizki osebni dohodki, neažurno obračunavanje osebnih dohodkov, višanje norm, zapostavljanje delavskega samoupravljanja in neodgovoren in samovoljen odnos vodilnih delavcev do neposrednih proizvajalcev, slaba organizacija dela, neobjektivna merila v pravilnikih o delitvi osebnega dohodka, poslovanje brez pravilnika, nepravilno obračunavanje stroškov proizvodnje, dvoličnost nekaterih vodilnih delavcev.
(Konec prihodnjič)
Pr i h o d n j e dni
mestni kino ptuj
predvaja 24. aprila madžarski barvni vistavision film »sonce na ledu«. Predstavi ob 17.45 in 20. uri;
25. in 26. aprila ameriški vistavision film »Človek, ki je ubil lsbertv vallacea«. Predstave v soboto ob 17.45 i.n 20. uri, v nedeljo ob 15.30, 17.45 in ob 20. uri. Dopoldan bo ob 10. uri matineja italijanskega filma »sneguljcica. črni princ in sedem škratov«;
28.	in 29 aprila italijanski film »stranska pot«. Predstavi ob 17.45 in 20. uri;
30. aprila 1964 švedski barvni film »ali so se angelčki«. Predstavi v četrtek ob 17.45 in 20. uri.
kino ormož
predvaja 25. in 26. aprila ameriški film »tarzanova borba za življenje«;
29.	in 30. aprila francoski film »mangupi«.
kino središče
predvaja 25. in 26. aprila francoski film »jezik za zobe«;
30.	aprila ameriški film »gusar«.
kino zavrč
predvaja 26. aprila sovjetski film" »eskadrilja normandija — jemen«.
Lunine spiemembe in vremenska napoved
za čas od nedelje, 26. aprila, do nedelje, 3. maja 1964
Polna luna bo v nedeljo, 26. aprila, ob 18.50.
Napoved: Kratko poslabšanje vremena bo okrog 28. aprila, ves ostali čas bo lepo vreme. Od 1. maja dalje bo sončno in prav toplo vreme. Izgledi vremena za meseo
maj 1964 V prvi polovici meseca maja bo suho in vroče, v drugi polovici bo hladneje in večkrat deževno vreme. Ledeni možje ne bodo prinesli slane, Zofka pa bo ozračje nekoliko ohladila. Nevarnost slane bo šele okrog 27. maja. Upamo pa. da je ne bo.
Alojz Cestnik.
no še 1,800.000 din za intervencije v gospodarstvu.
Od skupnega zneska dohodkov 1.399,318.000 je za finansiranje proračuna samega 568,034.000 din, od česar je še odšteta obvezna posebna proračunska rezerva 88,034.000 din, tako da je za finansiranje proračunskih izdatkov le 480,000.000 din razpoložljivih sredstev.
Na ta način je javnost do podrobnosti seznanjena z izdatki iz računa uprave občinske skupščine. Na isti način io bo mogoče seznaniti še o podrobnosti ostalih izdatkov, da bi lahko imeli občani dober pregled nad sredstvi, ki so namenjena za kritje proračuna.
V. J.
Tisoča akcija ptujskih gasilcev
V četrtek, 16. aprila 1964. se je razvnel požar v gozdu ob železnici ob progi Hajdina—Kidričevo. Tudi tokrat so bili v akciji ptujski gasilci. Požar je bil nitro zadušen in preprečena večja škoda. V močnem vetru bi se sicer požar razširil, če ga ne bi takoj zajezili in pogasili.
Ta akcija je za ptujsko gasilstvo posebnega pomena. Po statistični evidenci o dosedanjih akcijah ptujskih gasilcev je bila to fisoča akcija v času sem od 1870. leta, ko je bila ustanovljena ptujska gasilska četa.
Po kroniki požarov se da ugotoviti, da so opravili ptujski gasilci svoj reševalni krst 25. septembra 1870. leta pri nekem večjem požaru na Bregu. Same hiše ni bilo mogoče rešiti, obvarovali pa so pred požarom sosednje hiše. Ob tej priliki se je izkazal kot posebno hraber in požrtvovalen gasilec Pal, ki je rešil iz goreče hiše otroka in ga je obvaroval sigurne smrti v plamenih. Istega leta so gasili še dva požara.
Največ požarov je bilo v razdobju med 1950—1959 (226), potem v času med 1930—1939(128). izpod 100 požarov pa v času 1920 —1929 (95), 1940—1949 (89), 1870—1879 (84), 1910—1919 '72). 1880—1889 (70), v letih 1890— 1899 (59) in 1900—1909 (46 požarov).
Po posameznih letih je bilo največ požarov 1959 leta (34T, najmanj pa v 1901. letu (i).
Sprva še gosilska služba ni bila tako dobro organizirana kot je sedaj. Takrat še ni bilo na razpolago gasilskega orod ja _ in opreme. Sprva so ptujski gasilci gasili le mestne požare in požare, ki so bili v najbližnji okolici, požare izven mesta pa je moralo gasiti samo prebivalstvo s pripomočki, ki so mu bili na razpolago.
Tudi glede na gasilsko opremo je dosežen v letih obstoja ptujskega gasilstva ogromen napredek. vendar bo še potrebno nabaviti ostalo opremo, ki je še ni. potrebna pa je za uspešno in učinkovito gašenje, ne samo na stanovanjskih stavbah, ampak tudi na industrijskih objektih v slučaju večje požarne nesreče. Gasilstvu dane« ne zadošča samo gasilska oprema, ampak tudi oprema za drugačne nesreče (poplave, potrese, prometne nesreče) in nevarnosti, v katerih ie potrebno reševanje premoženja in ljudi.
1 . o*
Delavci premalo obveščeni o vsebini statutov delovnih
organizacij
(Nadaljevanle s 1. strani)
ve. Proces odmiranja pa bo toliko hitrejši, kolikor bolj demokratični bodo statuti.
Nekateri delavci premalo seznanjeni z vsebino statuta
Plenum je ugotovil, da niso nekateri člani kolektivov delovnih organizacij v občini dovolj seznanjeni s stautom svoje delovne organizacije. To se je pokazalo predvsem v tistih delovnih organizacijah, kjer kolektiv ni razpravljal o statutu, ampak samo delavski svet in drugi samoupravni ter upravni organi. Iz tega izhaja, da delavci v takem podjetju niso imeli priložnosti seznaniti se z vsebino statuta in je z njih kakor za podjetje staiut postal prava formalnost. Kot je na plenumu povedal zastopnik opekarne z Ormoža, tudi na tem obratu Gradbenega podjetja »Ograd« delavci niso dovolj seznanjeni z vsebino statuta in je zanje kakor za podjet-vedno dovolj časa seznaniti kolektiv z>sebino statuta. Vsekakor pa ostane vprašanje, kako je takšen statut sestavljen in ali je resničen življenjski akt kolektiva, ali pa birokratski dokument, ki bo služil samo ob sporih. Pri tem nastane vprašanje, kako je lahko delavec, ki ni seznanjen s svojimi pravicami in dolžnostmi, lahko dober proizvajalec in upravljalec.
Vsakemu zaposlenemu po en izvod statuta
Vsekakor je važno, kakšno obliko obveščanja kolektiva ima delovna organizacija. Tu gre predvsem za to, da tiste delovne organizacije, ki imajo obsežen delovni kolektiv, težje obveščajo o vsem, kar je novega v podjetju od tistih, kjer je v delovni organizaciji zaposlenih le nekaj ljudi. Informiranost spada med važne činitelje in jo je treba vsestransko prilagoditi potrebam kolektiva. N^ bilo bi tudi odveč, če hi vse delovne organizacije dž4<f jaa en izvod statuta slehernemu zaposlenemu.
Kaj so pokazali občni zbori sindikalnih podružnic
__ Delo sindikata in njegovih članov je tako široko in zahtev no, da se tega tudi včasih povsem ne zavedamo. Slabi odnosi med zaposlenimi v nekaterih delovnih organizacijah, kakor neusklajena merila dela z osebnimi prejemki so poleg zaščite delavcev na delovnem mestu, uvajanja 42-urnega tednika, rekreaci je, prehrane zaposlenih na delovnem mestu, strokovnega in idejnega izobraževanja delavcev, visokih boleznin v zadnjem času poglavitne teme obravnavanja ^ podružnic. Sindikalne podružnice morajo pravočasno opozarjati na nepravilnosti v podjetju ter vse napake pravočasno in energično odpravljati. Ta resnična delavska organizacija mora nenehno vztrajati na strani kolektiva. Odnosi med strokovnim in nekvalificiranim kadrom so tudi včasih slabi in jih je treba v najkrajšem času od-
praviti. Vsekakor pa se morajo sindikalne podružnice zavzemati za višjo produktivnost dela, za hitrejši razvoj delovne organizacije in občine, za boljšo organizacijo dela, za večjo strokovno in družbeno politično izobraževanje delavcev in drugo. Skratka, sindikalne podružnice morajo nenehno težiti k vsemu tistemu, kar je naprednega, kar odpravlja staro in škodljivo miselnost.
Na plenumu so tudi menili, da je treba gibanje osebnih dohodkov vsaj četrtletno v delovni organizaciji analizirati in predočiti sindikalni podružnici ter je treba skladno z razvojem in gospodarsko močjo delovne organizacije storiti vse, da se bodo osebni dohodki povišali nad 25.000 dinarjev.	»
samo na papirju
Odgovornost sindikalnih
po-
Težave zaposlenih
Mnogo je še zaposlenih delav cev, ki se dnevno vozijo ne glede na vremenske razmere na delo s kolesom do 15 in tudi več kilometrov daleč. Tak jutranji napor pred delom precej izčrpa delavca in poleg suhe hrane, ki si jo zaposleni prinašajo na delo, vpliva na nižjo produktivnost, Zato je nujno, da vse delovne organizacije v občini preskrbijo na neki način del sredstev kot pomoč zaposlenim za vsaj en topel obrok. Res je, da je v Ormožu že precej časa delavska menza, toda v njej se hrani še vedno nekaj manj kot 10 odstotkov zaposlenih. To kaže, da je treba v tem pogledu nekaj storiti in nuditi delavcu topel obrok hrane, saj se bo njegova produktivnost povečala le v tem primeru.
Zgrešeno je mnenje, da so sindikalne podružnice
družnic je precejšnja, zato so tudi njene pravice v reševanju vseh težav in problemov obširne. Mnenje nekaterih, predvsem vodilnih ljudi v delovnih organizacijah, da so Sindikalne podružnice samo na papirju, je v celoti zgrešeno. Naloga sindikalnih podružnic je, da nenehno usposabljajo družbeno politične delavce za aktivno delo in za doseganje čimveč jih rezultatov. Sindikalna podružnica mora podrobno spremljati gospodarski razvoj in vse ostale napake sproti odpravljati. Poglavitno je poleg ostalega tudi to, da skrbi za pravno varnost delavcev, ščiti njihove interese, skrbi za njihove boljše življenjske pogoje in drugo.
Rekreacija in prosti čas delavcev
Prosti čas delavcev in letni oddih sta še vedno odprti vprašanji. So še vedno redki delavci, ki preživijo svoj celotni dopust na morju, v planinah, ali pa kje drugje izven svojega delovnega kraja. Zato je bil plenum mnenja, da bi naj zaposleni koristili dopust v enem obdobju in da si v času dopusta ne bi več iskali dodatnega zaslužka. Nič boljše niso razmere pri koriščenju prostega časa delavcev, ki ga zaradi vsakdanjih opravil sploh ni. Vse to poleg ostalih činiteljev znatno vpliva na produktivnost dela.
Tehnično higienska zaščita delavcev na delovnem mestu je še vedno premajhna, zato naraščajo boleznine v občini in tako prihaja do prekomernih stroškov, kar predstavlja za občino pravo breme.	Drago R.
i Pisma uredništvu i «
OGORČENJE NA STRMCU - ODGOVOR
Tov. A. C. iz Strmca pri Veliki Nedelji je v svojem pismu, ki smo ga objavili dne 17. aprila t 1. v rubriki Pisma uredništvu, izrazila svoje nezadovoljstvo zaradi sestavka, ki smo ga objavili 27. marca t. 1. pod naslovom: Kljub splošnemu napredku primeri hude, zaostalosti.
Dopisnica pravi, da smo z navedenim člankom zapostavljali prebivalce hribovitih predelov občine Ormož, ki da so že itak zapostavljeni, ter navaja za to svojo trditev nekatere primere.
Občinski odbor SZDL Ormož je v zadnjih dneh poizvedoval glede trditev, ki jih je iznesla tov. A. C. v svojem pismu, ter ugotovil, da je primer, ki ga je havedla pod 1., točen, glede primera pod 3., da ni resničen, ker da na Krajevnem uradu Velika Nedelja niso nikdar odpošiljali strank po 11. uri, razen v primeru, ko je zbolel matičar, glede primera pod 2. pa v nadaljevanju objavljamo odgovor zdravstvenega doma Ormož.
Končno je treba še obravnavati mnenje tov. A. C. glede namena pisca članka pod naslovom »Kljub splošnemu napredku primeri hude zaostalosti«.
V uredništvu našega lista smo pred objavo sestavka pod omenjenim naslovom večkrat obravnavali ta problem, namreč namero, da bi objavili sestavek, ki bi opozoril širšo javnost na težke življenjske probleme prebivalcev na območju Strmca, Lu-novca in Sardin j a, ne z namenom, da bi prebivalce tega območja zapostavljali, kakor je to razumela tov. A. C., temveč da bi jim pomagali, da bi zainteresirali gospodarske in politične faktorje v Ormožu za to področje, da bi bil tudi v teh krajih napredek hitrejši, da bi prebi-
Aktivnost organizacij SZDL se kaže tudi v številu članstva
(Nadaljevanje s 1. strani) bi te probleme čimprej obravnavali oziroma pravočasno proučili, ocenili in priporočili primerne rešitve samoupravnim organom S tem bodo organizacije SZDL pridobile ugled in ne bi bil več problem, kako pridobiti za članstvo SZDL še ostalih 50 do 85 %> volilcev z območja občine.
do uveljavljanja mladih ljudi, do perečih gospodarskih, stanovanjskih in drugih vprašanj, se nam po svoje maščuje. Delo po programu, delitev dela, stik članstvom, občutljivost do njihovih in skupnih problemov so osnovne stvari, na katere bo potrebno v bodoče več misliti in tudi več storiti.
Ne najdemo vseh problemov in vseh možnosti za rešitve
Diskusije Branka Gorjupa, Jožeta Fridla, Angelce Ziberna, Janeza Kostanjevca, Andreja Mrška, Franca Kostanjevca, j
Vsa priporočila in sklepi, ki jih je sprejel razširjeni plenum, bodo prejeli odbori SZDL. O njih bo tudi po tisku in radiu seznanjeno članstvo, ki bo prav gotovo zahtevalo, da bodo vsi dosledno izvedeni, saj je večina pobud za diskusijo prišla ravno od njih kot kritika neaktivnosti odborov in kot izpodbuda, da bi v bodoče storile tudi organiza-Franca Rebe"rnaka, Franca Kle- 1 cije SZDL več za prebivalstvo menčiča, Lojzeta Frangeža in na svojem območju, da bodo drugih so potrdile ugotovitve priporočilom in sklepom sledila občinskega odbora SZDL, da so i tudi dejanja, odbori premalo občutljivi do Potrebno je da	organi.
raznih perečih vprašanj na svo- I .je SZDL obdržaie evidenco jem območju in da tudi pokaže- ngd	kar SQ storile in kar
jo premalo dobre volje m vztraj- ^ os,ta,€ dolžne prebivalstvu in
reagirali nanje v listih, na zborih volilcev itd.; takšno široko sodelovanje v reševanju raznih vprašanj pa je tudi najkrajša pot k reševanju takšnih, kot je zaostalost na Strmcu in primer slabih odnosov do ljudi, kjerkoli se pač pojavljajo.
Uredništvo
Pojasnilo Zdravstvenega doma Ormož
Clankarica navaja, da zdravnik ni hotel obiskati bolnika na domu in trdi, da je v ranih urah klicala dežurnega zdravnika v Zdravstvenem domu Ormož in ga obvestila o potrebnem hišnem obisku. Nobeden zdravnik ni bil obveščen o tem; vsekakor je treba upoštevati, da se dežurni zdrav, nik v času dežurstva ne nahaja v Zdravstvenem domu, ampak v svojem stanovanju ln ga zato imenovana nI mogla obvestiti v Zdravstvenem domu. Tudi dežurna uslužbenka pri telefonu nI bila o tem obveščena, čeprav prične z delom ob 7. uri in neha ob 19. uri. Dežurni zdravnik je vsekakor dolžan obiskati bolnika na domu, če je le to potrebno. Zdravniška dežurna služba se menja dnevno. Vedeti je treba, da še vedno v občini primanjkujejo zdravniki in da to povzroča Zdravstvenemu domu Ormož največ težav. Poleg tega, da Je čas zdravnika zelo dragocen, pa
se zgodi, da zdravnik ob naročanju obiska na domu ne dobi točnega naslova bolnika, kar lahko povzroči precej težav. Tako je dr. Jurij Carf pred kratkim obiskal bolnega otroka v Strjanskem vrhu. Po večurnem iskanju hiše v temni no« sta s šoferjem prišla do hiše brez številke, v kateri so sladko spali otroci. Zdravniški pregled na domu je pokazal, da se posamezniki včasih prehitro odločijo za zdravniški pregled na domu, ki ni nujen in potreben.
To je bil ponoven primer, ko so klicali zdravnika na dom po nepotrebnem, kar je postala razvada nekaterih posameznikov, ki ne pomislijo na stroške, ki eo i tem v zvezi. Vedeti je treba, da se sme klicati zdravnika le v nuj-f nih primerih. V danem primeru je bila kritika popolnoma neupravičena.
Zdravstveni dom Ormož.
KOLIKO ČASA ŠE TAKO?
TovariS urednik! V Ormožu obiskuje kino pre-
nosti, da bi prišli stvarem do dna. Brezbrižnost do sprejema mladih ljudi, ki so izpolnili 18 let, do dijakov in študentov in do ostalih, do deklet in žena, odkar ni več organizacij AFZ,
članstvu svojega območja, sicer ne bodo vseh ljudi pridobile za akcije, ki pustijo po dobrih pripravah zadovoljive uspehe.
V. J.
valci tudi teh krajev prej zaži- cejšen krog gledalcev. Obisk ki-veli bolj sodobno. Takšen Je bil no predstav v Ormožu je še za-naš namen in je to tudi naša to toliko bolj množičen, ker v naloga. Zato so očitki našemu tem mestu primanjkuje ostalega novinarju, ki je napisal ta se- kulturnega razvedrila. Kljub po-stavek, da je šel predaleč, res manjkljivostim pri predvajanju popolnoma neumestni.	kino predstav, kot so odmori za-
„ , . ... , ..........radi menjavanja filmskega tra-
Ostane še očitek, ki leti na za- ka, pa so še stvari, ki bi se da-družne in občinske uslužbence je odpraviti z malo dobre volje glede njihovega odnosa napram in z manjšimi finančnimi sred-prebivalstvu iz hribovitih kra- stvi. Tu misHmo predvsem na jev občine. Prepričani smo, da to, da je skrajno malomarno, jim takega odnosa, če ga neka- d,a dvorana, ki je edini prostor teri res imajo, na občini v Or- ^ kulturne prireditve v Ormo-možu ali kjerkoli drugje ni nihče žu, verjetno že od graditve še naročil in če takšni primeri so, pred letom 1940 in vse do danes so to primeri slabosti posamez- ge ni bila prepleskana, pač pa nikov, ki jih je potrebno temji so bila na njej opravljena razna primerno obravnavati. V časo- zidarska popravila, nameščanje pisih ima vsak državljan vso raznih kavljev, in to vse tako možnost obravnavati takšne pri- nestrokovno, da je ves estetski mere, toda teh možnosti je ie izgled dvorane, kolikor o tem še veliko več, saj je znano, koliko sploh lahko govorimo, do konca kritike iznesejo državljani samo pokvarjen. Prav posebna zname-na zborih volilcev.	nit os t dvorane pa so peči, ki
Končno se lahko še vrnemo k imajo videz ogrevalnih naprav primeru, ki ga je tov. A. C. na- kakšne (ne sodobne) kleparske vedla pod 1. Takšni primeri se delavnice. Vsekakor bi bilo po-večkrat dogajajo ne samo na re- trebno poskrbeti za estetski in laciji Ormož—Strmec ali KZ Je- učinkovit sistem ogrevanja dvo-ruzalem—Ormož tov. Jakobu ali rane, ki je v zimskem času Tropu iz Strmca št. 16, temveč glavna ovira slabega obiska ki-
povsod drugje se lahko pripeti,-----
da nekoga pomotoma terjajo za znesek, ki ga je že plačal, pa se
sedeže, bile naknadno izročene vstopnice, čeprav so jih že za isto predstavo in za te sedeže prodali v soboto in nedeljo dopoldne. Tako so gledalci, ki so imeli vso pravico videti kino predstavo, odhajali na svoje domove. Pred pričetkom predstave uprava kina ni smatrala za potrebno, da se opraviči glede tega spodrsljaja, ki res ni bil slučajen.	*
Pričakujemo, da se bodo odgovorni ljtidje za tako ravnanje javno opravičili.
Prizadeti obiskovalci kina
■
dotičnemu, potem ko odkrijejo napako, ne opravičijo ali so celo nevljudni proti njemu. To Je primer slabih odnosov med ljudmi in ena izmed vazmh nalog časopisov v naši družbi je, da se borijo proti takšnim slabim odnosom. Najprej jih bomo odpravili, če bomo takoj in vsi
Predkongresna aktivnost ZK
I uvajajo tako organizacijo dela strokovnost. Tu bo treba najti (Nadaljevanje s 1. strani) in pogojev, da bo lahko proizva- I ustreznejšo obliko finansiranja občini, kjer dosegajo povprečno jalec svojo zmogljivost do Ijraja I šol in stimulativnejšo obliko na-
^ ; „; x;, ___t.__j„i______i i . . .... ____ a___i • '	4-r-> <i sn1elriv» irn-
najnižje osebne dohodke, sploh nimajo urejenega sistema delitve dohodka. V naših gospodarskih organizacijah vse preveč pozabljajo na to,,da je delitev osebnega dohodka najučinkovitejši stimulans, ki vpliva na večjo produktivnost.
Naša hotenja in prizadevanja
Tudi pri nas je precej razširjen pojav, da hočemo povečevati kapacitete v našem gospodarstvu in postavljamo zahtevo po investicijah, ki :esto presegajo naše realne možrosti. Po drugi strani pa se ne poglabljamo v vprašanje, kako i&oriščamo obstoječe zmogljivosti, kakšni sta notranja organizacija dela in storilnost. Ugotovili bi, da imamo še precejšnje notraije rezerve. Nesmiselno bi bilo pritiskati na neposrednega prozvajalca, da poveča svojo zmogl.jvost, ker je ta že marsikje poho izkoriščena. Tu je naloga pr*dvsem strokovnih
izkoristil. Ob tem se postavlja vrsta drugih vprašanj, ki zadevajo standard in skrb za proizvajalca, ker tudi ti činitelji vplivajo na večjo produktivnost. Če bomo znali izkoristiti vse te možnosti, tedaj se bosta dvigali produktivnost in proizvodnja, vzporedno s tem pa tudi osebni dohodki in' standard. Sama težnja po večjih osebnih dohodkih, ki niso kriti s povečano proizvodnjo, pa ne pomeni nobene rešitve.
Investicije, ki smo si jih postavili v našem družbenem planu, so postavljene realno ter jih ne moremo in ne smemo spreminjati. Te investicije v naši občini so namenjene predvsem gradnji farm in modernizaciji kmetijske proizvodnje. To pa pomeni več mesa in več drugih kmetijskih pridelkov, ki so osnova za realen življenjski standard.
Pereč problem je tudi vprašanje finansiranja šolstva. Vemo, da so prosvetni delavci zelo slabo nagrajeni glede na pomemb-kadrov, da ; svojim znanjem nost njihovega dela in njihovo
je treba v prihodnje usmeriti aktivnost.
Na teh konferencah bodo osnovne organizacije volile tudi delegate za občinsko volilno konferenco ZKS, ki bo verjetno v drugi polovici junija. V okviru tovarniških komitejev ZK Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo, in Kmetijskega kombinata Ptuj bodo volilne konference skupno za vse komuniste, ki jih povezujejo organizacije v okviru komitejev.
Osnovne organizacije bodo volile delegate za občinsko konferenco po ključu — na 15 članov 1 delegata s tem, da številčno Na seji komiteja je bil sprejet j manjše organizacije tudi volijo tudi sklep, da bodo v. mesecu 1 po 1 delegata. Tako bi za občin-maju vse osnovne organizacije sko konferenco izvolili predvi-ZKS na področju občine izvedle doma 94 delegatov neposredno v predkongresne volilne konfe- osnovnih organizacijah. Člani renče. Konference naj imajo iz- občinskega komiteja in revizij-ključno delovni značaj in nai ob- ske komisije pa bi imeli nepo-ravnavajo nakazana in tudi dru- sredno pravico delegatov in jih ga aktualna vprašanja, predvsem zato v osnovnih organizacijah ni s stališča konkretnih vprašanj s treba voliti. Na ta način bi na področja delovanja organizacije., občinski konferenci sodelovalo Glavni poudarek mora biti na skupno 121 delegatov, ki bodo razpravi, ki naj osvetli dejavnost potem izvolili 1 delegata za VIII. ZK pri izvrševanju osnovnih kongres Zveze komunistov Jugo-idejno-političnih nalog in kam siavije.	F-
grajevanja znotraj šolskih ko> lektivov.
Vseh teh vprašanj ne bomo mogli rešiti takoj, temveč bo to dolgotrajnejši proces, ki ga moramo začeti reševati vsi na vseh nivojih in ne čakati samo na neke ukrepe od zgoraj. Dolžnost komunistov je, da svojo glavno aktivnost usmerjajo na reševanje teh vprašanj.
Predkongresne konference 00 ZKS
no predstav.
Zelo motijo tudi razne reklame in obvestila, ki so neestetsko napisana in včasih tudi tako pomanjkljivo, da zbujajo občutek, da so avtorji reklam in obvestil popolnoma sprti z osnovnim znanjem pravopisa. Vzporedno s tem je tudi treba kritizirati samo prikazovanje reklam, ki jih je moč videti več pod in nad filmskim platnom kakor na njem. Pred leti smo neprestano godrnjali zaradi dotrajane ozvo-čevalne naprave. V letu 1961 pa je bilo to vprašanje rešeno. Od takrat smo pričakovali, da bo to vprašanje za vedno rešeno, toda imamo občutek, da je sedaj pri tem tudi nekaj narobe. Morda so stare in izbrušene plošče, verjetno pa bo kriv slab posluh operatorja, ki v času predstave naravnava aparaturo največkrat preglasno, včasih pa tudi preti-ho.
Toda ne glede na vse to nas je redne obiskovalce kina prizadelo v nedeljo, 19. aprila, pri zadnji predstavi, ko sta prišli do izraza vsa organizacijska slabost vodstva ormoškega kina in malomaren odnos do obiskovalcev, da ne najdemo primernega izraza za tako ravnanje. Tisti obiskovalci, ki so si hoteli za to predstavo zagotoviti sedeže, so kupili vstopnice že v soboto in v nedeljo dopoldne.
Zal pa mnogi izmed teh filma niso videli, ker so bili njihovi sedeži že zasedeni. Po izjavi blagajničarke do te zmešnjave ni prišlo s tem, da bi bile vstopnice izdane v dvojniku pri blagajni. Verjetno kriva biljeterja.
UREDNIŠTVO DOPISNIKOM
Klara Pušaver, Stari grad 53, Makole pri Poljčanah.
V svojem pismu vprašujete, kaj bi storila s svojim starim, dotrajanim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem.
Sporočamo vam, da premalo poznamo razmere, v katerih živite, da bi vam mogli kaj koristnega svetovati. Predvsem ne vemo, ali ste v hiši sama ali imate otroke in sploh svojce, kaj imate razen omenjene stavbe. Končno ne vemo, ali siploh vprašujete samo glede tega, ka-ko.bi dobila les za nujna popravila na stavbi. Ce bi nam sporočila še vse okoliščine, bi vam verjetno lahko svetovali določene ukrepe.
TOV. KK, oglasite se ob priložnosti v našem uredništvu.
PTUJSKE VESTI
»ELEKTROKOVINAR« UREJUJE
Montažno podjetje »Elektro-kovinar«, Ptuj, je odkupilo od Zavoda za komunalno dejavnost poslovne objekte ob Mariborski cesti, kjer so bile delavnice podjetja Vodovod in kanalizacija, Ptuj. Te objekte je podjetje »Elektrokovinar« lepo uredilo in so v njih sedaj kleparske delavnice. Tudi vhod in dvorišče sta sedaj lepo urejena oziroma sta v urejanju. V bivši stanovanjski zgradbi ob cesti so pisarniški prostori in jedilnica za kolektiv tega obrata.
Torej še nekaj objektov, ki dopolnjujejo podobo Ptuja ob Mariborski cesti.
KOMUNALNA DELA IN TURIZEM
Komunalno-urejanje Raičeve ulice — kopanje kanala med poslopjem občinske skupščine in med vrati na grad — je narekovalo preusmeritev prometa po Prešernovi ulici, mimo »Novega sveta«, torej okrog grajskega hriba na sam grad.
Ta začasna rešitev prometa bo prav gotovo nekoliko zmedla turiste, ki so navajeni na "direkten dostop do grajske restavra-
sta biia tega I cije s severne strani gra jskega ki na zahtevo i hriba Ce bodo dela v Raičevi ogorčenih obiskovalcev kina ulici gotova do t. maja 19R4 in sploh nista poskušala v dvorani Ido teh praznikov, bodo težave napraviti reda Dogajalo sp je. odpravljene, da so ljudem, ki so že zasedli V KUNGOTI
Delovno vzgojo predšolski dobi
Delo je .v razvoju človeške družbe odigralo odločilno vlogo, saj se je v samem procesu dela razvijala človeška zavest. S psihološkega stališča je za delo značilno to, da si človek zavestno postavi cilj, ki je lahko oddaljen ali bližnji in da si ta cilj prizadeva doseči.
V zvezi s slednjo ugotovitvijo se nam takoj vsili vprašanje, da li je naš malček s psihološkega stališča tega sposoben. Seveda ni. Delo v pravem pomenu besede otroku še ni dostopno, ker to ne dovoljujejo njegove umske niti telesne sposobnosti, vendar že v predšolski dobi postavimo temelje delovne vzgoje in to predvsem, da v otroku vzbudimo spoštovanje, interese in željo do dela. To pa dosežemo le prek vključevanja otroka v sam proces dela, ki je v skladu z njegovimi umskimi in telesnimi sposobnostmi.
Naj vam v zvezi z delom povem besede znanega pedagoga Ušinskega, ki je dejal: »Z vzgojo je potrebno ne samo razvijati razum človeka in mu dati dolo-
imejte v vidu tudi, da bo iz tega živahnega razposajenega malčka nekoč postal zrel človek, ki bo moral skrbeti sam zase in morda za svojo družino. Na to pot in vlogo ga je potrebno pripravljati že v ranih otroških letih. Odklanjajte misel, da je otrok premajhen za Vključevanje v delo in da bi mu s tem škodovali. Otrok se vam naj ne smili, če mora opraviti dela, ki jih je sposoben opraviti.
Ne moremo razumeti, kaj misli mamica pri tem, ko oblači in obuva svojega 6-letnega otroka ali celo starejšega, medtem ko sama zjutraj ne ve, katero delo bi opravila, preden gre v službo. Ne vem, zakaj troši svoje moči, ki bi jih lahko kje drugje porabila. Se enkrat bi poudarila, da se s takim načinom otroku samo škoduje. Naj vam povem s tem v zvezi primer, ki je sicer izjemen:
»Starši so v ustanovi želeli, da se njihovega 6-letnega sinčka sezuje, sleče in obleče, češ da je za taka opravila še premajhen. Včasih so tudi kontrolirali, če
čen obseg znanja, temveč vzbu-	. .
diti v njim žel o za resno delo, osebje ustanove to izvaja. Z go-
brez katerega življenje ne more ^ p^iltfskrhHn fjjS biti dostojno niti srečno.«	j tala Ifr1Tani SKr, ,ir\ ™zva'.,a-
Od staršev oz. od vseh oseb, I slab učene€' slab delavec na
ki jih nazivamo s skupnim imenom vzgojitelji, ki otroka vzgajajo, je odvisno, kakšen odnos do dela bo imel otrok pozneje, kot delovni človek na svojem službenem mestu. Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, kakšne šo težave v delovnih kolektivih z ljudmi, ki nimajo pravega odnosa do dela, prav tako tudi v osebnem življenju. Vzroke za tak problem lahko iščemo vedno v človekovi mladosti.
Ko berem v časopisju razne težke prestopke, ki se končajo v zaporu, in v zvezi s tem ugotovitve sodnikov, da so med takimi prestopniki večinoma delornr-zneži, vedno pomislim, kaj so dali starši takemu otroku. Lahko bi rekli, skoraj ničesar. S svojo slepo ljubeznijo — tem huje, če še te ni bilo, so ga v mnogih primerih sami spravili na tako pot. Dati in nuditi otroku samo ljubezen je premalo. Naj je ta še tako iskrena in globoka, da otroku premalo. Ljubezni in zaščite je tako malo bitje, kot je predšolski otrok, vsekakor potrebno. Pri tem pa vedno
/
MUZEJSKA URA V PROSTORIH KULTURNO-ZGO-DOVINSKE ZBIRKE NA praduv
V	zadnjih dveh letih S(VS1TO$* zejske ure — predavanjaimstre« kovna vodstva po muzejskih zbir* kah — pridobile že nekaj tradi-cije. Z njimi skuša muzej približati javnosti izsledke svojega dela in svoje zbirke.
V	petek, 24. aprila, bo ob 15.30 6. muzejska ura: ogled kulturnozgodovinske zbirke na gradu s strokovnim vodstvom. V tej zbirki že več let namreč ni nameščen strokovnjak in zato o njej javnost razmeroma malo ve, čeprav je med najbolj obiskanimi zbirkami ptujskega muzeja. Da bi tej pomanjkljivosti odpomogel, je muzej pred začetkom turistične sezone pripravil domačim lju-
• biteljem muzeja to prireditev, 6. muzejsko uro, v kateri bo po zbirki vodil ob pomanjkanju primernega strokovnjaka v Ptuju umetnostni zgodovinar J. niško varstvo iz Maribora.
I. M.
(Nadaljevanje s 1. strani)
TE DNI PO SVETU
beguncev so že prispele v domovino. Grška javnost sedaj zahteva. naj grške oblasti ukrenejo nekaj podobnega s turško manjšino.
Seveda pri tem ne gre samo za ožja trenja med dvema državama. Obe deželi sta tudi članici Atlantskega pakta in drugih organizacij, kjer bodo te »dvostranske zdrahe imele določen vpliv.
BRAZILSKI FINALE
Brazilska skupščina je izvolila generala Branca za predsednika republike, toda trenja med silami, ki so sodelovale v uporu proti predsedniku Goulartu, so vse večja. Nova vlada je, kot zatrjujejo, zmerno desničarska in se strinja z ukrepi, naperjenimi proti naprednejšim gibanjem in organizacijam.
Zanimivo je, da je Goulart po razgovoru s časnikarji v Urugvaju pripisal svoj padec veliki moči propagande svojih nasprotnikov, ki so imeli na voljo dovolj denarja.
delovnem mestu, morda še hujše. Ali drug primer. Družina, kjer mati neumorno streže vsem članom, najbolj seveda otrokom. Za njih vse stori. 8-letna deklica iz te družine pride iz šole in že .pri vratih spupti plašč s sebe in torbico kar na tla. Razumljivo, da je mati brez besed to pospravila. Deklica še zahteva od mame kozarec vode, čeprav je stala poleg posode za vodo in kozarca. Samo roko bi morala stegniti in se odžejati. Toda te-
ga ni storila iz preprostega razloga, ker jo je mati navadila, da ji streže. Mati pa sama poleg službe in dela v gospodinjstvu omaiguje in nima časa, da bi se vsaj enkrat v redu odpočila. Ne zaveda se, da troši svoje moči tudi tam, kjer jih ne bi bilo potrebno. Usmiljenja vredni sta obe: mati zaradi svoje slepe ljubezni, otrok pa, ker ne bo pripravljen za življenje. Mati je postala suženj svojemu otroku in tega se niti ne zaveda. Iz iste perspektive gleda ta otrok kot na mater tudi na ljudi okrog sebe. Primer: ko je začela obiskovati šolo, je z nejevoljo povedala materi: »Pomisli, tovariš ica lahko sedi pri mizi, mi pa moramo brati.«
Navedla sem samo izjemne primere, ki so sicer redki, nam pa največ povedo. Starši, nikar ne dovolite tega, da boste sužnji lastnim otrokom! Ne pričakujte, da bodo taki starši dobili plačilo za svojo pretirano -skrb in požrtvovalnost, ne, ravno nasprotno — in tega se boste, žal, zavedali, ko bo prepozno. Posledice takega napačnega ravnanja so žalostne, ne zato, ker tega otrok ne bi hotel vračati, ampak zato, ker ne zna. Navajen je od staršev, predvsem od matere, samo sprejemati. Zahteve se stopnjujejo z otrokovo starostjo.
Govorim predvsem s stališča matere, ker vem, da pri nas še vedno glavno vlogo pri vzgoji igra mati. Ne izključujem primerov, ko se tudi očetje v do-voljni meri zavzemajo in trudijo pri vzgoji svojih otrok. Tem očetom vse priznanje, kajti uspeh je vsekakor mnogo večji, če pri vzgoji sodelujeta oba.
(Konec prihodnjič)
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
12
Aprilski dogodki letu 1944
Aprila 1944 je prišel v Haloze dobro zastražene odpeljali proti Haloški vod Lackove čete s Po-(Slovenskim goricam. V sprem-horja, da bi razširil osvobodilno stvu vojaških avtomobilov z SS
gibanje v Halozah. Partizani so zgradili dva lesena bunkerja, v gozdu pri Selah in v gozdu pri Sestržah.
Komandir voda je bil Franc Krefl-Zmaj, politdelegat pa Franc Holcer, poleg njiju je bilo v vodu še enajst partizanov in dva iz tezenskega taborišča pobegla ruska oficirja. Med njimi je bil le eden domačin iz našega okoliša, Anton Zunkovič iz Zu-pečje vasi, ki je tedaj dezertiral iz nemške vojske. V veliko pomoč jim je bil od domačinov Ivan Šalamun-Skala ter terenski delavec Hinko Vodušek-Stefan. Med prebivalci so si partizani kmalu pridobili zaveznike, Nemci pa so jim začeli postavljati zasede.
Napad na nemške graničarje
Aprila 1944 so napadli partizani nemško graničarsko postojanko blizu Turškega vrha pri Zavrču, ki je štela okoli 150 vojakov. Več ur so partizani Zagorske brigade, ki so jih vodili domačini Franc Bratuša-Feliks, Franc Prelog-Rekan in Vojko, oblegali nemško utrdbo. Toda morali so se umakniti, ker jim je zmanjkalo municije.
V Cezanjevcih 25. aprila 1944
V ptujskih zaporih so 24. aprila zbrali 25 jetnikov za transport. Obšla jih je zla slutnja. Naslednje jutro so jih zvezane nato-vorili na tovorne avtomobile in
fronte v hiši Ludvika Sagadina in njegove žene Marije, kjer se je mudila partizanska zdravnica
ovci, gestapovci in orožniki so | dr. Rožca Sagadin, njen mož ju-
nlrnli r»rt1 rlotrotil-i i-»t>5c«r>li «» Po	riri Ju	» C?____Ji_____1__i;
okoli pol devetih prispeli v Ce-zanjevce k Ribičevemu mlinu in jih tam postrelili v skupinah po pet talcev. Iz našega okoliša, to je iz nekdanjega ptujskega okraja, so padli v Cezanjevcih Franc Koren, poljski delavec iz Skor-be, rojen leta 1918, Ivan Klane-ček, mesarski pomočnik s Haj-dine, rojen leta 1902, Jakob Ro-tlnšek, rojen leta 1905, delavec, in Franc Rozman, rojen leta 1917, kovaški pomočnik, oba iz Skor-be. Med padlimi talci je bil tudi Ivan Zoreč, rojen leta 1911, iz Lovrenca na Dravskem polju, in trije talci od Tomaža v Slovenskih goricah: Franc Marin, rojen leta 1907, mizar, Alojz Marin, rojen leta 1905, posestnik, in Franc Ganza, rojen leta 1912, poljski delavec.
Skriti v premogovniku
V	ključarovskem premogovniku pri Ormožu je bilo leta 1944 partizansko zavetišče. Domači izdajalcev ga je izvohal in dne 10. aprila 1944 je prišlo okoli 20 Nemcev, ki so našM v opuščenem premogovniku tri partizane: Cirila Kukovca, Ervina Frgola in Dovečara iz Vičanec. Odpeljali so jih v ptujske zapore, kjer so jih neusmiljeno mučili, nato pa prepeljali v vojaški kazenski bataljon na Koroško, kjer so od gladu in muk umrli.
Aprilski dogodki
leta 1945 ZloCin v Srečah
V	Srečah pri Makolah je bila trdna postojanka Osvobodilne
Gostovanje Varaždincev v Mariboru
Skupina esperantistov-učencev iz Maribora, ki so se dne 5. aprila 1964 s svojim nastopom v Ptuju dobro izkazali, kakor smo to poročali v »Tedniku«
v soboto, 11. IV. 1964, gostovalo v Mariboru RKUD »Sloboda« iz v soboto 11. IV. 1964 gostovalo v Mariboru RKUD »Svoboda« iz Varaždina. Kot gost DPD »Angel Besednjak« je v kinu Union izvedlo celovečerni program narodnih plesov, pesmi in zabav ie glasbe.
Čeprav je bil program izveden pred zahtevnim mariborskim občinstvom, je bil sprejet zelo prisrčno, nekatere točke progi «ma pa so naletele na burno^odobra-vanje in ploskanje občinstva, ki se je večera udeležilo v velikem številu. Z ozirom na omejen €as programa ni bilo mogoče ponavljati nekaterih točk — to so storili na tovariški večerji, kjer smo program nadaljevali v prav veselem razpoloženju.
Dobri odnosi med našima društvoma trajajo že od 1955.leta,
Novice iz Kidričevega
\
V Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem so se že dolgo časa pripravljali na uvedbo predavanj v izobraževalnem centru za tiste delavce, ki niso tako bolni, da bi bili potrebni stroge zdravniške nege in skrbi. Tako je že v lanskem letu CDS podjetja razpravljal o poročilu, ki ga je podala služba HTV podjetja. Iz poročila je bilo razvidno, da je precej delavcev, ki so dobili lažje poškodbe pri delu v tovarni, n'a poti v službo ali iz službe in tudi doma pri opravljanju raznih del. Nekateri med njimi so bili dolgo časa v bolniškem staležu, vendar jim še tako neznatne poškodbe niso hotele zaceliti predvsem zaradi tega, ker se niso držali navodil zdravnika in niso mirovali, ampak so doma celo opravljali razna dela. Da bi enkrat za vselej napravili konec takim dragim
Kidričevo svečano proslavo v počastitev delavskega praznika 1. maja. Ker ta letos vpada v obdobje med V. kongresom ZSJ in volitvami v nove samoupravne organe ter veliko predkongresno aktivnost ZKJ, bo imela ta proslava toliko bolj svečano vzdušje. Proslav p, ki bo v veliki dvorani restavracije, pripravljata skupno KO SZDL Kidričevo in tovarniški odbor sindikata TGA. Ta bo letos skupna za člane vseh delovnih kolektivov na območju stanovanjske skupnosti Kidričevo kakor tudi
Šiviljski tečaj
V tečaj tovarne šivalnih strojev Mirna se je v Lovrencu rta Dravskem polju vpisalo 32 žena in deklet.
Prostor za tečaj' je bil najbolj
za vse prebivalce naselja in okoliških vasi. Najprej bo v dvorani svečana akademija v počastitev praznika vseh delovnih ljudi, nato pa bo še pester kulturni program. Po svečanem delu bo veliko kresovanje z veličastnim ognjemetom, nato pa veliko ljudsko rajanje v vseh prostorih restavracije. M. F.
ko je bilo DPD »Angel Besednjak« na proslavi 50-letntee delovanja RKUD »Sloboda« iz Varaždina. In prav to naše sodelovanje je nadaljevanje lepih in kOrištnfh sreč&n.l med delavskima društvoma naših dveh. mest.. Vsekakor natii društvi igrata važno vlogo v kulturnoprosvet-nem delu in progresivnem delovanju delavskega la-reda obeh mest, srečanja in obojestranske prireditve, pa nam samo koristijo. da se razvijejo še kvalitetnejše in kvantitetnbjše.
Posebej moram pohvaliti lep sprejem tovarišev iz upravnega odbora društva,^ ki so se trudili, da bi nam bilo gostovanje v Mariboru čim ugodnejše.
Popoldanski obisk v znanem mariborskem akvariju, letovišču njihovega podjetja na Mariborskem jezeru in sprehod skozi mesto so nam dali elan, da smo večerno prireditev izvedli še bolj veselo in lepše.
Z našim gostovanjem v Mariboru smo si postavili nalogo, da bo DPD »Angel Besednjak« gostovalo v Varaždinu v juniju in da bo prav tako prijetno, kot je bilo pri njih.
To gostovanje nam bo ostalo še dolgo v lepem spominu, kakor tudi vsa naša dosedanja gostovanja v bratski republiki Sloveniji.
Domislovič Ivica
Varaždin Kozarčeva ul. 10
Uspešno končan kulturni teden v Ormožu
pereč problem. Preudarno ga je bolniškim izostankom in da bi rešil upravitelj šole Janez Puc-se taki delavci lahko čimprej ; ko, ki je kljub pomanjkanju vrnili na1 svoja delovna mesta, učilnic odstopil razred, za kar so so organi upravljanja sklenili,, mu tečajnice zelo hvaležne, ker da bodo morali v bodoče vsi de-( bi sicer tečaja v Lovrencu ne lavci, ki bi se kakorkoli poško- , bilo.
dovali in jim ni potrebno zdravljenje v zdravstvenem domu ali bolnišnici, obvezno redno prihajati na predavanja o varnosti pri delu v izobraževalni center. O tem, kdo bo moral na predavanja, bo odločal obratni zdravnik. Vsak, ki bo s strani zdravnika napoten v center pa se teh predavanj ne bo udeleževal, bo klican na odgovornost in se bo smatralo, da je neopravičeno izostal z dela. V centru bodo imeli poleg predavanj še razne strokovne revije in časopise, v bližnji bodočnosti pa bodo skušali nabaviti tudi razne filme o varnosti pri delu.
Kot vsako leto tudi letos pripravljajo v delavskem naselju
Ker je tečajnice vabilo že spomladansko delo, je bil pouk v dveh izmenah. Zanimanje in neprestana vprašanja »kako?« je spremljalo delo v učilnici do 23. ure. Uspeh jih je spodbujal in težko jih je bilo spraviti vsak večer od šivalnih strojev, ki so tekli in vabili navdušene šivilje, da bi jih še zavrtele.
Pod skrbnim vodstvom Marije Gojkovič iz Ptuja so v 80 učnih urah pridobile osnovno znanje za krojenje in šivanje.
Uspeh je bil izredno zadovoljiv, tečajnice pa so na prisrčnem' zaključku izrazile željo, da se njihovo znanje še izpopolni prihodnje leto v nadaljevalnem tečaju.	BK
NA KULTURNEM TEDNU V OR MOZC SO USPEHI ENOLETNEGA DELA. OŽIVELA SVETNA DEJAVNOST V OBCI NI.
Svet Svobod in prosvetnih dru_ štev je priredil v času od 17. do 22. aprila v Ormožu kulturni teden. V tem času so kultu-no prosvetna društva iz območja ob_ čine Ormož prikazala na kulturnih nastopih uspehe enoletnega dela na tem področju.
BILI PRIKAZANI KULTURNO PRO-
V času kulturnega tedna so nastopile igralske skupine, pevski zbori in zabavni ansambli s skupino plesalcev modernih plesov- Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je povabil k sodelovanju v kulturnem tednu tudi likovne umetnike iz Maribora, ki so v prostorih osnovne šole od 19. do 22. aprila razstavljali svoja likovna dela. V petek, 17. aprila, je nastopila igralska skupina" Huma pri Ormožu z dramo Pera Budaka »Metež«. Dokaj prijetno je bil izveden program v soboto, 12. aprila, pod naslovom »Večer slovenske pesmi«. Ta večer so nastopili moški mešani pevski zbor, nato pionirski in nazadnje vsi zbori ob spremljavi godbe na pihala. Nastopil; »o
pevski zbori petih kulturno prosvetnih društev. Najprej je vsak zbor nastopil samostojno, nato pa je skupno nastopilo približno 200 pevcev. V nedeljo, 19. aprila, je bil edini dan brez kulturnega nastopa in so v okviru kulturnega tedna bile tri kino predstave.
V	ponedeljek, 20. aprila, je bil »Večer zabavnih melodij«. Ob tej priložnosti sta nastopila zabavna ansambla iz Ormoža in zabavni ansambl Zibrat s Huma. Ta večer so tudi nastopili plesalci modernih plesov. V torek, 21. aprila, pa je kot gost kulturnega tedna v Ormožu bila dramska skupina iz Ptuja, ki je bila najboljša na medobčinski dramski reviji Ptuja. Ormoža ln Tesna.
V	sredo, 22. aprila, je zaključila I kulturni teden dramska skupina kulturno prosvetnega drušva »Ivan Cankar« s Tomaža. Ob tej priložnosti so nastopili z dramo Miška Kranjca »Pod do zločina«.
Pred zaključkom kulturnega tedna v Ormožu sta Občinski odbor S7.PT. in občinski Svpt Svobod in prosvetnih društev na-
rist dr. Gojko Sagadin, mladi partizan Miran Sagadin, njegov oče Jože Sagadin ter zdravnik dr. Mile Lavicki iz Zagreba. Okupator je zaradi izdaje hišo ponoči 12. aprila obkolil. To noč je v hiši prenočeval tudi član ptujskega okrajnega komiteja KPS Zvonko Sagadin. Iz hiše se je prebil in pri tem smrtno zadel nemškega oficirja. Iz maščevanja zaradi smrti v nemški vrsti so Nemci zažgali Sagadinovo domačijo, kjer so se zadušili v bunkerju Rožca, Gojko, Miran in njegov oče Jože, v hiši pa so zgoreli Ludvik Sagadin, njegova žena Marija in zdravnik dr. Lavicki. Tragedija v Srečah je zelo pretresla ves ptujski okraj.
Žrtvi v Trnovskem gozdu
V	Slovenskih goricah sta na cesti pri Trnovski vasi padla dne 15. aprila dva Nemca, zato je okupator obesil v Trnovskem gozdu brata Alojza in Janeza Mur-šeca, stara okoli 50 let. Na smrt obeh domačinov, ki sta padla le nekaj tednov pred osvoboditvijo, spominja danes spomenik, ki so ga svojci postavili na kraju njune smrti.
Sodba v Ragužnici
V	začetku aprila so partizani sodili izdajalki, ki je zakrivila nemški napad na partizanski bunker v gozdu Ragužnica blizu Stoperc v Halozah 30. marca 1945, kjer sta padla Jože Krašovec-Zetalski Joža, okrajni vojaški referent, ter partizan Anton Drofenik-Marjan. Tudi sodelavca partizanov, kmeta Zeraka, so Nemci odpeljali neznano kam. Partizani so izdajalko likvidirali na mestu, kjer je stal bunker, katerega so Nemci pri napadu zažgali.
Zadnji odbori 0F
Med zadnjimi odbori OF v ptujskem okraju je bil ustanovljen 20. aprila T®45 odtoor_ V Krčeviti! pri VurEerku pri Ignacu Kokolu. Stel je 9 članov. Odboru v Krčevini je prednjačil odbor v mestu Ormožu, ki so ga ustanovili marca 1945.
Žrtve za svobodo aprila 1945
Poleg žrtev, omenjenih med opisanimi dogodki, moramo omeniti še zadnje borce za svobodo, ki so padli tega meseca širom po domovini. V Zagorski brigadi je padel Jože Pfajfar iz Paradiža, star 35 let, v vojni bolnišnici je umrl na Hrvaškem Andrej Fijačko z Borla. Pri Su-šaku je bil smrtno zadet Frane Gašparič iz Bratislavec. Maks Bračič, dijak iz Cirkulan, in Rudi Babosek iz Lovrenca sta padla na Dolenjskem.
Čeprav je vedel okupator za svoj neizbežni poraz, ni popustil z nasiljem do konca vojne. Tik pred zarjo svobode je aprila 1945 ustrelil še dragocene žrtve, kakor Vldko Aličevo, mlado dijakinjo iz Ptuja, in njeni prijateljici Veleno Osole in Anico Kolarič. Vse tri skojevke so vneto delale za osvoboditev. V Mariboru so okupatorjevi streli uničili življenje tudi Dušanu Pahorju, urarskemu pomočniku iz Ptuja, Francu Klinarju z Grajene, Poldetu Krajnčiču iz Borovec ter Juriju Topolovcu iz Grdine, ki so ga nemški vojaki ujeli v partizanski bolnišnici v Savinjski dolini.
V	Trstu so fašisti ubili organizatorja OF Hilarija Kariža, pred vojno uslužbenca ptujske mestne občine, in Rudija Perica, trgovca iz Ptuja.
Nekaj domoljubov je aprila 1945 umrlo tudi v taboriščih nasilja in smrti, kakor Ivan Jere-mic iz Huma, ki je preminil v Jasenovcu, in Jože Kostanjevec iz Spuhlje, ki je umrl v Maut-hausenu.
Strahotne smrti je umrl v ptujskih zaporih Franc Dernekovič, vnet pobornik za svobodo iz Va-reje, kakor tudi Franc Misloviž iz Lancove vasi.	V. R.
(Dalje prihodnjič)
gradila najzaslužnejše posameznike za prizadevno ln požrtvovalno delo na kulturno prosvetnem področju v občini. Vse prireditve v kulturnem tednu so bile-v ormoški kino dvorani
JJ. H. j
Kje bodo letos letovali naši otroci
Vsako leto prirejajo počitniške zveze, organizacije Rdečega križa, zveze prijateljev mladine, taborniške družine, telovadna društva, gasilske družine, letovanja otrok. Otroci iz celinskih naselij so predvsem željni in potrebni letovanja na morju. Zdravo je tudi višinsko letovanje, ki pa je pri nas še vse premalo razvito.
V	ptujski občini je bil pred leti ustanovljen zavod za letovanje. V začetku je zavod predvsem skrbel ža letovanje otrok, sedaj pa skrbi tudi za letovanje ostalih članov. Občinska skupščina vsako leto nameni denarna sredstva za investicijsko ureditev počitniškega naselja in krije stroške za socialno šibke otroke. Letos je občinska skupščina namenila 2,000.000 din za investicijske potrebe in 1,500.000 din za redno poslovanje. Zavod za socialno zavarovanje bo letos tudi prispeval 700.000 dinarjev iz otroškega sklada. Nekatere gospodarske organizacije tudi pri-1 spevajo za letovanje z regresnim prispevkom.
V	štirih izmenah lahko letuje 400 otrok. Oskrbnina za 14 dni s prevozom je ca. 11.000 din. Socialno šibki otroci imajo popust, nekateri ljudje pa letujejo brezplačno. Uprava počitniškega doma je že razposlala vsem šolam okrožnico in prijave. Skupaj z društvi prijateljev mladine, pionirskimi starešinskimi sveti, naj šole zberejo prijave in pravočasno pošljejo upravi počitniškega doma Ptuj. Uprava počitniškega doma Biograd zbira tudi prijave vzgojiteljev, ki bodo v času počitnic letovali skupaj z otroki. Poleg učiteljev, vzgojiteljev naj se pripravijo tudi ostali prijatelji mladine, ki so resnično pripravljeni preživeti nekaj dni z otroci.
KJE PA LETUJEJO TABORNIKI?
Letos je ustanovljena Občinska zveza tabornikov Ptuj. Nekaj taborniških družin je zaživelo tudi na podeželju. Pridni taborniki so v Vidmu, Hajdini, Kidričevem. Ptujska taborniška družina šteje nad 200 tabornikov. Letos bodo taborniki letovali v Banjolah pri Puli. V treh izmenah bo lahko letovalo do 120 otrok. Letovali pa bq(jq tudi v Bohinju. Taborniške drufcine krepijo tradicije partizanskega življenja in imajo svoj poseben delovni program. Tabor-
niki imajo cenejše stroške letovanja.
Namen letovanja otrok je širokega pomena. Šolski otrok vse leto preživi v svojem domu. Veliko svojega časa porabi za šolske obveznosti in za delo v družini. Nujno potrebno je, predvsem za otroka, da spremeni za nekaj čaža svoje okolje, in pridobi nekaj delovnih moči. To moramo tudi zdravstveno utemeljevati, saj sprememba zraka utrjuje otrokovo zdravje. V počitnicah zaposleni starši velikokrat ugibajo, kam z otroki. Tako letovanje pomeni tudi delno razbremenitev za zaposlene starše in hkrati vzgojno dopolnjuje otrokovo obzorje. Zato pa je potrebno, da so z otroci na letovanju taki vzgojitelji, ki jih ne bodo le čuvali, ampak z njimi živeli, se veselili in počivali. V teh počitniških domovih naj bi se otrok naučil samostojnosti, tovarištva, Športnega življenja, hkrati naj bi letovanje vplivalo vzgojno in zdravstveno. Ponekod imajo organizirane klube vzgojiteljev. Pred odhodom na letovanje imajo kratek seminar in se pripravijo na program letovanja. Tudi v Ptuju bi bilo potrebno ustanoviti . klub vzgojiteljev, saj so izkušnje pokazale, da so otroci na .letovanjih včasih le še preveč sami. Ze na samem potovanju naj bi otroci spoznali zgodovinske in kulturne vrednote naših krajev.
Zelo malo letujejo kmečki otroci. Čeprav imajo dovolj svežega zraka in sonca, so tembolj potrebni počitka in spremembe svojega okolja.
Imamo tudi starše, ki svoje otroke puščajo pri starih mamah ali tetah z namenom, da se sami bolje odpočijejo. Z druge strani ugotavljajo sami starši, da so vse premalo z otroci itd. Zato bi bilo prav, da letne počitnice preživi delovna družina skupaj z otroci.
Velika skrb društva prijateljev mladine v Kidričevem za letovanje potrjuje, da lahko poleg šole tudi ostale organizacije mnogo storijo za otroke. Društvo ima vsako leto program letovanj. Letos imajo namen vključiti v letovanje tudi tiste kmečke otroke, ki so jim starši zaposleni v TGA »Boris Kidrič«. Mnogi ti oddaljeni delavci preživijo dopust doma, zato je prav, če namesto njih letujejo vsaj njihovi otroci.
Društvo je zaprosilo tovarno »Boris Kidrič«, da dovoli letos skupini otrok letovati v tovarniškem počitniškem domu v Cri-kvenici. Verjetno bodo organi delavskega upravljanja in uprava sprejeli v eno izmeno skupino otrok. Skrb za delovnega človeka je Obenem tudi skrb za njegovo družino.
V okviru občine bi morali letovanje občanov in otrok enotno usmerjati. Delovne organizacije in družbene skupnosti bi naj uskladile tudi materialno poslovanje, saj bi le na ta način omogočili počitek širšemu krogu občanov. Predvsem pa bi morali s skupnimi sredstvi zagotoviti letovanje našim otrokom, ki sta jim za zdrav razvoj potrebna počitek in vzgoja.	2a
Gradbišče med Ulico heroja Lacka in med Trstenjakovo ulico nasproti hotela »Petovio«, Ptuj, kjer bo stala poslovna stanovanjska zgradba
Turistične ob začetku sezone 1964
V	širokem svetu so se o tej temi precej razpisali, ie več pa se o njej govori: o pripravah, načrtih, novih prijemih, načinih propagande Itd. Pri nas v Sloveniji vzbuja splošno pozornost potovanje turističnih uradnikov in novinarjev skozi turistična področja in kraje SR Slovenije; morda je to 2000 km dolgo potovanje nekak uvod v letošnjo sezono. na vsak način pa je ena največjih in najneposrednejših živih propagandnih akcij za koristno turistično družbeno dejavnost.
V	Nemčiji je zajel mlado pa tudi staro nov val: potovanje z letalom na počitnice.
V	turističnih agencijah se mnogo povprašuje po prostih mestih v rednih letalskih zvezah in v izrednih poletih s tako imenovanimi letali charter. Cenijo, da bo zapustilo po tej poti iz obeh glavnih izhodišč Zahodne Nemčije Berlina in Frank-furta še pred pričetkom glavne sezone kakih 100 tisoč koristni-kov letošnjih počitnic.
Kam so usmerjeni tokovi nemških »zračnih turistov«? Verjeli ali ne: predvsem (50 Vol) na Mallorco, španski otok vrtov, takoj v drugi vrsti v Bolgarijo (okoli 25 •/»), nato pa slede po stopnji priljubljenosti Tunis, Jugoslavija ip Grčija.
Aranžmaji imajo 15-dnevno odmero. Cene so različne, niso pa preveč vsaksebi (400 do 700 mark za 15 dni s poletom, polnim penzionom ln še nekaterimi stroški).
Zdi se, da imajo potovanja z
OKRAJNO PIONIRSKO^ ŠAHOVSKO PRVENSTVO
V	nedeljo, 12. aprila 1964, je organizirala okrajna zveza društva prijateljev mladine Maribor okrajno pionirsko Šahovsko prvenstvo. Tekmovanje Je bilo v osnovni šoli Ivana Cankarja v Mariboru. Prvenstva so se udeležili občinski ekipni prvaki in pri posameznikih prvaki občin. Sodelovale so ekipe občin Maribor Tabor, Tezno, Center, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj. Ze 12 teh podatkov lahko sklepamo, da Je bilo tekmovanje zelo kvalitetno. Predstavniki občine Ptuj so dosegli dobre rezultate.
Ekipa osnovne šole Tone Zni-darič je bila pri starejših pionirjih prva V odločilnem srečanju za prvo mesto je ekipa
letalom neko posebno psihološko mikavnost; podžigajo brhke stevardese, menuji in aperitlvi nad oblaki, sigurnost ln hitrost
potovanja in še to ln ono iz lastne fantazije oziroma prividov potnikov.
GRADOVI IN SAMOSTANI OSNOVNA SREDSTVA TURIZMA
V Sloveniji imamo že lepo število gradov, ki so preurejeni in služijo v celoti ali delno turističnim in gostinskim potrebam. Gospodarsko modro je bilo, ko so se svojčas tega lotili. Spoznanje teh prednosti in koristi pa prodira tudi drugod po svetu: v Angliji, Avstriji in — kot poročajo — v novejšem času prav tako v Nemčiji, zlasti na Hesenskem, samo da so ponekod razen gradov vključili tudi objekte bivših samostanov. Seveda adaptacije starih objektov za ustrezne namene precej stanejo, so pa še vedno ekono-mičnejše kakor ureditev novih interlerov, teras, balkonov itd.
KULTURNEGA POSNEMANJA VREDNO
Italijansko ministrstvo za kulturne zadeve Izdaja s posredovanjem konzulatov brezplačne pavšalne vstopnice za obisk oziroma ogled državnih muzejev, galerij itd.
Ta ukrep, ki je menda novejšega datuma, je nedvomno do-brodoiel vsem turistom apeninskega polotoka.
Nekaj podobnega tudi pri nas ne bi škodovalo.	j/s
premagala predstavnike občine Ormož s 4:0. Za zmagovalno ekipo »o igrali: Kostanjevec, Majnik, Kovač, Emeriič, Roglna in Srečkovič.
Pri posameznikih pri starejših pionirjih je zmagal Vlado Mile-ta, učenec osnovne šole Tone Znidarič, Kostanj evec iz iste šole pa je bil tretji.
Mladinci so osvojili ekipno 3. mesto, mladinke iz osnovne šole Ivana Spolenjaka so Osvojile.. 4. mesto. Za mladince in mladinke ni bilo prvenstva za posameznike.
Starejše pionirke so v svoji skupini osvojile 4. mesto, posamezno pa je bila Angela Zamuda 5. Nastopila je ekipa osnovne šole Tone Znidarič.
Mlajši pionirji in pionirke so nastopile samo posamezno.
Kovač, osnovna šola Tone 2ni-
Otroci so mislili, da se
Zidar gradbenega podjetja »Drava«, Ptuj, Alojz Jakopec je rešil 14. aprila 1964 dopoldne iz ribnika v Ljudskem vrtu pri Ptuju utapljajočega se 3-letnega Vlada Topolovca iz stanovanjskega bloka TGA Kidričevo v Trubarjevem naselju.
Triletni Vlado in njegov 6-let-ni brat sta bila le kratek čas sama doma. ko sta odšla oče Vinko in mati Terezija v mesto po opravkih. Z drugimi otroci iz naselja sta odšla k ribniku. Naenkrat se je znašel mali Vlado v vodi. Na krič otrok ob ribniku so postali pozorni gradbeni delavci »Drave«, ki gradijo novo šolo. Prvi se je znašel Alojz Jakopec, ki je skočil z zidarskega odra, da bi bil hitreje pri otroku. Pognal se je v vodo ln segel izpod plavajoče kapice za Via-dom. Ta bi res ostal na dnu, če ne bi bila pomoč tako hitra. Precej vode je steklo iz skoraj nezavestnega otroka, preden ga je lahko odnesla domov delavka
^-tvc počiva.
V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesrečenci: Slameršek Ivan, Pestike 2, je padel ln si poškodoval levo nogo; Panikvar Marija, Nova vas 22, je padla z mopeda in si poškodovala glavo; Kodrič Terezija, Bukovci 3, je padla s kolesa in si poškodovala glavo; Fogec Blaž, Višnjica 88, je pri eksploziji dobil poškodbe po levi nogi; Belo-ševič Ivan, Džurmanec 70, si je z žago poškodoval levo roko; Škrjanec Martin, Pušenci 16, si je pri delu v mlinu poškodoval roko ln hrbtenico; Letonja Alojz, Dolič 21, je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Seruga Marija, Spuhlja 34, si Je pri prometni nesreči poškodovala levo roko; Krajnc Anica, Pobrežje 111. je padla z lestve in si poškodovala rebra; Krajnc Maks, Apače 114, je padel s kolesa in si poškodoval roko: Belšak Franc, Muretinci 13, je padel z drevesa in si poškodoval rebra; Karo Jakob, MoškajncI M, je padel in si poškodoval desno nogo; Beloševič Štefanija, Podgora, je padla s kolesa in si poškodovala levo nogo; Kopše Jožica, Grdlna 21, je pri vžigu bencina dobila poškodbe po levi nogi; Turk Elizabeta. Ptuj, Draženska 7, je padla s kolesa in si poškodovala desno nogo: Feguš Jakob, Ptuj, Selška cesta 1, je padel z lestve in si poškodoval glavo: Cafuta Marjan. Soviče 9. je padel in si poškodoval desno nogo; Toplak Bogomir. Gorišnica 7, je padel in si poškodoval desno nogo; Veselič Jakob. Borovci 41. si je pri prometni nesreči poškodoval nogo; Bukalič Janez, Budina 71, je padel s. kolesa in si poškoidoval rebra; Pukšiču Janezu. Gajevci 42, je padlo drevo na desno nogo; Klep Rudi. Ptuj, Zagrebška 37, se je spekel z vročim čajem no desni nogi; Nedog Bojan, Koe 2, je padel s kolesa in si poškodoval desno nogo; Antolasič Matija. Križevec 18, je padel in si poškodoval glavo; Lebarič Alojz. Precetinci 35, je padel In si poškodoval desno nogo: Trunk Janez. Cunkovci 8, je padel in si ooškodoval desno nogo; Krajnc Branko, Lešnica 57, je padel ln si poškodoval desno roko; Zafoi-nik Anton, Pleterje 27, si je pri telovadbi poškodoval nogo; Bukovec Elizabeta, Lahonci 67, je na poti v šolo padla in si poškodovala levo nogo.
Vlado noče pokazati
Marija Stumberger, k sreči živega.
Tega uspeha in rešenega otroka so bili veseli vsi delavci s šolske stavbe, zlasti pa Vladova mati In oče in prestrašeni brat ter ostali otroci, ki so bili priče
Vladove nesreče.
Mali Vlado in brat se še drugi dan nista prikazala pri stavbi, pač pa je zidarja Jakopca in Stumbergerjevo obiskala mati Terezija in se jima je prav prisrčno zahvalila, zlasti Jakopcu, da jI je rešil otroku življenje.
V. J.
S tovornjakom v obcestni jarek
Pred kratkim je šofer tovornjaka MB 102-27 Alojz Breznik med vožnjo po cesti II. reda Ze-rovinci—Obrež zavozil v obcestni jarek. Pri tem je podrl tri nosilce in raztrgal približno 12 metrov žične ograje. Vzrok nesreče je bil razgovor z delavci v kabini tovornjaka. Avtomobil je bil brez poškodb, na ograji pa je nastalo približno za 15.000 dinarjev škode.	D. R.
V	KUNG0TI JE GORELO
V	ponedeljek, 20. aprila 1964, ob 14. url je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Ernesta Svenška v Kungoti 6, ki ga je povzročil 6-letni otrok. »
Požar se je naglo razširil, tako da se ni dalo iz poslopja nič rešiti, niti strojev niti ostalega inventarja.
Ljudje so prihiteli na pomoč in so začeli braniti stanovanjsko hišo. Iz nje so znosili vse pohištvo. Zaradi pomanjkanja vode je bilo nevarno, da bo požar upepelil tudi to zgradbo.
Hitro so prihiteli na pomoč gasilci iz Prepolj, Gerečje vasi, Kidričevega, Hajdine, Hajdoš in Ptuja. V skupni akciji je uspelo omejiti požar, da se ni razširil še na ostala poslopja, ki so v Kungoti zelo na gosto zgrajerTa.
V	tem predelu Dravskega polja je vodno stanje zelo kritično. Avtocisterne so se zopet izkazale kot najboljša rešitev iz stiske, sicer bi gasilci težko kaj opravili.
Sčasoma bo potrebno opremiti z avtocisternami tudi večje centre na podeželju. Intervencija s cisternami je že obvarovala marsikatero poslopje in tudi zadušila že mnogo požarov, ki bi se sicer ob pomanjkanju vode bohotili po poslopjih okrog prvega požarišča.
V	Kungoti je nastalo s požarom najmanj 1,400.000 din škode. Z učinkovito gasilsko akcijo je obvarovanih vsaj 5,000.000 dinarjev. Sodelovalo je 72 gasilcev; pri tem niso všteti ostali, ki so pomagali pri gašenju.
P. S.
Skupščina občinske zveze za telesno kulturo
VRSTA problemov na tem področju v nasl' občini - pomanjkanje kadrov - pretesni prostori za osnovno telesno vadbo - poudarek na jugoslovanskih Športnih igrah
darič, je bil 4. Slavica Novak, nedelje, 19. aprila, od 15. do 17. je bila 3.
Ekipa starejših pionirjev se bo udeležila republiškega pionirskega prvenstva v Ljubljani, Vlado Mileta pa pri posameznikih.
V	nedeljo, 5. aprila 1.1., Je bil v dvorani Občinske skupščine občni zbor Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj. Poleg več kot 50 delegatov iz 22 društev odroma klubov, so občnemu zboru prisostvovali med drugimi tudi predsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Maribor Miro Phsega, predstavnik SOFK Va-raždin Canjuga in drugi. Zal se občnega zbora niso udeležili nekateri predstavniki družbeno političnih organizacij ptujske občine.
V	poročilih in razpravi so delegati in člani upravnega odbora nakazali nekaj perečih problemov, ki se pojavljajo na tem področju. Eden od teh Je problem telovadnic oziroma sploh prostorov za osnovno telesno vadbo in pa kadri.
V	ptujski občini imamo na 36 šolah (nižjih, srednjih in vajenskih) samo tri telovadnice. Vseh otrok, ki obiskujejo še šolo, pa je okrog 12.000, Na vsem tem podoročju Imajo samo 5 telesno-vzgojnih učiteljev, ki se ukvarjajo samo s telesno vzgojo. Vsekakor je to zelo zaskrbljujoč problem ln skrajni čas Je. da se to stanje Izboljša. V srednje in višje šole za telesno kulturo je potrebno pošiljati nove kadre in' jih tudi štipendirati. Le tako bomo lahko čez nekaj let zadovoljili potrebam, ki so vedno večje.
V	Občinsko zvezo za telesno kulturo je danes včlanjenih, poleg ostalih, 7 športnih društev, ki v raznih športih tekmujejo v najrazličnejših ligah in skupinah. Vendar ugotavljamo, da nima skoraj nobeno teh društev v svojih vrstah res strokovnjaka za telesno kulturo — trenerja ali podobno.
Se manj razveseljiv pa je podatek, da štejejo vsa društva, ki so včlanjena v Obč. zvezo za telesno kulturo, le 2900 pripadnikov. Ena glavnih nalog novega vodstva občinske zveze bo vsekakor skrbeti za čim večjo množičnost, Gaj se le na podlagi množičnosti razvija kvaliteten šport
Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa Je delo občinske zveze le zaživelo. Od ustanovitve pa do danes (2 leti), je storjen že velik korak, kljub težavam, ki se pojavljajo.
Predsednik okrajne zveze za telesno kulturo Miro Posega se je pohvalno izrazil o delu občinske zveze in izrazil prepričanje, da bo to delo v bodoče še boljše.
V	nadaljevanju je dejal, da telesna kultura v naši družbi še vedno nima tistega mesta, ki ji pripada ln ravno zato je potrebno doikazati, da je tudi telesna kultura sestavni del življenja našega delovnega človeka.
Letos se bodo v naši državi prviC organizirano izvedle jugoslovanske športne igre. To je vsekakor velik korak na tem
področju in ravno zato moramo v tem letu skrbeti, da bodo te športne igre postale najboljša in splošna oblika tekmovanja vseh jugoslovanskih športnikov. Te igre se bodo najprej izvedle v večjih krajevih skupnostih, nato v občini, okraju, republiki !n zvezi. Ob koncu je predsednik Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj tov. Jože Strafela dejal, da telesna kultura ni stvar športnih entuziastov. ampak družbena nuja. Telesno kulturo v ptujski komuni moramo uvrstiti na tisto mesto, ki ji pripada v družbenem „ razvoju. To naj bo naše geslo in naš apot za vso nadaljnje delo.
V novi upravni odbor so bili poleg 22 predsednikov klubov in društev v naši občini še izvoljeni:
Jože Strafela, Albin Pišek, Kail Vobner, Matilda Reš, Milan Rosič, Milan Zupane, Petko Banjac. Milan Osterman, Oto zorni odbor pa so bili izvoljeni: Lipe Izlakar, Zora Jelinek ln inž. Stevo Savurdjič.
Na prvi seji se je novi upravni odbor tudi konstruiral.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen Jože Strafela, za podpredsednika Karel Vobner, za tajnika Miian Zupane, za bla-gajniKa Matilda Reš, za gospodarja pa Milan Rosič.
Za lažje in boljše delo po pod-
ročjih so pri občinski zvezi formirali 8 komisij. V posamezne komisije pa so imenovali naslednje člane:
Komisija za partizanska društva:
Oto Mesarič, Anton Cuš. Ivan Soko, Franc Kolarič in Slavko Vrbančič.
Komisija za šolsko telesno vzgojo:
Branko Turkuš, Matilda Reš, Roman Ledinek, Adolf Ričnik, Rado Hlebec, Igor Curin in Peter Jurkovič.
Komisija za nogomet:
Andi Podbreyiik, Janko Vo-grinčič. Vlado JankoviČ, Said Musič in Franc Janžekovič.
Komisija za rokomet:
Milan Zupane, Zora Jelinek, Slavko Fajt, Slavko Bedrač in Vojteh Valant.
Komisija za atletiko:
Albin Pišek, Petko Banjac, Milan Ostreman, Drago Zlender, Branko Turkuš in Milan Hlupič.
Komisija za zimske športe:
Ivan Kvas, Aleksander Mravlje, Stane Janžekovič in Marjan Ljubeč.
Finančno — ekonomska komisija:
Milan Rosič, Otmar Gajzer, Jože Vimer, Anton Purg in Viktor Hodnik (st).
Komisija za nerazvite športe:
Dušan Rankovič, Drago Nežmah. Alfonz Zavrnik, Jože Zu-man In Milko Korenjak (ml.).
Naloga članov komisij je, da skrbijo za čimvečji razmah telesne kulture v občini po področjih, ki jih zajemajo.
Dik
Osebna kronika
Rojstva in smrti na območju Matičnega urada Ptuj. Rodile so:
Anica Caf, Tomaž 29 — Bojana; Marij-a Kokol, 36/a — Valerijo; Matilda Metličar, Zlatoličje 103
—	Franca; Terezija Lorbek. Ko. renjak 32 — Romana; Hilda To. polinjak, Lača ves 13, Ljutomer
—	Igorja; Angela Perko, Gerečja vas 20 — Mirana; Otilija Mlina, rič, Markovci 6 — Marjana; Frančiška Petek, Polenšeik 11
—	Alenko; Jožefa Nežmah, Mest. ni vrh 37 — Milico; Jožefa Emeršič, Draženci 18 — Zdenko; Jožefa Intihar, Gerečja vas 9/a —■ Slavka; Alojzija Bogdan, Kidričevo 30 — Cvetko; Vera Kovačec, Bratislavcl 30 — deklico; Frančiška Mlakar, Gaj 69, Slov. Bistri, ca — Valerijo; Roza Hemec. Bukovci 107 — Mirana; Marija Kramberger, Krčevina 91 — Du_ 5ana; Ana Kline, Dolane 25 — Marijo; Anica Klenar, Vrazova 2, Ljutomer — Srečka; Marija Pintarič, Kidričevo 59 — Sabino; Marjeta KovačSč, Moškanjci 68 — Brigito; Marija Kos, Cermožiše 24 — Vlada 'n Ernsta; Angela Glažar, Skorba 59 — Darjo; Roza
Muršič, Desternik 41 — dečka; Ana Lah, Sikole 36 — deklico; Elizabeta Segula, Zagrebška 54
—	dečka; Marija Cikac, Jelovec 41 — deklico; Katica Marčič, MurSičeva 8 — Franca; Marija Pšenlčnlk, Sveča 16 — Francija; Elizabeta Horvat, Obrež 131 — deklico; Marija Franjkovič, Dornava 28 — dečka; Barbara Be-dekovič, Sprinc 30, Ljutomer — Irmo; Jožefa Čolna rič, Staten-berg 7« — deklico; Marija Mla. kar, Ljubstava 25 — deklico; Jožefa Luketa, Majšperk 38 — Jano; Marija Milovanovič, Trubarjeva B — Gorazda; Marija Domine, Hajdoše 74 — dečka; Cita Maj. henlč 33 — dečka; Marija Ceh, Bisečki vrh 20 — dečka; Terezija Budja, Ljutomer, Ormoška le
—	Heleno;
Julij Zilavec, Ljutomerska 8, roj. 1887, umrl 19. 4. 64.; Frančiška Smid, Muzejski trg 1, roj. 1884, umrla 16. 4. 64.; Jožef Mere, Strmec 48, p. Leskovec, roj. 1917, umrl 17. 4. 64.; Terezija Vertnik, Rogozniška 17, roj 1887, umrla 18. 4. 1964.; Andrej Kozel, Strmec, 38 p. Leskove« roj. 1904, umrl 21. 4. 1964.;
Tradicionalno streljanje na umetne golobe v Ptuju
Tudi Lovska zveza v Ptuju se po svoje pripravlja na počastitev praznika dela. Prvega maja bo namreč v Ptuju veliko tekmovanje v streljanju na umetne golobe. Lovski zvezi v Ptuju je kljub skromnim sredstvom lansko leto uspelo, da je s požrtvovalnim delom uredila ob Studenčnici (pri Pinčerjevem mlinu) strelišče za streljanje na umetne golobe. Organizirala je tekmovanje za prehodni pokal — ta je zdaj v rokah ljubljanske ekipe — z željo, da to streljanje postane tradicionalno.
Takšna tekmovanja so prav gotovo pomembna v turističnem in propagandnem pogledu. Tako predstavlja letošnje prvomajsko srečanje v Ptuju otvoritev sezone za to športno panogo v Sloveniji. Lahko bi ga imenovali »malo slovensko prvenstvo« v streljanju na umetne golobe. Hkrati je ta vrsta streljanja koristna vaja za streljanje na plemenito divjad. Zato vabijo organizatorji k sodelovanju vse strelce, prav posebno pa še mlajše, ker si ne moremo predstavljati lovca, ki se ne bi uril v strelja-
nju na umetne golobe. Prav tako ne smemo pozabiti, da je ptujski okoliš privlačno lovsko področje, kamor prihajajo na lov na plemenito divjad mnogi turisti. Lovska zveza želi, da bi ti sodelovali v konkurenčnem streljanju na umetne golobe in tudi tukaj pokazali svoje sposobnosti. V načrtu ima še posebno mednarodno tekmovanje z avstrijskimi strelci, ki bo verjetno julija.
Prvega maja se bodo v Ptuju pomerili vrhunski strelci Slovenije. Sodelovali bodo: Jože Zad-nikar — državni prvak in drugo-plasirani strelec v Sloveniji, Peter Dimic — slovenski prvak, Bogdan Jež — tretjeplasirani v Sloveniji, vsi iz Ljubljane; dalje Ptujčan Otmar Zorčič, kot četrto-plasirani na slovenskem prvenstvu. Tekmovali bodo še stari znanci slovenskih strelišč: Bule, Saksida, Škraba iz Ljubljane, Zukiati iz Nove Gorice, Marič in Hajduk iz Murske Sobote, lanskoletni zmagovalec v Ptuju Ko-cijan, pa Brinovec, Lipovšek, Ja-ger, Rajh in Klemen, vsi iz Maribora. Občudovali pa bomo tudi lahko mlade talentirane ptujske
strelce, kot so npr.: Verdenik Jože — lanski občinski prvak, Korošec Mirko, Rakuša ml., Toma-nič Mirko in seveda tudi stari as
da stopi na strelišče čimveč njenih članov iz okolice Ptuja.
Izmed številnih tekmovalcev smo imenovali le nekaj strelcev, ki se bodo potegovali za tri lepe pokale v ekipni konkurenci in tri pokale med posamezniki. Ostali strelci do desetega mesta
^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
g H © r ©s (k
op
™
5	:	' »iji3;Ei
L-j
Ptujsko strelišče
aakuša Franc. Poleg teh bodo tekmovali še drugi slovenski predstavniki ter vrsta strelcev z značko mojstra strelca. Povabljeni so tudi strelci vseh sosednih lovskih zvez. Lovska zveza v Ptuju pa še prav posebno želi,
bodo nagrajeni s spominskimi diplomami.
Lovska zveza v Ptuju vabi občane; da si ogledajo to zanimivo tekmovanje, ki bo prvega maja na strelišču ob Studenčnici s pri-četkom ob deveti uri.
Rokomet
Republiška rokometna liga za ženske:
V	nedeljo, 19. aprila 1964, so v Ptuju gostovale v okviru prvenstva v republiški rokometni ligi za ženske rokometašice Branika.
Belo-črne so pokazale lepo igro in zasluženo zmagale z rezultatom 13:2 (7:2). Čeprav so domačinke zaigrale dokaj dobro, saj so nekajkrat zadele vratni-ce nasprotnikovega gola, se niso mogle dolgo upirati boljšim nasprotnicam.
Za Dravo so igrale: Toplak, Veldin, Korenjak, Kramberger, Nnhberger, Rižnar, Podpadec, Hajenk, Pernat, Jurkovič in Kjimrič. Za domačo ekipo sta bili usjpešni Korenjak in Kramberger, vsaka z enim golom.
Pred tem srečanjem sta bili na sporedu še dve tekmi okrajne rokometne lige. Najprej so se srečale ženske: DRAVA B — VELIKA NEDELJA 2:10 (1:4).
V	drugi tekmi so se sestali moški; DRAVA B — KAMNICA 14:14 (7:7).
Rokometaši Drave so v nedeljo, 19. aprila, gostovali v Novem mestu, kjer so nastopili proti domačemu Krmelju. Rezultat tekme je sicer 19:14 v korist Kr-melja, vendar se je Drava pritožila in vložila protest, ker eden igralec Krmelja ni bil pravilno registriran in zdravniško pregledan. V kolikor bo protest ugodno rešen, bo- Drava dobila tekmo s 5:0.
V	nedeljo, 26. aprila, potuje Drava v Lendavo v goste Nafti.
Zmagali so gostje z rezultatom 48:38 (24:24).
Za Dravo so igrali: Zavec 12, Foltin 10, Florjančič 6, Langer-holc 6, Šare 2, Krajnc 2 in Bla-govič.
Igralci novo ustanovljenega košarkarskega kluba v Ptuju so sicer zaigrali precej dobro, vendar jim še manjka rutina, predvsem pa trener, saj so od sedaj še brez njega — tako rekoč prepuščeni sami sebi.	DTK
Košarka
V torek, 21. aprila, je bila v telovadnici »Mladike« košarkarska tekma med Rakičanom iz Murske Sobote in KK »Dravo«.
Šah
ptujskih gimnazijcev
Prejšnji četrtek, 16. t. m., so ptujski gimnazijci odigrali v Mariboru šahovski dvoboj s ša-histi I. gimnazije iz Maribora v okviru srednješolskega ekipnega šahovskega prvenstva. Po pričakovanju so srečanje izgubili z rezultatom 5:3, vendar bi lahko bil rezultat z malo več športne sreče tudi obraten. V ekipi domačinov je nastopil tudi znani mariborski mojstrski kandidat Vojko Musil. Čeprav so bili sklenjeni štirje remiji, je bilo vprašanje zmagovalca do zadnjega nejasno. Najboljšo igro je izmed Ptujčanov pokazal Zigman, ki je efektno premagal svojega nasprotnika. Rezultati:
HABJANIČ — MUSIL 0:1; Habjanič proti Musilu ni imel nobenih možnosti, čeprav se mu je dolgo upiral.
MCKZINA — KAVČIČ 0:1; Možini se je poznalo, da že dolgo ni resneje igral.
ZNIDARIC — ZIDANIK remi; Znidarič je že v otvoritvi osvojil kmeta, vendar je kasneje vse preveč blokiral in remi je bil neizbežen.
ZIGMAN — VALANT 1:0; Zigman je dosegel edino zmago za svojo ekipo.
SKOK — KOS remi; remi po obojestranskih precejšnjih na-pskdh.
ZLIČAR — TOKS 0:1; Zličar je imel ves čas boljši položaj,
vendar je v želji, da bi pnagal za vsako ceno, celo izgubil.
VODOPIVEC — FELAHER remi; Vodopivec je spregledal osvojitev figure.
ZORJAN — ZAVERNIK remi; najkrajša in najmiroljubnejša partija.
Srečanje je pokazalo, da bi tudi ptujski mladinski šah lahko dosegel lepše uspehe, vendar teh zaradi pomanjkanja rutine in preredkega igranja z močnejšimi nasprotniki ne more doseči.	Marjan Znidarič
šah
V zadnjem času so se lepo uveljavili šahisti ŠD »Ptuj«. Na občnem zboru 3. aprila so pregledali' aktivnost v minulem letu, kritično ocenili pomanjkanje finančnih sredstev in neprimernih prostorov ter izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo: Rudolf, Podkrajšek, Majcenovič, Rožič, Pisar Slavica, Zigman in Zupančič.
Po tej skupščini, ki je pomenila nekako prelomnico pri naših ša-histih, so začeli tekmovati za jugoslovanski moštveni pokal in so do sedaj dosegli dva lepa uspeha. V nedeljo, 12. aprila, so v drugem kolu premagali v Murski Soboti ekipo ŠD »Murska Sobota« z rezultatom 2,5:1,5. Posa-
mezna srečanja so se končala: Režonja-Bohak: 0,5:0,5. Kos-Podkrajšek 0:1, Bolčic-Majceno-vič 1:0 in Horvat-Rožič 0:1.
V tretjem kolu so se v nedeljo, 19. aprila, pomerili s šahisti ŠD »Maribor«, ki so pred kratkim v Celju osvojili naslov brzopotez-nega prvaka Slovenije. Šahisti ŠD »Ptuj« so ponovno presenetili in premagali mariborsko elito po boljšem rezultatu na prvih deskah. Srečanja so se končala: Podkrajšek—Malešič Va:Vi, Bo-hak—Guzelj 1:0, Rožič—Musil 0:1, Majcenovič—Žagar Vi:1/!.
Po tem uradnem dvoboju so odigrali še prijateljski dvoboj po šeneviškem sistemu na petih deskah. ŠD »Maribor« je nastopil z igralcem ŠD »Ptuj« tov. Pešlom, ki je za nove prijatelje dosegel kar dve točki in tako pripomogel ŠD »Maribor« k zmagi 14:10.
Šahisti SD »Ptuj« se bodo sedaj vestno pripravljali na šahovski festival v Pulju. V okviru teh priprav bodo odigrali turnir dne 27. aprila ob 18. uri v prostorih ŠD »Ptuj« s sodelovanjem šahi-stov PodkrajŠka, Majcenoviča, Rudolfa, Rožiča, Pernata in Ci-ča. To bo verjetno najmočnejši turnir imenovanih igralcev v zadnjem času pred ostalimi domačimi šahisti in prijatelji šaha v Ptuju.	V. M.
O
o
o o
r>
O
5 o o o
o
o
8
o
o
v
<
•vr
Velja od petka do petka
OVEN (od 21. marca: do 20. aprila)
Ne odklanjajte možnosti za izboljšanje vašega položaja, ki ste si jih ustvarili z marljivostjo. Večkrat ste že dokazali, da pravilno ocenjujete svoje sposobnosti. Sami lahko mnogo dosežete, s sodelavci pa še več.
BIK (od 21. aprila do 20. maja)
Brez skrbi ni nikdo; vaše skrbi niso najtežje. Ne pričakujte razumevanja pri ljudeh, ki vas podcenjujejo. Vsi ne znajo kritizirati; žalitev ni kritika.
DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija)
Ce hočete dobro gospodariti, morate znati najbolj ceniti čas. Z dobrim delom poveste mnogo več kot z najlepšimi besedami. Odsvetujte prijatelju, naj se ne spušča v nevarnosti, ki mu- ne obetajo nič dobrega.
RAK (od 23. junija do 22. julija)
Raje se posvetujte kot bi napačno začeli. Aprilsko cvetje vas spominja na težave, ki ste jih junaško prestali. Kmalu se vam bo izpolnila dolgoletna želja.
LEV (od 23. julija do 22. avgusta)
Mnogo raje ste v službi kot v družbi. Lahko se obvladate; to vsakomur ne uspe. V ljubezni ste našli več sreče kot ste pričakovali.
DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembra)
Dela vam ne zmanjka, ker si ga hitro najdete. Dnevno se uspešno spopadate s težavami. V sorodstvu vas zelo cenijo zaradi skromnosti in prisrčne vljudnosti.
TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra)
Največkrat uspete z dobro besedo. Pomenite se s prijateljico; tako bo najlažje odpravljen nesporazum. Družinsko življenje ste si lepo uredili.
ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra)
Poskušajte razumeti, da ni mogoče naenkrat vsega doseči, kar si želite. Važna zadeva bo za vas ugodno rešena. Ne odlašajte z odgovorom na pismo.
STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra)
Lahko prenesete težave, ki ne izvirajo iz maščevanja. Čaka - vas novo službeno mesto. Nenadno veselje v družinskem krogu.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja)
V oddaljenem svetu ste se navadili ceniti lepote domačih krajev in prisrčnost domačih ljudi. Preveč ste skromni; s svojo prizadevnostjo lahko mnogo več dosežete. Letošnji dopust vam bo ostal v prijetnem spominu.
VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja)
Novo poznanstvo vas bo obogatilo z novimi spoznanji. V družbi vas zelo cenijo, ker ste radi veseli. Neradi govorite o sebi.
RIBI (od 20. februarja do 20. marca)
Marsikdo vam zavida, ker vam gre vse lepo od rok. Mnogo vas stane spoznanje, da je potrebno ogromno truda v
življenju Za korak naprej in le mala zamera za več koraWV nazaj.
>OOG \QQQQQQQQQQQQQQQQQt
AVTO-MOTO DRUŠTVO PTUJ
sprejme
kvalificiranega mehanika ali ključavničarja
Pogoj: odslužen vojaški rok, ustrezna kvalifikacija.
Osebni prejemki po dogovoru, nastop službe možen takoj. Ponudbe na naslov: AMD Ptuj, Cvetkov trg 3.
Nogomet
MM liga Mejnik-Drava 1:1
V	tretjem kolu MM lige je gostovala Drava v nedeljo v Sve-čini, kjer se je pomerila z Mejnikom in dosegla neodločen rezultat 1:1.
Srečanje je bilo polno razburljivih trenutkov pred obema goloma in sta bila oba vratarja precej zaposlena. Igralci Drave so prevladovali na igrišču v začetku prvega dela, čeprav so igrali proti vetru, medtem ko so v drugem delu popustili in dovolili nasprotniku, da je nevarno ogrožal njihova vrata. Oba gola sta bila dosežena v prvem delu igre, in sicer je povedel Dravo v vodstvo Nežmah, nekoliko pozneje pa je izenačil Alatič.
V	drugem delu sta zadeli moštvi vsaka po eno prečko, nekaj nevarnih strelov pa sta vratarja obranila. Proti koncu tekme so
bili poškodovani trije igralci Drave, posebno nevarno pa Mlakar, ki je statiral do konca tekme na krilu, kar gre na rovaš grobe igre domače obrambe.
Drava (ml.)-Železničar B (ml.) 2:1
Gola za Dravo je dosegel Per-ger, mladinci pa so še enkrat dokazali, da sodijo med najboljše mladinske enajstorice vzhodne Slovenije.
Kovinar A (p) — Drava B (p) 5:0, Drava A (p) — Kovinar B (p) 2:0.
Za obe tekmi velja, da so presenetili pionirji Drave maloštevilne gledalce s požrtvovalno igro.
V nedeljo, 26. t. m., gostujejo v Ptuju nogometaši NK Beltinci, ki so dosegli v jesenskem delu z Dravo neodločen rezultat 0:0. Tokrat morajo pobrati domači ves izkupiček, če hočejo obdržati korak z vodečimi.
NK
Mali oglasi
Komisija za razpis delovnih mest pri KOMUNALNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE PTUJ razpisuje po 2. odstavku 13. člena pravilnika o delovnih razmerjih naslednja delovna mesta:
socialnega delavca
pogoj: šola za socialne delavce;
strojepiske l-a
pogoj: izpit za strojepisko I-a ali I-b s triletno prakso;
referenta za likvidacijo računov
pogoj: srednješolska izobrazba.
Plača po pravilniku. Nastop službe je možen takoj. Razpis velja do 31. maja 1964. Pismene prošnje je vložiti direktno pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Ptuj.
RAZPISNA KOMISIJA KZSZ PTUJ
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta in tasta
JULIJA 2ILAVCA
IZ PtUJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vsem, ki so darovali vence, izrazili pismeno ali ust-rneno sožalje, ga spremili do preranega groba. Posebna zahvala pevcem, č. duhovščini, družinama Ilec in Vajsbaher.
Žalujoča žena, hčerki, vnukinje .	in ostalo sorodstvo
PRODAM
DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO OPREMO ugodno prodam. Ivan Horvat, Lackova 5.
VINOGRAD S HIŠO ob lepi cesti, s sadovnjakom in gozdom v Turškem vrhu v skupni izmeri nad 2 ha prodam. Posestvo se lahko deli na dvoje in ne more biti nacionalizirano. Vprašajte na pošti Zavrč.
PRODAM KOSILNICO »BAUC«, moped »colibri«, gnojno črpalko na motorni pogon in razne gume 16 col. Fingušt, Cir-kovce.
MOTORNO KOLO NSU PRIMA
175 ccm, poceni prodam. Šir-celj, Prešernova 21, Ptuj.
PRODAM GRADBENO PARCELO. Podreberšek, Budina 12.
PRODAM MOŠKI ŠIVALNI STROJ. Ivan Zupanič, Mure-tinci 72.
PRODAM POLZIDANO UTO.
Ivan Purg, Sp. Hajdina 145 (pri železniški postaji).
PRODAM malo rabljeno kuhinjsko pohištvo. Vprašajte v Trubarjevi, v drugem deve-torčku pri Miklošičevih.
prazno sobo kjerkoli v Ptuju. Naslov v upravi. OPREMLJENO SOBO ODDAM
tehniku ali nameščencu. Naslov v upravi.

IŠČEM GOSPODINJSKO PO-MOCNICO. Jožica Selan, Dražgoška 30, Dravi je, Ljubljana.
GOSPODINJSKO POMOČNICO
sprejmem takoj. Plača 15.000. Gostilna Lovrenc na,Dravskem polju.
ZAVOD ZA KOMUNALNO DEJAVNOST OBClNE PTUJ
sprejema naročila
za urejanje nasadov na grobovih in njihovo oskrbovanje med letom.
Zavod nudi tudi vence raznih velikosti.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »DELTA«, tovarna perila in konfekcije Ptuj razpisuje prosto delovno mesto
ŠEFA PRODAJE
Pogoj: ekonomsko srednja šola, 5 let prakse v komercialni službi ali druga ustrezna ieobrazba.
Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja.
	KUPIM	
KUPIM HIŠO v bližini Vprašajte Cesta Olge 15.		Ptuja. Meglfc
| Stanovanja j		
NUDIM STANOVANJE in hrano v neposredni bližini Ptuja osebi, ki bi dnevno vsaj par ur pomagala v majhnem gospodarstvu. V primeru potrebe nudim tudi zaposlitev. Naslov v upravi.
OPREMLJENO SOBO nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi.
VZAMEM BREZPLAČNO NA STANOVANJE IN HRANO
upokojenko, ki bi pomagala v gospodinjstvu. Junger, Zagrebška 35. Ptuj
USLUŽBENKA NUJNO IŠČE
NOVE ODDAJE RADIA PTUJ
Prejšnji četrtek je začel radio Ptuj redno oddajo pod naslovom »Pet minut za skrite talente«.
V tej oddaji lahko sodeluje vsak, ki ima veselje do petja, igranja, recitiranja in smisel za humor. Podrobnosti zvedo kandidati v upravi radia na Trgu mladinskih brigad 1/1.
* 4AAAAAAAAAAAA4AAAAA/
Čestitka
Ivanu Hentaku. služi vojaški rok v Zemunu. za njegovo dvajseto pomlad želi vse najboljše nekdo iz Ptuja.
Čestitke in pozdravi vojakov
Vse občane občine Ptuj. posebej pa še tov. Kostanjevca. Gor-jupa in Cebeka ter mamo in sestro lepo pozdravlja
Leopold Vnuk. KVO, Sarajevo
Vsem znancem, prijateljem, prijateljicam in staršem želijo vesele prvomajske praznike vojaki:
Jože Bezjak, VP 1883-05, Frane Majerič, VP 1883-7, Anton Gol, VP 1883-03, vsi iz Sarajeva.
FRANC KIRBIŠ in JANEZ KOLARlC iz VP 7479, Koran pri Sf rajevu, pozdravljata prijate-ljf in prijateljice in družini Kir-b s in Kolarič ter ostale vaščane i? Tržca in Stojne ter jim kli-č?ta na skorajšnje svidenje. Ob 1' maju želita vsem obilo uspehov.