209. številka._Ljnbljana, v četrtek 13. septembra._XVI. leto, 1883. SLOVENSKI UMRI Izhaja vsak dan ive^er, iaimli nedelje in praznite, ter velja po pošti prejeman za a VBtrij s k o-og erske dežele sa 7sp. telo 16 gld., ca pol leta 8 ^Id., za Četrt leta 4 gld., ga Jeden mesec 1 gld. U) kr. — Za ujubljauo brez pošiljanja na dom za vse leto II gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za je:en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racnna se po lO kr. za mesce, po 30 kr. za cetn leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poŠtama »naša. Za oznanila placnje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jed enkrat tiska, po 6 kr. ce se dvakrat, in po 4, kr., fie bc trikrat ali večkrat tiska. Dopini naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani ? Frana Kolmaoa hifii .Gledališka atolba". D pravnistvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse butoiinistrativne stvari. Odlikovanje povodom cesarjevega potovanja. Z Najvišjim določilom z dne 9. septembra podelil je presvetli cesar naslednja odlikovanja (vsa taks prosta): Dostojanstvo tajnega s v et ni k a knezo-Skofu Lavantinskemu v Mariboru dru. Jak.. Maks. Stepischnegg-u. Veliki križ Fran Josipov eg a reda knezoškofu Sekovskemu v Gradci dr. .T. Zwerger-ju in knezoškofu Ljubljanskemu dr. Jao. Zlatoustu Po gačarju. Red železne krone druge vrste dežel -uemu glavarju v Ljubljani grofu Gustavu T h ur n u V a 1 s as si n a. Red železne krone tretje vrste so do bili: Veletržec in predsednik kranjske hranilnice Aleksander Dreo, župan Ljubljanski Peter Gras-seli; dr. Ivan G o ga J a, korar v Ljubljani; Anton Lase han, vladni svetovalec v Ljubljani; Matija Modrin jak, pro.U in mestni župnik na Ptuji; dr. Josip Poklukar, posestnik itd. v Ljubljani; dr. Josip vite^ Savinšek, graščak v Črnomlji; Anton Wretschko, opat in mestni župnik v Celji. Naslov cesarskega svetnika so dobili: Ferdinand Mabr, ravnatelj trgovinske šole v Ljubljani; Ivan Murni k, tajnik trgovinske zbornice v Ljubljani; dr. Jos. Neckermanu, župan v Celji; dr. Matija lic i s n, notar v Mariboru. Vitežki kri? Fran Josipovega reda: Leopold Biirger, trgovec v Ljubljani; Oton Detelja, graščak v Škotji Loki; dr. Ferdinand Dominkuš, odvetnik v Mariboru; dr. Ferdinand D u cb a t se h, župan v Mariboru; Gustav II ubit, načelnik na južnem kolodvoru v Ljubljani; Ivan LISTEK. Prva ljubezen. (Povest J.*C Turgenjeva, posl. Ivan P.) . . . Gosti so se že davno razšli. Ura odbila je pol jedne. V sobi so ostali samo gopodar, Sergej Nikolajevič in Vladimir Petrovič. Krčmar je pozvonil in ukazal pospraviti ostanke večerje. To je torej dogovorjeno, rekel je usedši se v naslonjač »n prižigajoč smodko: — vsak izmej nas mora povedati zgodbo svoje prve ljubezni. Na vas je vrsta Sergej Nikolajevič. Sergej Nikolajevič. čokast Človek z napuban-čenim in napihnenim obrazom, pogledal je Bprva gospodarja, potem pa obrnil oči v strop. — Jaz neseni imel prve ljubezni, rekel je nazadnje: začel sem kar z drugo. — Kako je to bilo? — Jako priprosto. Osemnajst let sem bil star, ko sem prvikrat hodil za neko lepo damo; pa sem jej tako dvorjanil, kakor bi mi to ne bilo več novo: prav tako, kakor sem pozneje dvorjanil drugim. Ali prav za prav, zaljubil sem se prvi — in zadnjikrat v svojo pestunjo, ko sem bil Sest let star; — pa Hofstetter, dekan v Postojini; Hihard JanežiČ, ravnatelj kranjske hrnnilnice v Ljubljani; dr. Fried. Keesbacber, zdravnik v Ljubljani; Silvester Keše, dekan v Bepunjah; Ivan Kovač ič, dekan v Trebujem; dr. Viljem Kovač, mestni fizik v Ljubljani; dr. Josip Kozler, veleobrtnik v Ljubljani; Josip Kusar, predsednik trgovinske zbornice v Ljubljani; grof Karol Lanthieri, graščak v Vipavi; Karol Luckmaau, ravnatelj kranjske obrtnijske družbe ; Ljudevit P er ona, prvi magistratni svetnik v Ljubljani ; Viljem Pfeifer, župan na Krfikern; Karol U ude ž, graščak na Tolstem vrhu; dr. Maks Samec, župan v Kamniku; Karol Šav ji k, župan v Kranji; Mart. Sli* bar, dekan na Vrhniki; Eduard Urbančič, žu pan Preddvorom. Zlati križ za zasluge s krono: Konrad Amon, župan in načelnik okrajnega zastopa v Laškem trgu; Josip Braune, župan v Kočevji; Anton Centrih, dekan v Rogatci; Fran Dober* let, načelnik požarne brambe v Ljubljani; Anton Giirke, sekcijski inženir južne železnice v Ljubljani; dr. Gustav I pa vic, župau v Šeut Juriji; Fran Jane žic, profesor veronauka v Mariboru; Anton Klein, predsednik obrtnega društva v Ljubljani; Ivan Kn ko ver. načelnik okrajnega zastopa v Ljutomeru; Matija Milavec, župan v Gorenjem Logatci; Adolf Mul ej, poštar in župan v Dolenjem Logatci; Andrej Praprotnik, nadučitelj in vodja mestne ljudske šole v Ljubljani; Tomaž Ro ža ne c, dekan pri sv. Mudgaleni v Mariboru; Gustav Ton-nies, posestnik tovarne v Ljubljani; Anton Vrta-čič, posestnik tovarne in župan v Rudollovem. Zlati križ za zasluge: Karol Dolenec, župan v Vipavi; Štefun Ilabe, župan v Gočah; Fr. Ser. II u do ve rn i k , župan v Radovljici; Mat. ^p_-ss-=-=--=== ■ - » to je bilo jako davno. Podrobnosti te prve ljubezni ušle so mi iz spomina, a ko bi jih tudi pomnil, koga bi neki zanimivaleV — Kaj je začeti? rekel je na to gospodar. — V moje j prvej ljubezni tudi ni mnogo zanimivega: jaz se nesem v nobeno zaljubil, dokler B6 neseni seznanil z Ano Ivanovno, svojo sedanjo soprogo — in pri nama je vse šlo, kakor bi bilo namazano: očeta sta se dogovorila, midva sva brž dopala drug drugemu in stopila v zakon, ne obotavljaje se. Moja povest je povedana v dveh besedah. Priznavam, gospoda, ko sem sprožil vprašanje o prvej ljubezni — nadejal sem se na vaju, ne rečem stara, pa tudi ne več mlada samca. Morda, da nam vi poveste kaj zanimivega, Vladimir Petrovič? — Moja prva ljubezen res ni navadna, odgovoril je obotavljajoč, se Vladimir Petrovič, človek kakih štirdesetih let. s črnimi, seintrtja že osivelimi lasi. — A! zaklicala sta gospodar in Sergej Nikolajevič v jeden glas. — Tem bolje .... le povejte! — Prav rad .... ali pa ne: pripovedoval ne bodem: jaz nesem izurjen v pripovedovanji: kajti pripovedujem suhoparno in kratko ali obširno in lažnivo; a če dovolitu, spišem v zvezek vse, kar se spominjam — in prečkam vama. Jeriha, spovednik v Uršulinskem samostanu v Ljubljani; Anton Pavlin, okrajni ranocelnik v Črnomlji; Anton Rožič, ranocelnik v Ljutomeru; Alojzij Rotter, poštar in načelnik okrajnega zastopa v Radgoni; Celestina Schiffer, soproga dra. Schirler-ja v Ljubljani; Ivan Tomšič, učitelj na učiteljskem izobraževališči v Ljubljani; Andrej Vavken, nadučitelj in župan v Cerkljah. Srebrni križ za zasluge s krono: Ivan Bo rš t n i k , nadučitelj v Šmariji; Ignacij Cunder, župan na Jezici; Fran Dovnik, župan v Kaičo-yini; Paul Gruden, župan v Dolu; Matej Jane-žič, župan v Domžalah; Gašper Kozina, lekarnišk provizor v Ljubljani; Josip Levičnik, učitelj v Železnikih; Škender Ličan , župan v Ilirskej Bistrici; Ivan Ogrizek, župan na Slatini; Ivan Petrnel, župan v Črnem vrhu; Josip Potepan, župan v Dolenjem Zemonu; Ferdo Scbulz, muzealni preparatov v Ljubljani; Gašper Sorn, župan v G rajske j vasi; Luka Strah, župan pri Devici Mariji v Polji; Josip T ribnik, nadučitelj v Slivnici; Jurij Žumer, župan v Gorjah. Srebrni križ za zasluge: Iv. It ad j ura, sluga pri davkariji v Litiji; J. Dobnikar, nadpaznik v prisilni delavnici v Ljubljani; .1. Konrath, umir. uradni sluga v Radgoni; Iv. Lindtner, črkostavec v Ljubljani; Josip Seiko, deželni uradni sluga v Ljubljani; Miha Šober, mestni stražnik v Ljubljani; Ivan Zobec, umirovljeni uradni sluga v Itudolfovem. Uradniki in slovensko uradovanje. x . Od prvega početka, ko so Slovenci začeli zahtev.iti svoj jezik v šole iu urade, so narodnim željam najhuje nasprotovali uradniki in tudi še danes nahajamo v uradniških krogih največji upor proti Prijatelja s prva nesta bila zadovoljna, pa Vladimir Petrovič ni hotel drugače. Oez štirinajst dnij so se zopet sešli, in Vladimir Petrovič rešil je svojo obljubo. To le stalo je v zvezku : I. Takrat bil sem star šestnajst let. Bilo je poleti 1833. leta. Živel sem v Moskvi pri svojih rodi-* teljih. Najeli so si vilo blizu Kaluskih vrat, nasproti Neskučnega vrta. Jaa sem se pripravljal za vseučilišče, pa učil sem se jako mulo in ne trudeč se. Nikdo mi ni kratil svobode. Delal sem, kar sem hotel, zlasti od tega časa, kar sem se ločil z Badnjim mojim učiteljem, nekim Francozom, ki se nikdar ni mogel sprijazniti z mislijo, da je pal t,kakor bomba" (comme uue bombe) v Rusijo in se je s kislim obrazom valjal cele dni po postelji. Oče bil je z menoj ravnodušno prijazen; mati ni se skoraj nič menila zame, četudi sem bil jedin otrok; imela je polno drugih skrbi i. Moj oče, mlad in jako lep človek, vzel jo je, ker je bila bogata ; bila je deset let starša od njega. Njeno •življenje je bilo jako žalostno; vedno ]e bila razdražena, ljubosumna in jezna — pa nikoli ni pokazala tega v pričo mojega očeta; zelo se ga je bala, a on je pa bil proti njej strog, hladen in zdržljiv ... Se nikoli neseni videl slovenskemu uradovanju. Da so tisti starejši uradniki, ki so v čisto nemških šolah bili izšolani in kar jih je sploh mej nami slovenščine nezmožnih, ustavljajo upeljavi slovenskega jezika v uradih, temu se ni čuditi. Pretežavno se jim zdi, naučiti se poleg nemščine še druzega jezika, zlasti ker iz politično-narodne mržnje do našega nemajo nobenega veselja. Nemalo pa je že zdaj uradnikov, ki znajo slovenski in ki bi po malem trudu si lahko toliko popolnih svoje jezikovno znanje, da bi slovenski tirado vali, pa tega nečejo storiti in trobijo v jeden rog z nasprotniki slovenske ravnopravnosti. In do teh gospodov se hočemo danes obrniti ter jim dokazati, da s svojim ravnanjem najhuje škodujejo sami sebi in svojim sinovom, ako jih v jednacem mišljenji odgojajo ter jih ne pripravljajo do temeljitega priučeuja slovenskega jezika. Ako se, kar zahtevamo, uvede slovenski jezik kot uradni pri vseh uradih prve stopinje, pri sod-nijskih, političnih, finančnih, poštnih itd. po vseh slovenskih pokrajinah, tedaj pri teh uradih nobeden uradnik ne more biti nastavljen, ki ne zna gladko in pravilno slovenski uradovati. Uradniške službe, na katerih zdaj nahajamo Nemce ali Italijane, bi se smele le Slovencem ali saj le tacim osobam oddajati, ki znajo po polnem slovenski. In tacih službenih mest, na katerih so nastavljeui slovenščine ne-znajoči uradniki, je gotovo še 250 do 300 na Kranjskem; a za Štajersko vemo iz poročila »Slovenskega društva", da tam večina političnih, finančnih in poštnih uradnikov ne zua slovenski. Še huje je po Istri in v Trstu, kjer se znanje slovenščine nikjer ne zahteva. Odprte so tedaj službe pri nas nemškemu ali italijanskemu uradniku, če prav ne zna slovenski, in konkurenca za naše domače ljudi je tem večja, čim več je prosilcev od vseh stranij za vsako izprazneno mesto. I 'radovanje v prvi instanci pa ne zahteva samo pri vseh nižjih uradih tacih osob, ki bo uradnega jezika po polnem zmožni, ampak tudi pri višjih in najvišjih instancah. Če se pri občinah in okrajnih glavarstvih slovenski uraduje, potem morajo tudi pri deželnih vladah biti uradniki slovenščine zmožni, in ne le nekateri nižji, ampak referent je, to je vladni in deželni svetovalci. Da je na Kranjskem že zdaj nemogoč svetovalec, ki bi ne znal slovenski, je jasno; pa tudi pri štajerske), primorskej in koro š kej vladi bo moralo biti več ali manj slovenskih svetovalcev, in ne kakor dozdaj na Štajerskem, kjer je le jeden slovenščine za silo zmožen, ali kakor na Primorskem, kjer menda nobeieo ne zna slovenski. llavno tako je z deželnimi sodnijami. Pri d e-želnih sodnijah na Kranjskem, v Celji, Celovci, na Primorskem hi nobeden svetovalec ne mogel nastavljen biti, ki bi ne znal slovenski, ako bi vse sodni je, kakor ministerstvo vedno zahteva, slovenski bolj mirnega, samosvestnega in samosvojega človeka. — Nikdar ne pozabim prvih tednov, ki sem jih preživel v našej vili. Vreme bilo je krasno; preselili smo se iz mesta 9. maja, na sv. Nikolaja dan. Sprehajal sem se — zdaj po našem vrtu, zdaj po Neskučnem, zdaj za predvratmi; vzel sem seboj kako knjigo — Kajdanov naučnik na primer — pa odprl sem jo redko kdaj, temveč deklamoval sem na glas pesni, katerih sem znal mnogo na pamet; kri je vrela v meni in srce je trepetalo — tako sladko in veselo; vedno sem nekaj pričakoval in bal se, čudil sem se vsemu in na vse sem bil pripravljen; moja fantazija je vedno delovala in sukala se hitro okrog jeduib in istih mislij, kakor ob jutranji zarji lastovke okrog zvonika; bil sem zamišljen, otožen in celo jokal sem se; pa skoz solze in žalost, ki jo je vzbudila v meni kaka lepozvoneča pesnica, ali pa večeruu lepota, prodiralo je kakor pomladanska trava veselo čuvstvo mladega, kipečega življenju. Imel sem jahača, sam sem ga sedlal in jezdil na njem kam prav daleč, skakal sem in domšljeval si, da sem vitez v turniru — kako veselo pihljal mi je veter v ušesa! — ali pa sem obruivši obraz v nebo lovil njegovo bleščečo svetlobo in moJrino v odprto dušo. (Dalju brin uradovale. In pri nadsodnijah v Gradci in v Trstu bi naj polovica svetovalcev morala biti slovenska in sicer ne na videz, ampak po polnem v slovenščini izurjenih. Kako nespametno tedaj in proti lastnim koristim ravnajo tisti slovenski sodnijski uradniki, ki vzlic vladni želji in zakonu se protivijo slovenskemu uradovanju! Kajti sami sebi krčijo in zapirajo avan-cernent v višje službe, do katerih sicer le teško dohajajo, ker je konkurenca prevelika in odločilni faktorji daleč v središči. Oglejmo si naposled najvišje instance vseh uradov na Dunaji, ministerstva^in najvišja sodišča, in lahko se prepričamo, da v minister-stvih še ne mislijo ne nastavljati kacega slovenščine zmožnega uradnika, ker do tega ne čutijo potrebe zavoljo prepičlega števila v slovenskem jeziku dohajajočih ulog in poročil. Vse drugače bi moralo biti, ko bi se v pokrajinah, v katerih prebiva 1 milijon 200 000 Slovencev, pri vseh uradih prve in druge instance slovenski uradovalo. Potem bi se hitro pokazala potreba, da so tudi v minister3tvih slovenščine zmožni uradniki, in ne samo nižji, ampak tudi nekaj višjih. V notranjem ministerstvu so sistemUirane tri službe za sekcijske načelnike, 9 za ministerijalue ali dvorne svetovalce, 10 za sekcijske svetovalce, 28 za tajnike in podtainike, 4 za stavbene nadsveto-valce, 9 za stavbene svetovalce, 18 za nadiuženirje in kacih 250 za nižje uradnike. In na vseh teh službenih mestih nahajamo, kolikor je nam znano, samo jednega Slovenca. Nič na boljem nesmo v družili ministerstvih. V učnem ministerstvu, ki ima 2 sekcijska načelnika, 6 dvornih in 5 sekcijskib svetovalcev, 18 tajnikov in 14 deloma iz dežele poklicanih uradnikov v izrednem službovanji, niti jeden Slovenec ni nastavljen. V finančnem ministerstvu s 3 sekcijskimi šefi, i) dvornimi, 4 sekcijskimi sve tovalci, 34 tajniki in podtajnik! in sploh več ko 300 uradniki ne najdemo nobenega Slovenca, ravno tako ne v trgovinskem ministerstvu, ki šteje 3 sekcijske šefe, 6 dvornih, 9 sekcijskih svetovalcev, 34 tajnikov in zraven teh še kacih 300 uradnikov v pomočnih uradih, na železniškem, poštnem, telegrafskem in drugih oddelkih. Tudi v poljedelskem ministerstvu s 100 uradniki ni Slovenca. V j ustič-nem ministerstvu sta menda dva nastavljena. Pri najvišjem sodišči, ki šteje 3 predsednike in 42 dvornih svetovalcev, sta le 2 svetovalca ali uprav le jeden (g. Napret) slovenščine zmožna, tako da se še menda senat za slovenske pravde sestavljati ne more. Jasno je tedaj, da tisti slovenski uradniki, ki se ne poprimejo z obema rokama slovenskega ura-dovanja, najhuje sami sebi škodujejo. Egoizem bi jih moral siliti k izpeljavi narodne ravnopravnosti za Slovence, ker bi si ravno s tem odpirali in oglajali pot do višjih služeb. S svojim ravnanjem pa in s preziranjem slovenščine nastavljajo lestvice, po katerih drugi preko njih ram splezajo na višja mesta, sami pa ostanejo pohlevni in ponižni uradniki 9. in 8. razreda. kralja smo si v svesti svojih pravic in mirni glede bodočnosti: ne kot zastopuiki jednega dela Poljske, nego cele Poljske; s tem dokazujemo celokupnost in vzajemnost našega naroda. Povejmo si na grobu tega kralja, da se v s.»ornimi imajoč nesrečno politiko evropsko proti nam ne bodemo dali rabiti nobenemu za oro%e, ako pride do sukoba mej evropskimi vlastmi. da se ne bodemo dali goljufati ter ne bomo računali na nikakeršne simpatije, pa tudi ne bodemo pustili, da se preko nas preide na dnevni red." V Budimpešti vršila se je v torek konferenca ogrskih ministrov s poverjeniki hrvatske narodne stranke. Predsednik saboru Kre-stic in poslanec dr. Šram se posvetovanja, ki ima skoro le namen ogersko vlado informirati o stanji stvarij na Hrvatskem in o mišljenji narodne stranke, nesta udeležila. Prvi je udvorljivo a odločno izjavil, da ne stopi v nikakeršen dogovor, predno se ne snemo dvojezični grbi, drugi pa se je izgovoril, da ne more od doma. Mesto njiju sta bila povabljena baron Inkey in Svetozar K uze vic. — V Zagrebu se je zadnje dni povrnil mir, a iz dežele prihajajo še poročila o nemirih ki pa neso povsem verodostojna, ker prihajajo večinoma od občinskih uradnikov, boječih se za svojo kožo ter zahtevajočih vojaško obrambo. — Početkom predavanj na visokih šolah v Pešti pojavljajo se priprave za protižidovsko propagando. Dijaki hodijo v velikih tolpah po mestu z močnim hrupom nazdravljajoč protižidov-skim poslancem. Policija ima mnogo posla, da zapreci daljne izgrede. Viianje države. Francoski in avstrijski vojaški priredili ki pri italijanskih manevrih položili so po nagovoru avstrijskega generala Joeison-a vkupno venec na grobove pri Montebetlo padlih vojakov. Francoski general Fabre dejal je, stisnivši roko avstrijskemu generalu Joelsonu, mej drugim: „Jemljem si povod pri tej priliki izjaviti iz globine srca izvirajočo željo, da, ko bi se še .edenkrat imeli srečati na bojišči, naj bi se to ne zgodilo kot nasprotniki, nego kot prijatelji." Vojni minister Thibau-din odobraval je v pismu te besede ter se je zahvalil generalu Fabre-u v imenu vojske in dežele, katero je general s svojim vedenjem in besedami počastil. Tudi na Holvarako so baje zavezue vlasti obrnile svoje oči. Z odločnostjo se trdi, da so se v Solnogradu mej Bismarckom in Kalnokvjem, kakor tudi v G.isteinu mej Bismarckom in Dratianom vršile obravn.ive o Bolgarskej. V „Kolu. Ztg.u in „Nat. Ztg." nahajati se vesti, da hočejo vlasti na nekak uačin ugovarjati proti poplavu Bolgarske z ruskimi oficirji. Ob jed nem se poroča, da hoče knez Aleksander odstopiti Nekoliko temelja daje tem kombinacijam tudi najnovejša vest, da se je vodja bolgarskih liberalcev, Dragan Cankov, te dni podal v tajnej politični misiji v Bukurešt. Naravno, d* je Ruska zelo oprezna proti vsemu početju, ki bi spodkopavalo njen uoliv v bolgarskej kneževini, posebno pa od strani Nemčije. S pomočjo Rusiju se je bila odgodila ustava za Bedem let, a ko je hotel knez Aleksander na svojo roko tirati nemško politiko, je po prestanku dveh let kneza pnmorala, da je od-Btopil od svojega diktatorstva ter da se preostiuje ustava. Politični razgled. Notranjo dežele. V Ljubljani 13 Beptembra. K spomenski slavnosti Souleskegra došlo je v K rak ovo preko 100.000 inostranih Poljakov iz ruske Poljske in Poznanskega. Vsi kavalirji bo v prekrasni narodni no,'. Impozanten je bil sprevod v kraljevi grad \Vawel na grob kralja So-bieskega. Ob tej priliki osnovala se je v Kra kovem zgodovinska r a zlo Ž ba znamenitih stvarij za dobe Sobieskega in pa se otvoril ter blagoslovil narodni muzej za umetnost, kojemu je dal impuls ter temelj poljski slikar Siemieradski z znamenitim darom. Ob jednem se je priredila velika ljudska veselica, kjer so se pogostile došle deputacije kmetov. — „CzasH pravi, da se ima poljski narod za vse, kar je bil, je in bode, jedino le zahvaliti tej okoliščini, da se z dušo in telom naslanja na zapad, namreč na zapaduo kulturo in katoliško vero; Sobieski stekel si je za oboje velike zasluge in veliki njega čin pred Dunajem je v tej zadevi za Poljake sveta tradicija. — „Nowa Ro-,) forma" pa piše: „Stoječ na grobu tega velikega Dopisi. iz lfo>vca 11 septembra. [Izv. dop.] Danes, kot na letni dan bivanja Nj. Veličanstva Frana Josipa v našem trgu, uzidala se je na poštnem poslopji spo minsku plošča: V tej hiši imeli so Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo Fran Jožef I. visoki dvor dne 11. in 12. septembra 1882 povodom 500 letnice mesta Trst. V trajajoči spomin postavil: Alojzij Sorč, c. kr. poštar. Uzidanje in razkritje te plošče vršilo se je v prijateljskem krogu mej obilo občinstva prav slovesno. Na poslopji vihrala je cesarska zastava prav ponosno, petje (cesarska pesen), gromenje možnar-jev poveličevalo je to redko slovesnost. V prijateljskem krogu in pri kozarcu vina bili smo pozno v noč skupaj, kjer nas je lepo petje prav zadovoljno kratkočasilo. Primernih napitnic tudi ni manjkalo. Živio Fran Josip I. K Dolenjskega 10. septembra. [Izv. dop.j Štedljivost, kjer je na pravem mestu, je v resnici lepa lastnost; nikdar pa ne sme mej prekoračiti ter preiti v skopost, kajti skop gospodar bi najrajši imel, da družinčad pri trdem delu ne bi jedla ter služila Žuljevih rok dninarino. Erar, ali specijalno trgovinsko ministerstvo ima lastnosti skopuha v obilej meri, kajti ono bi rado imelo le dohodke brez troškov, zato pak tudi pozabi na nas dolenjske pare, akopram naša desetica vsaj toliko velja, kot židovskega zasebnika, sedečega v zlatu. Moledovali smo Dolenjci po raznih potih za železnico, pospeševajočo obrt in promet, a kakor avspicije kažejo, bodemo se še v bodoče voznrili v gnojnih koših in dvokolnicah. — Česar pa ne prosimo, temveč zakonito zahtevamo, je — dolenjska pošta, pošta v pravem pomenu besede. Imamo sicer nekaj tacega, kar prosto ljudstvo „pošta" imenuje; a predno bode tujec, hoteč se voziti po gorskih cestah v naše kraje, sedel na voz, osigurat si bode pri kaki banki za življenje ter zmolil „grevengo". Kaki so vozovi in kake so mrhe, katere poštni voz dalje pomikajo, je štedljivomu erarju nebistveno; nam pa tudi, ker smo že vajeni in torej v zadovolj-nosti molčimo, kakor oni suženj, kateremu je gospodar hrbet s palico otepaval, naposled mu pa vender se odrezal: „Le tolčite, gospod, saj ni moj hrbet, ampak vaš." Važneje je vprašanje, kedaj bode sprejel adresat v Črnomlji kovčeg, oddan danes v Ljubljani na poŠto? — Ravno četrti 'dan. — Pismo, da ne omenjam paketov (ki dohajeio v 3 dueh), danes oddano v Krškem, dospe, ako ni potresa ali povodenj, v 48 uiah v Mokronog in to: via Ljubljana; hromeč pa pride v 6 urah tja. — Gorje onemu, kateri rabi kako stvar telegratično naročeno že drugi dan iz Ljubljane, gotovo jo dobi tretji dan. Slučaj, da je (sveženj, na pošto dan v Krškem 11. avgusta, prišel še le 14. avgusta z božjo pomočjo v Mokro-n°g* Je jedini možen v celej Avstriji. Čte se kdo pritoži pri poštarji, dobil bode odlok, da pošta ne garantuje za pravočasno uročitev pošiljatve. Torej pošta ne jamči, adresat neče prepozno došle pošiljatve, — ne ostaje tedaj druzega, nego stvar vrniti pošiljalcu na njegovo razpolaganje in škodo. Ravno omenjena polževa hitrost pa se še mnogokrat, ako dotični poštar ne ume slovenski, lahko skrajša, vsled tega sem pa tudi oni dan Vaš list, namenjen v Mokronog, prejel iz Marenberga. Mo krouog in Marenberg, — joj, kak bistveni razloček, — a poštarju ne gre v glavo, ker pošta ničesa ne garantuje. Toda ne zadosti, da počasno dohajajo pošiljatve k nam, temveč poštni voz nas povrhu obišče le jedenkrat na dan in takrat je mej dohodom in odhodom le jedno uro časa odgovoriti na nujne dopise povratom pošte, tako je vsaj v Mokronogu in na poštah v okolici. Tako zvana „malepošta" odhaja sedaj zjutraj iz Ljubljane v Novomesto, da erar prištedi konduk terja, kateri jo je preje po noči odhajajočo spremljal ; kdaj se pa potem pošiljate v adresatu izroči, ni poštni direkciji mar, ker jej je glavni smoter — štedljivost na račun občinstva, če bode torej s šted-ljivostjo tako naprej šlo, doživeli bomo, da nam tudi še ta „malewagenJ ustavijo in „vandravci", pobuj-kajoči po dolenjskej cesti, prinašali na bodo listine iz Ljubljane. Čez Trebnje vozi sicer iz Litije do Novega Mesta še druga pošta, katero so preje zlobneži „spuektruger imenovali, ali gorati svet in polnoletni konji jej ne dopuščajo urneje vožnje, sicer se ustavi sredi pota. Blagor občinstvu na železnici, katero je že po zabilo, kar bodemo mi komaj v nekaj dneh čitali. Pravijo: „Kristus je ljudi odrešil, železnica pa živino" — toda na Dolenjskem, kjer se pottari s koli, de vedno konji na žalostni način nebesa služijo. Ako tedaj železnice ne zaslužimo, pošt* s tako počasno hitrostjo pak uečemo, zakaj bi neki tudi čitali naše liste in časopise čez 3 dni, med tem ko jih meščan za ravno tiste novce že isti dan ali vsaj drugo jutro čita! Občinstva v ozki zvezi z železnico ne zavidamo, ali pravica zahteva, da erar skrbi tudi za nas od ialjence glede* hitrejše in ugodnejše ekspedicije naših pošiljatev, ali naj nam pa^poštnino zniža in molčali bomo. Načinov je dosti, po katerih bi se dala dolenjska pošta s kako postajo boljše uravnat', toda poštna direkcija, gospodarujoča iz Trsta (!) — menda zato, ker leži Trst v sredini Kranjske — čez naše pošte, nema volje stvar resno pretresovati. Gospod poštni nadkomisar Ratoliska! pomagajte blagovoljno Vi v tej zadevi; Vas bodo v Trstu poslušali, nas ne, ker laški ne umemo. Lsyos. Iz Radeč 10. sept. [Izv. dop.] (Obhodno kmetijsko predavanje). Predvčerajšnjim predaval je tukaj potovalni učitelj kmetijstva g. Kramar v učilnici o hmeljarstvu in kletarstvu, kar so zbrani posestniki s prav velikim zanimanjem poslušali. Ker je bil učitelj Pernišek iz D. Tuzle tukaj doma na počituicah in ker je nedavno ogledoval hraeljareoje v Žavci, bil je naprošen, da tudi on o hmeljarstvu govori. On je govoril tudi o sušenji Češpelj po Bosni, o živalskem in rudninskem gnojenji travnikov in o držečih gnojiščih pogledom na hmeljarenje itd. čisto na kratko. PosluŠatelji so tudi pri tem govoru kaj dobro ušesa nastavljali. Gosp. nadgozdnar Šajer je duša tukajšnjega gospodarskega napredka. Videlo se je, da so tukajšnji kmetje že sposobni za gospodarstveno razmišljevanje, kajti dokazili so to s primernimi vprašanji in opazkami. Želeti je, da se že za bodoče leto ustvari prt Radečah uporen hmeljnik, da se brzo razširi hmeljarenje po teh krajih, ker zemlja in podnebje za to sta sposobna, /i to svrho naj bi se razumenji hodili v Živec U'it hmeljarenja na motvo«. Zaradi raznih božjih potov bilo je poslušalcev samo 36, mej temi je bilo 27 kmetov, ostali so bili razumništvo. Kranjska je dolgo in predolgo oklevala s obhodnim učiteljem. Ravno zato je pa dobila vrlo dobro j moč v g. Kramarji, ki ne pretirava s svojim pre- j davanjem, ampak govori mirno in stvarno. j Posebno veliko koristi pa pričakuje Kranjska od g. Kramarja kot učitelja na učiteljišči in v bogoslovji, kujti iz imenovanih zavodov bodo izhajal: mej narod pravi aposteljni napredujočega gospodarstva, ter pripeljali kmeta na višjo stopinjo izobraženosti, nego sto obhodnih učiteljev, kateri so brez vseh učil, ter mogo samo z besedo a ne z dejanjem prepričevati. B. P —k. Domače stvari. — (Iz Zagreba) se nam piše v 12. dan t. m.: Pri nas je sedaj mir, nasproti pa dohajajo iz Banatske krajine prav ozbiljna poročila. V Blinskem kutu, Sunji in v Majuru dobili so načelniki želez-ničnih postaj pretilim pisma, da bode oboroženo ljudstvo napalo kolodvor, železnico razrušilo, uradnike pa pomorilo. V Jabukovac-u bil je sukob mej izgredniki in žundarji. Sedem kmetov je mrtvih ostalo. Danes odposlala sta se tja dvu batali|ona. V Lasinjo prišla je hrumeča množica, hoteč razbiti vse grbe, naj si bodo vkupui ali hrvatski. „Druzih grbov, razen cesarskega orla, ne trebamo.u Občinski notar M. Škender stopil je pogumno mej nje ter miril jih t dobrimi besedami. Množica vzela ga je v svojo sredo in ga ni hotela izpustiti ter nameravala ga odvesti v G'ino pred tamošnji „ustaški odbor". Mej potom pa jih je dohitela in razpršila patrolja žandarjev. V Križevac prikazala se je sinoč tolpa kacih 50 kmetov. A žandarji so jih takoj pri prihodu v mesto razguuli na vse strani. — („Slovenca") včerajšnjo številko zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo. — (Shod kranjskih č e be 1 a r j e v ) določil je ceno vosku in medu o priliki zadnjega velikega somnja pred frančiškansko cerkvjo s prva na 16l/i gl. za stari cent. A pozneje došli bo iz vseh drugih krajev Kranjske razen Gorenjske poročila o slabem pridelku čebel, in cena je takoj poskočila na 18 in 19 gld. Ta cena velja še danes in bode tudi stalna. Pridelek je bil samo na Gorenjskem dober, a tudi tam ne povsod; srednji pridelek je bil v Ljubljanskej okolici, slab na Ljubljanskem barji proti Dolenjskem in proti Vrhniki. Iz vseh krajev je komaj deset panjev vrglo stari cent (medu s satovjem). Lubljan-ski Bvečarji so nakupili skoraj vse, kar je bi!o na prodaj, posebno mnogo naš podjetni someščan gosp. Oroslav Do le ne c. — (Vrsta na daljnih porotnih obravnav.) 14. septembra: Marija pl. Fodransperg, goljufija; 15. septembra: Marija Lutersek, Marija Molka, Uršula Zupanec, Leopold Slabajna, Janez Molka, Antonija Košir in Gregor Slabajna, tatvina; 17. septembra: Jakob Može, uboj; 17. septembra: Janez Kocmur, uboj; iN. septembra: Valentin Ilrodar in Janez Grilj, teška telesna poškodba; li). septembra: Marijana SSkof in Marijana Kunaver, goljufija; 20. septembra: Fran Bricel, rop in tatvina: 21. s op t e m hra: Janez Makovec, uboj; 21. septembra: Janez Božič in Franc Šober, goljufija. — (Izpred porotne ga sodišča) 10. t. m. zatožen je bil kmetski fant Franc Do len hudodelstva, uboja. Sunil je svojega brata z nožem v prsi tako, da je isti za runo umrl. < Hranjen je bil na pet let težke ječe. — Dne 11. septembra zatožen je Bil Andrej liabnik iz Tomačevega, hudodelstva goljufije. Da bi svoje mladoletne sodediče oškodoval za znatno svoto, prisegel je pri Ljubljanskej delegiranoj sodni ji po krivem in bil zaradi tega obsojen na j e d n o leto teške ječe. — (Banka „Slavija") sklenila je v drugem letošnjem četrtletji, t. j. od 1. aprila do 30. junija, 21079 novih zavarovanj za kapital 18,<;t>2.078 gl. 73 kr., za kar se jej je plačalo zavarovalnine in pristojbin 516.036 gld. (iti kr. Za »kode se je izplačalo v tem času 154.50G gld. 51 kr. Denarni promet ulavne blagajnicu znašal je 2,819 f>G7 gld. 2(i kr., in od bankinih kapi tali j bilo je v tem času uloženih 21'2.395 gld. 50 kr. v česko-moravskih in galUkih založnicah in 1,17;").550 gld. 34 kr. izposojenih nn hipoteke. Gasilne brizgalnice je odda'a banka 5 občinam. OJ 1. jauuvarja -peratnra j trovt N«-l>o Mokrimi v mui. cL 7, z j u t ruj a 2. pop. J), zvečer 7,'Jb»i4 mm. 786*90 u, 787*1*8 m. -f t)-s;,i; bresv. -j- 200°C hI. sv/.. -f lf><>"<* si. ivi. 1 megla n pod normalom. X:-a.ixaJs3ESi "borza, dne 13. septembra t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 78 gld. Srebrna renta .... ..... 78 „ Zlata renta.......... 99 „ 5°/0 marčna renta..... ... 93 , Akcije narodne banke....... 834 9 Krvditne akcije...... . , . 292 , London . ....... 120 „ Srebro . . ........ — , Napo!. ............ 9 „ C. kr. cekini....... . . 5 „ Nemške marke ..... 58 „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 120 . Državne srečke iz L 1864. 100 gld. 167 „ 4°/o avstr. zlata renta, davka prosta, 99 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 n n n r» * * * * 5« " „ papirna renta 5°/0..... 85 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava reg. Brečke 5°/0 . . 100 gld. 114 „ Zemlj. obč. avstr. t„ zlati zast. listi . 118 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 102 „ Prnr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ Kreditne srečke...... 100 gld. 168 „ Rudolfove srečke .... 10 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 109 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 230 „ 10 45 65 05 60 05 50'/, 67 50 25 50 35 65 25 30 90 75 50 kr. Zahvala. Štejem si v dolžnost, izreči očitno zahvalo g. I»ru ko ti mi Schenerju, gostilničarju pri „Volu** v Krhkem, za izvanredno postrežbo in uljudnost. Bil sem prezadovoljen v omenjeni gostilni, katero toplo priporočam vsem, ki imajo priliko Krško pohojevati. Trst, 13. septembra 1883. Anton Lulek, (602) pek, Bariera vochia št. 27. Pričetek šol v mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in sicer: V I. in II. deški mestui šoli, v mestni dekliški šoli in v nunski dekliški šoli prične se šolsko leto 1883/84 v 17. dan leptembra 1833. Upisovanje se bode vršilo v 14. in 15. dan j septembra t. 1. za I. mestno deško Solo v licealnem poslopji, za II. mestno deško Šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno dekliško šolo v redutnem poslopji in za nunsko dekliško šolo v nunskem samostanu. (601—1) C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 12. septembra 1883 aFtca ae išče s plačo 8 gld. na mesec. Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". .592—2) MATIJA GERBER, zaloga ces. kralj, šolskih knjig, pisalnega orodja in papirja, v Ljubljani, Kongresni trg »t. 4 fnova), priporoča šolske knjige za normalke xel leto 1883/4., kakor tudi vse v šolstvo spadajoče blago; osobito: zvezke Greinerjeve, Pokornyjeve, Musilove in Grubbauerjeve in različne risarske zvezke; peresa, peresnike itd. Priporočevaje se v prijazno nakupovanje z vsem spoštovanjem (603—1) Hs/Ta/tija, G-er"ber. V najem »e daje v Keki (Kinine) peknrlja in peči, obstoječe iz pro-dajalnice za prodajo kruha, iz pekarskih pečij, delalnice, polovičnega nadstropja, drvarnice itd. Prostori ležć na jako dobrem mestu in so v dobrem stanu. (600 -1) Natančneje se izve pri lastniku K. I.iii4ll-ji v Reki. iz dobre hiše vsprejme nn hrmio in »tniiovHnjje poštena družina v jako prijaznem in zdravem stanovanji. Dobra vzgoja se garantira. — Natančneje se zvč v čitalničnej ta-bakarnici. (595—2) Proda se K še prav dobro ohranjenih, močnih vinskih sodov z železnimi obroči in sicer 7 po 40 in jeden 70 vedrov avstr držeč b. Kje? ppve upravništvo „Slov. Naroda". (591—2> 1 Bi" cr ho 2. s5 B g. ho n •"0 p „. 3. m jjs, a M ti »I I -0 g* t m 11 O rti 4 4 4 4 4 4 4 m r stavbinski in galanterijski klepar v Ljubljani nasproti Čitalnice, ^ priporoča se visokoeastitej p. n. gospodi za vsa v to stroko spadajoča ^ ■V kleparska dela, ^pi ► kakor tudi za poprava in i»leNltauje. Za dobro tvarino, lično in trpežno delo ! se jamči. (588—2) P Mestni trg št. 14 Mestni trg št. 14 priporoča naslednje cenene stvari, deloma za vsakdanjo rabo, deloma ob početku šolskega leta: Za 5 kr. knjižica za znamenovanje s 100 uzorci. Za 3, 8 kr. posrebren naprstnik. Za 8, 10, 12, 15 kr. dvojica pristno barvan ih otroških nogovic. Za 20, 25, 27 kr, dvojica pristno barva-mli /.ruskih nogovic. Za 3 kr. vretence sukanca. Za 6 kr. klobčič volne za pletenje, trojna. Za 6 kr. 100 angleških jeklenih lasnih igel. Za 20 kr. 100 angleških šivank z zlatim uhom, odbrane velikosti. Za 5] 10, 12, 18 kr. okvir za fotografijo. Za 12, 20, 25 kr. pisana podložna tasa. M 88 kr. M dežnik s trs tono palico in nik- Ijevim klobučkom. Jedilno orodje iz britanija-srebra. 15 kr. žlica, 15 kr. francoske vilice, 8 kr. rezilom, 28 kr. žlica za mešati ti kr. bronBiran etui s 10 peresi. 28 kr. škateljca Greinerjovih ali R pereB. 2 in .'" kr. brisahu gumi. 15 kr. či&tilo za tinto. 18 kr. držalo za puro in svinčnik iz niklja. 8 kr. 20 komadov papirja in kuvertov zn pisma s črkami. 12 kr. 20 komadov papirja z vzbunka- 11 i 111 i rožicami ali tički. 5 kr. univerzalno črtalo, iinajoče v sebi puro in svinčnik, brisalo in klinček. k27, 80, 35, 45 kr. šolska torbica za dečke in deklice. !!Novoit!! Da se obvarujejo šolski rekviziti mokrote, služijo jako dobro amerikanske usnjate knjige z jermenom, za večje dijake in dekleta, 88 kr. žličica za kavo, 30 kr. nož z jeklenim 45, 60 kr. zajemalna žlica. 42, 48, 55 kr. amerikanska torba iz usnja, gostega in navadnega platna. 9, 16, 25 kr. hermetično zapirajoči se tintniki. 4, 6, 10 in 15 kr. knjižice za notice. 6, 8, 10, 15 kr. skrinjice za peresa. 25 in 28 kr. uerazrušljiva paneer-mošnja z zapiraloiu dveh krogljic. 60, 70, 88, 99 kr. album z udelanim nikljem. 92 kr. pristna verižica za uro iz sreber-nega niklja, izdelana kakor prave zlate verižice. 90, 110, 185 kr. mali kovčeg za potovanje. 27 kr. čibuk s cevjo iz Badenske višnje in jantarjevim ustnikom. (588—4) I I X X : t x : Slavni 50.000 20.000 10. 8. 6. 5. ♦ e e ♦ ♦ i ♦ ♦ ♦ Dclflmarjev i inarjBV X ♦ ♦ ♦ t * 4*. i X ♦ ♦ I i ♦ 11 goldinar. itd. vkup 10.000 dobitkov v gotovini izplačanih. Cona lo^n samo : : ♦ ♦ i : 4> ♦ ♦ : : EM-LOTE peš™ Srečkanje v 22. dan oktobra t. 1. 1. glavni dobitek v vrednosti 50.000 gld. 2. glav. dob. v vred. 20.000 gld. \ f- fl|av- J0^ v vre f Ž00° g! J »i . u ■ innnn ,j 5. glav. dob. v vred. 6.000 gld. 3. glav. dob. v vred. 10.000 gld. i 6 jj,av dob. v vred. 5000 gld. nadalje 2 dobitka po 4.000 gld., 3 dobitki po 3.000 gld., 5 dobitkov po 2.000 gld. itd., si« u i >; i j 10.000 dobitkov = 186.000 goldinarjev. Z odvzetimi 20%, kolikostjo sploh navadnega državnega davka >a dobitke, se bode vsak 1uo 3_ grold-Insur dobivajo se (596—1) * ''»»«»Ma..i pri y loteriirt?! bnreai ogersiega Jortej-klnlia, v Budimpeštanski naoijonalni kazini. Z OS trom na izredno ugoden Igralni plan „ K in osem-loterije" se kupovalci lozov v njihov lastni prid opozarjajo, da „ Kiucsem-lozov u ne zamenjajo z o>S