ANDREJA KAVAR-VIDMAR* Brezposelnost in socialno delo Brezposelnost in njene posledice postajajo vse pomembnejši predmet socialnega dela. Del raziskave, ki ga povzemamo, obravnava brezposelnost kot osebni problem brezposelnih oseb in kot problem stroke socialnega dela. Podatke za raziskavo so na terenu zbirali študenti VSSD. Opravili so 41 intervjujev z brezposelnimi osebami in 16 intervjujev s svetovalci zaposlitve na različnih enotah in izpostavah Republiškega zavoda za zaposlovanje (RZZ). Namen intervjujev je bil zbrati informacije o tistih vidikih položaja brezposelnih, ki jih kvantitativni podatki ne prikazujejo. Zbrano gradivo izraža nekaj naivnosti anketarjev, a prav zato nazorno predstavlja dejanske razmere. Obravnavanje brezposelnosti na RZZ Ob prijavi na zavodu brezposelna oseba predloži delovno knjižico ter da podatke, potrebne za uveljavljanje pravic med brezposelnostjo in iskanjem zaposlitve, npr. o posebnih znanjih, konjičkih, dodatnem izobraževanju itd. Brezpnca na Vtsoki ioti u socialno delo. LjuMiana-4 1 9 Teorija in praksa, let 30. St. .5-«. Ljubljana 1V93 pasivni in vdani v usodo. Denarna stiska raste iz dneva v dan, pojavlja se strah za preživetje. Brezposelni si sami bolj ali manj intenzivno prizadevajo najti zaposlitev ali delo ali začeti s samostojno dejavnostjo. Kanali zaposlovanja, ki smo jih opazili v naši raziskavi, se ujemajo s tistimi, opisanimi v drugih raziskavah, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem in brezposelnostjo v Sloveniji (Zbornik, Trbanc). Precej je takih, ki si priložnostno delo sami iščejo, pri iskanju zaposlitve pa se zanašajo na zavod. Opaziti je, da je kar nekaj brezposelnih z zadovoljstvom sprejelo možnost za javna dela, če so bila primerna njihovim sposobnostim. Precej zanimanja je za razne tečaje, ki jih organizirajo enote RZZ. Z dodatnim znanjem si brezposelni obetajo boljše zaposlitvene možnosti. Posamezniki pa so že povsem obupali in se ne trudijo več, da bi našli zaposlitev ali delo. Starejši računajo na možnost za predčasno u|X)kojitev ali starostno upt> kojitev z nepolno pokojninsko dobo, nekoliko mlajši na invalidsko upokojitev. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. 1. RS, 5/ 91,12/92 - ZZZB) socialnega dela ne navaja med nalogami zavoda za zaposlovanje. Ker pa iskalci zaposlitve imajo socialne težave, nekatere naloge socialnega dela po sili razmer opravijo tisti delavci zavoda, ki delajo neposredno s strankami. To so predvsem svetovalci zaposlitve. Sodelovanje s centri za socialno delo Ko brezposelni izgubijo pravice iz zavarovanja ob brezposelnosti, če ne zadoščajo ali če do njih sploh niso bili upravičeni, jim kot zadnja državna institucija lahko zagotovi pomoč center za socialno delo na podlagi zakona o socialnem varstvu (ZSV, 54/92). Brezposelni se obračajo na centre predvsem po denarno pomoč zaradi oprostitve prispevka za zdravstveno varstvo, subvencije stanarine in podobnih materialnih vprašanj. Merila za dodeljevanje denarnih pomoči so vedno strožja in dobijo jih le tisti, ki so v zares hudi materialni stiski. Če izpolnjujejo pogoje, jim je dodeljena enkratna ali začasna pomoč. Na centrih za socialno delo menijo, da denarne dajatve iz zavarovanja za brezposelnost mnogim upravičencem ne zadostujejo za življenje. Na več centrih brezposelnim poskušajo pomagati pri iskanju občasnih del, kot so obiranje sadja, sezonska dela, priložnostna dela. Včasih delavci centrov za socialno delo s pomočjo svojih poslovnih stikov pomagajo tudi pri iskanju zaposlitve. Skoraj na vseh centrih usmerjajo brezposelne k javnim delom. Manj prihajajo brezposelni na center za socialno delo zaradi psihičnih težav, »ko so notranje čisto na tleh«. Center za socialno delo nastopi kot podporni svetovalec. Na centrih ugotavljajo, da brezposelnost vpliva na družinske razmere, odnose med partnerjema in na odnos do otrok. Tako se brezposelnost posredno obravnava ob drugih socialnih težavah. Položaj in stališča brezposelnih Iz razgovorov, ki so bili opravljeni z brezposelnimi, izhaja, da so mnogi med njimi v hudih stiskah, ki se ne nanašajo zgolj na pomanjkanje denarja in dela, čeprav najbolj pogosto navajajo materialne težave. Mlajše brezposelne vzdržujejo starši, starejše zakonci in drugi sorodniki. Čeprav dohodki drugih družinskih članov rešujejo materialne težave (»Še sreča, da je žena zaposlena. Ko sem ostal brez službe, je morala ona plačevati stanovanje in sploh vse stroške.«), je za mnoge finančna odvisnost huda težava. Mlajši navajajo nelagodnost, zadrego. (»Nimam ugleda pri dekletovih starših.«) Starejši menijo, da ne opravljajo svoje vloge v družini. (»Sem odveč kot moški, ki ni sposoben preživljati družine.«) Težiik je preht>d k skromnejšemu ali celo revnemu življenju. (»Naenkrat moraš znati živeti veliko bolj skromno.«) Kaj to pomeni za posamezno družino, je odvisno od življenjskega standarda pred brezposelnostjo. Nekomu je težko sprejeti situacijo, v kateri mora paziti na ceno hrane. V družini, kjer je oče brezposeln že skoraj eno leto, redno plačujejo le račun za elektriko, za druge prejemajo opomin za opominom. Tiste, ki imajo družino, skrbi vzdrževanje otrok. (»Najtežje mu je, ker otrokom ne more zagotoviti normalnega otroštva. Odraščajo v napetem družinskem ozračju, ki ga povzroča stalno pomanjkanje denarja.« 26-letni nekvalificirani delavec: »Najtežje mi je, ker sem mlad in zdrav in bi delal vse. pa ne morem dobiti dela. Letos sem bil na javnih delih, bilo je dobro plačano, tako da ima zdaj hči zimsko obleko.«) Izgubo zaposlitve povezujejo z občutki zapostavljenosti in inlvečnosti. Pretrgajo se stiki s sodelavci, prekinejo delovne navade. Priložnostna dela ne dajejo občutka pripadnosti. »Ritem« pri takem delu je drugačen. Pogrešajo delovno okolje, sodelavce in svoje delo samo po sebi. Zanimivo je, da je navezanost na delovno okolje izrazilo zelo veliko mladih ljudi s kratko delovno dobo ali samo s končanim pripravništvom. Za mlajše je izguba zaposlitve tudi izguba možnosti za strokovno izpopolnjevanje in nabiranje delovnih izkušenj. Nekaterim brezposelnim osebam (npr. iskalcem prve zaptislitve) se čas brezposelnosti ne všteva v pokojninsko dobo, kar bo kasneje imelo materialne posledice v nižji pokojnini ali podaljšano zaposlitev v starejših letih. Odnosi v družini so se spremenili. (»Vse je prevzela v roke žena«, »Doma mi težijo, ker ne delam.«) Prepiri v družini so postali pogostejši. Nekdo pogreša, ker se žena zanj več ne uredi in lepo obleče. Prepirajo se zaradi malenkosti. Nekateri mlajši se pritožujejo, da jim starši ne dajo denarja za drobnarije, kot so pivo, slaščica, revija. Drugi se pred starši čutijo krive, »ker oni delajo, jaz pa samo postopam, ker ne najdem nikjer obstanka«. Posamezniki se ne čutijo enakopravne z nekdanjimi prijatelji, ki so še zaposleni. (»Gledajo te z viška, češ kaj boš ti. ki ti ni treba zjutraj vstajati in garati za uboge pare. Dobiš jih. čeprav doma lenariš.«) 42-letni ključavničar pravi, da se je v času, ko je bil zaposlen, počutil varnejšega, preskrbljenega in predvsem normalnega. Z »normalnim« razume: »Bil sem delavec. Imel sem OD. Imel sem prijatelje. - Zdaj eden dela v Italiji, drugi na kmetiji, jaz pa .se očitno ne znajdem. Nimam zvez, sam sem in reven.« Isti toži, da ga mori utesnjenost. Nervozo sprošča z gledanjem TV. »Saj če grem v gostilno, ne morem plačati niti runde s tem, kar imam.« Posamezniki preživljajo izredno hude krize: depresije, celo poskuse samomora. Velik problem je prosti čas. Precej anketirancev se je vključilo v razne oblike usposabljanja, vendar kaže, da to ne zadostuje. (»Prostega časa imam na pretek, da se počutim zgubljen v njem.«) Veliko brezposelnih, zlasti starejše in tiste, ki so že dalj časa brez dela, težita strah pred trajno brezposelnostjo in splošna nesigurnost (»Neprestano je treba skrbeti in gledati naprej.«) 42 1 Teori)« ui pijkvj. Icl 30. 5-4. I,|ubl)«n« I99J Manjši del brezposelnih je s svojim položajem zadovoljen. To so predvsem nekateri mladi, ki imajo doma zagotovljeno eksistenco in jim je vSeč več prostega časa z denarnim nadomestilom kot žepnino. Vendar je to manjSina. Posamezniki kombinirajo občasna dela in prosti čas. Nekateri so kot pozitivno navedli več možnosti za ukvarjanje z otroki. Posebno ogrožene skupine Posebne težave posameznih skupin brezposelnih oseb so dveh vrst: posebno slabe možnosti za zaposhtev ali delo in pa posebno težke materialne, socialne in čustvene posledice brezposelnosti. RZZ se je doslej ukvarjal predvsem s tistimi brezposelnimi, ki imajo posebno slabe možnosti za zaposlitev. To st) tako imenovani teže zaposljivi. »Težja zaposlji-vost« pomeni na ravni pojavnosti vrsto ovirajočih stanj in naravnanosti v zvezi s sposobnostjo delati, ki so lahko posledica ptimanjkljive ali celo odsotne izobrazbene in poklicne usposobljenosti, resnih telesnih in/ali duSevnih okvar ter družbene/socialne prikrajSanosti (Brejc). Malo možnosti za zaposlitev in delo imajo Romi. Zelo težko se zaposlijo tudi starejši delavci, iskalci prve zaposlitve, invalidi, duSevno manj razviti in duševno bolni, osebe brez poklica, pripadniki drugih narodov, alkoholiki, dolgotrajno brezposelni in vsi tisti, ki imajo kakršne koli ovire v zvezi z delom ali ki odstopajo od povprečja. Manjše možnosti za zaposlitev imajo tudi tisti, ki so postali brezposelni ob stečaju, ker je takrat hkrati brez dela množica delavcev. V posebno težavnem položaju so dolgotrajno brezposelne osebe. Za dolgotrajno brezposelne imamo tiste, ki so brez zaposlitve več kot eno leto. Velik delež populacije dolgotrajno brezposelnih predstavljajo teže zaposljivi. Po drugi strani pa je velika verjetnost, da dolgotrajno brezposelne osebe zaradi svojega položaja postanejo tudi teže zaposljive. Znano je, da je trajanje brezposelnosti v obratnem sorazmerju z verjetnostjo, da se bo brezpt)selna oseba ponovno zaposlila (Ricca). Zaposlitev za delovne invalide bi morala praviloma zagotoviti organizacija, kjer so (bili) zaposleni. Zaradi stečajev in prestrukturiranja organizacij med brezposelnimi invalidnimi osebami prevladujejo delovni invalidi. Med invalidnimi osebami so po mnenju nekaterih svetovalcev v posebno težavnem položaju duševno bolni. Nekateri mladi so med študijem prejemali štipendijo, po dokončanem šolanju ostanejo z diplomo in brez sredstev, prijavljeni na RZZ. Mnogi brezposelni, ki so opravili pripravništvo, nimajo možnosti nadaljnje zaposlitve oziroma za delo. Po opravljenem pripravništvu so spet brezposelni. Imajo pripravniški izpit, še vedno pa nimajo dovolj izkušenj, da bi imeli enakopraven položaj na trgu delovne sile. Nekateri delodajalci mlade izkoriščajo kot pt>ccni delovno silo. Socialno, ekonomsko in osebno so najbolj prizadeti ljudje v srednjih letih (po 40. letu) in starejši delavci, ki po 20. 25 ali več letih dela skorajda nimajo več možnosti, da bi se ponovno zaposlili. Ekonomsko so v posebno hudem položaju mlade družine, ki so sicer urejene, a sta oba zakonca brezposelna. Denarno nadomestilo je za preživljanje štiričlanske družine s šoloobveznima otrokoma običajno prenizko. Problemi, protislovja, perspektive Do sprejetja veljavnih predpisov o delovnih razmerjih je bila stalnost zaposlitve v Sloveniji skoraj popolnoma zagotovljena. Delo je bilo pri vrhu lestvice vrednot v načinu življenja, v političnih opredelitvah in v zakonodaji. Z zakonom o delovnih razmerjih (Ur. I. RS, 12/9(1. 15/91) je stalnost zaposlitve ukinjena. Pravna ureditev zaposlovanja in zavarovanja ob brezposelnosti je v Sloveniji podobna kot v državah Zahodne Evrope. Novi ZZZB je primerljiv z evropsko zakonodajo tudi glede razvijanja novih zaposlitvenih možnosti in drugih oblik delovnega angažiranja brezposelnih. V mnogih evropskih državah nadomestila za brezposelnost in druge pravice socialne varnosti zagotavljajo prejemke za relativno dolgo obdobje, vendar se višina prejemkov postopoma zmanjšuje. Dolgotrajna brezposelnost sčasoma povzroči dokončno izključitev s trga dela. Pojavi se posebna institucionalna oblika brezposelnosti - »izključenost« -. pri kateri se brezposelni niti nimajo več za brezposelne (Kerschen. Kessler. 274). Tudi slovenska ureditev pozna sestopanje: denarno nadomestilo za brezposelnost, denarna pomoč za brezposelnost, denarni dodatki socialnega varstva. Brezposelnost v naših sedanjih razmerah prizadetim ne |X)vzroča samo materialnih težav, ampak tudi vrsto drugih, predvsem socialnih in čustvenih. V mnogih primerih lahko govorimo o hujših materialnih težavah, izolaciji iz dotedanjega okolja, prikrajšanosti v kulturnem in družabnem življenju, omejevanju človeških stikov, osamljenosti in podobno. V družbi, ki je vključenost v delo postavljala v središče posameznikovega življenja, pomeni izguba zaposlitve izgubo mnogih človeških stikov in izključenost iz številnih dotedanjih dejavnosti. Brez dela ostajajo ljudje, ki v svoji življenjski perspektivi upravičeno niso upoštevali možnosti, da postanejo brezposelni. »Nepričakovanost« dodatno otežuje socialni položaj brezposelnih v Sloveniji. Ker so do nedavnega bili brezposelni predvsem ljudje, ki sodijo med teže zaposljive. se je imela in se še ima bezposelnost za posebno stigmo. Vprašanje je. ali je brezposelnost pri anketirancih, zajetih z raziskavo, povzročila revščino. Njihov gmotni položaj je zelo različen, odvisen predvsem od družinskih razmer. Pri nekaterih je posledica brezposelnosti prekinitev udeležbe v običajih in dejavnostih, ki so v navadi v njihovem okolju. Taka prekinitev se ima za znak nastopa revščine (VVictor. 31). Nekaterim zmanjka denarja za nakup vsakdanjih potrebščin (Novak. 656). Opozoriti je treba na ugotovitev, da je brezposelnost glavna pot v revščino (Robinskon. Gregson. 46). Posebno vzbuja skrb. da so posamezniki omenjali vpliv brezposelnosti na položaj otrok, kar lahko pomeni začetek prehajanja revščine v naslednjo generacijo. Raziskava je pokazala nekatere socialne težave, ki prizadevajo velik del brezposelnih. tudi tistih, ki imajo realne možnosti za ponovno zaposlitev. Za socialno delo v Sloveniji je brezposelnost relativno nov problem tako po obsegu kot po vsebini. Populacija, ki glede na pravno ureditev in po sami logiki dogajanja prehaja iz pristojnosti službe zaposlovanja v pristojnost socialnega varstva, so tisti brezposelni, ki jih prizadeva revščina, dolgotrajno brezposelni, teže zapsti, lahko pa brezposelnim strokovno pomaga. Naloga socialnih delavcev v takih razmerah je ne le skrb za zagotavljanje najnujnejših materialnih dobrin, ampak predvsem pomoč pri izboljšanju kakovosti življenja brezposelnih, pri uporabi »prostega časa« na zadovoljiv in perspektiven način in pri obvladovanju socialnih stisk, ki jih povzroča brezposelnost. Strokovno socialno delo lahko prispeva k ohranjanju in razvijanju delovnih sposobnosti ter k vzdrževanju moralne nedotakljivosti brezposelnih. Kot kaže primer iz Uelmonda. pa so metode socialnega dela uporabne tudi pri zaposlovanju. LrrERATURA L Petcf Ashby: The long-tcnn unemployed. Action for a lorgoiten million. Bedford Square Press of the National Council for Voluntary Organisations (NCVO). Uindon, 1988 2. T. Breic: Rehabilitaajsko delo s tej|e /aposljivimi ivsebami. Zveza skupnosti za zaposlovanje Slovenije. L|ilbijana, marec 1987 3. S. Dealtin, F WUkiasoa: Social pt^icy and economic efficicncy: The deregulation of the labour market in Britain, Critical Social Policy. J3. wtnter 1991/92. sir 40-61 4 Into the twenty-riist century: The dcvelo|>rocnt ol social security. I1.0. Geneva, 1984 5. N Kerscbcn. F Kessler: Unemployment benefit in France and the Federal Republk ol Germany: Social protection or emplovmcnl market regulatiua? Some legal aspects. I.SSR. 3(43)90. sir 270-286 6 R Konle-Seidl, II Ulhnann. U. WaKsei: The Furopean social space: Atypical forms o( emplaymcnl and trorking hours in the F.utopean Community, I.SSR. 2|XUII)90. str, 143-179 7 R Kyuvsky. A Radovan' Konvenci)e in priporočila Mednarodne urganuaci)e dela t komentarjem. Center a samoupravno msmutistio dc)evnost. Ljubljana. 197S 8. Letopis o zdravstvenem in socialnem varstvu v Sloveniji 91. Ljubljana, sept 1991 9. M F. Loulti: Self-imptoyntcnt patterns and policy issues in Europe. II.R. vol. 130. 1/91. I-I9 10. M Novak RevKina v 80. letih v Slos*ni|i. IIP. 7-H(XXIX)92. str 651-661 II S- Riccii Ixs services de I'emploi. BIT. Gentve. 1982 12, F. Robinson. N Gregson: The Underclass: a dass apan-" Critical Social Policy. 34. summer 1992. stt. 38-51 13. G. Standing: The road to workfare: Alternative to welfare or thread to occupation?. ILR. vol 129. Si. 6. sU. 678 14 H Van den Berg, C- G. Van der Veer The Myth of -Unemployable. People: An Evaluation ol a New Employment Service for the >Hatd Core- Unemployed. Journal of Social Policy, vol. 21, April 1992. sir 145-210 15 J P Wictot: La pausTetčet la security sodalc. Sociological Research and Social Security. European Institute (or Social Security. EISS yearbook. 1986. Kluwer Law and laJniti