Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa



Iztok Štamfelj



ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB



Študijsko gradivo





2. IZDAJA, 2023



Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



Naslov:





Anatomske osnove modelacije zob

Avtor:





Iztok Štamfelj

Lektorica:





Nataša Petek Hvala

Izdaja:





2. izdaja

Izdajatelj in založnik:

Ljubljana, Medicinska fakulteta, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, Univerza v Ljubljani Leto izdaje:



2023

Format:





PDF

Spletno mesto:



http://www.mf.uni-lj.si/kzbnmzo/studijska-literatura

Modelacije, fotografije in skice v študijskem gradivu so avtorjevo izvirno delo.





Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 153599747

ISBN 978-961-267-241-6 (PDF)

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





Zdravniki so brez anatomije kot krti: delajo v temi in plod njihovega dela so gomile.

Friedrich Tiedemann, nemški anatom (1781–1861)





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



PREDGOVOR

Študijsko gradivo Anatomske osnove modelacije zob je namenjeno študentom 2. letnika dentalne medicine, ki opravljajo vaje pri predmetu Funkcionalna in klinično aplikativna morfologija in embriologija zobnega organa na Medicinski fakulteti UL. Vaje so nadgradnja teoretičnega znanja morfologije zobnih kron, ki ga študent pridobi v 1. letniku pri predmetu Anatomija zob. Sodobna dentalna medicina stremi k estetskemu in funkcionalnemu posnemanju naravnega zobovja. Za uspešno izvedbo kliničnih postopkov je poleg študija anatomske oblike zob potrebna tudi ročna spretnost, ki jo pridobimo z vajo. Za dosego tega cilja bomo uporabljali modifikacijo klasične tehnike modelacije v vosku, ki je tekstovno in slikovno prikazana v tem študijskem gradivu.



Ljubljana, 2022



PREDGOVOR K 2. IZDAJI

Nova izdaja je vsebinsko in slikovno izpopolnjena. Dodan je tudi shematski prikaz korakov pri modelaciji sekalcev in podočnikov.



Ljubljana, 2023





---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

V študijskem gradivu je izraz študent uporabljen kot nevtralen izraz za moške in ženske.





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



KAZALO VSEBINE

1.

Priprava mavčnega modela





1

2.

Pripomočki za modelacijo zob





1

3.

Metoda modelacije zob v vosku





4

4.

Modelacija stalnega zgornjega prvega sekalca





8

5.

Modelacija stalnega zgornjega drugega sekalca





9

6.

Modelacija stalnega spodnjega prvega sekalca





11

7.

Modelacija stalnega spodnjega drugega sekalca





13

8.

Modelacija stalnega zgornjega podočnika





14

9.

Modelacija stalnega spodnjega podočnika





15

10.

Modelacija zgornjega prvega ličnika





16

11.

Modelacija zgornjega drugega ličnika





17

12.

Modelacija spodnjega prvega ličnika





18

13.

Modelacija spodnjega drugega ličnika





19

14.

Modelacija stalnega zgornjega prvega kočnika





20

15.

Modelacija stalnega zgornjega drugega kočnika





21

16.

Modelacija zgornjega tretjega kočnika





22

17.

Modelacija stalnega spodnjega prvega kočnika





23

18.

Modelacija stalnega spodnjega drugega kočnika





24

19.

Modelacija spodnjega tretjega kočnika





25

20.

Literatura





26





1. PRIPRAVA MAVČNEGA MODELA

Na začetku vaj dobi študent mavčni model zgornjega in spodnjega stalnega zobnega loka. Na teh modelih določene zobne krone po navodilu vodje vaj s svedrom, vpetim v ročnik, vodoravno obrusi do nivoja medzobne papile (Slika 1). V nadaljevanju vaj odbrušene zobne krone postopoma obnovi z dodajanjem voska. Manjše napake na modelu, ki so nastale med izlivanjem, je treba pred začetkom dela zaliti z mavcem ali voskom. Modelacija zob z dodajanjem voska, t. i. navoskom (angl. wax-up), ima določene prednosti pred izrezovanjem zoba iz voščenega ali mavčnega bloka (angl. carving). Zahteva namreč modelacijo zobnih kron v naravni velikosti ter prilagajanje oblike sosednjim in kontralateralnim zobem, kar je podobno modeliranju plombe v kliničnem okolju. Poleg tega omogoča, da se pri delu urimo v opazovanju in posnemanju naravnih oblikovnih značilnosti zob. Na tej študijski ravni okluzijskih odnosov še ne vključujemo v modelacijo.





Slika 1. Od leve proti desni si sledijo prikazi izhodiščnega stanja pred začetkom modelacije stalnega desnega zgornjega prvega sekalca (11), prvega ličnika (24) in prvega kočnika (16).



2. PRIPOMOČKI ZA MODELACIJO ZOB

Uporabljali bomo komplet petih instrumentov po Petru K. Thomasu (PKT1–PKT5), modelirni vosek in alkoholni ali plinski gorilnik (Slika 2). Instrumenti imajo po dva aktivna dela, ki se razlikujeta po velikosti ali obliki. Slike 3–6 prikazujejo aktivne dele posameznih instrumentov, opisane pa so tudi njihove funkcije.





1





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





PKT1

PKT2

PKT3

PKT4



PKT5



Slika 2. Fotografije prikazujejo komplet modelirnih instrumentov (levo), lonček z modelirnim voskom (desno zgoraj) in alkoholni gorilnik (desno spodaj).





2





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



Slika 3. PKT1 in PKT2 imata ukrivljene

aktivne dele s topo konico. Z njima

dodajamo kapljice segretega voska na

PKT1

mavčno osnovo ter tako oblikujemo

voskovne

stebričke

in

grebene.

Instrumenta sta uporabna tudi za

glajenje površine voska.



PKT2



Slika 4. PKT3 ima stožčasto oblikovana

aktivna dela, ki se razlikujeta le po

velikosti. Z njima oblikujemo brazde na

grizni ploskvi in gladimo površino voska.



PKT3





Slika 5. PKT4 ima ploščata, koničasta

aktivna

dela,

ki

sta

postavljena

pravokotno drug na drugega. Z njima

vosek odstranjujemo. Aktivni del, ki je

prikazan na levi fotografiji, je uporaben

tudi za oblikovanje fisurnega sistema na

griznih ploskvah ličnikov in kočnikov.



PKT4

PKT4



Slika 6. PKT5 ima ploščata, krožno

zarezana

aktivna

dela,

namenjena

oblikovanju trikotnih grebenov na griznih

ploskvah ličnikov in kočnikov.





PKT5

3





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



3. METODA MODELACIJE ZOB V VOSKU

Avtor metode dodajanja voska je gnatolog A. Payne, P. K. Thomas pa je razvil ustrezne modelirne instrumente. Z instrumentoma PKT1 in PKT2 po kapljicah dodajamo segreti vosek ter tako oblikujemo zasnove vrškov in grebenov, s PKT3 gladimo površino voska, s PKT4 in PKT5 pa vosek odstranjujemo. Cilj dela je s postopnim dodajanjem in odvzemanjem voska poustvariti naravno obliko zobne krone. V tem učnem gradivu je prikazana avtorjeva prilagoditev izvirne metode našemu študijskemu programu.

Vosek dodajamo tako, da PKT1 ali PKT2 segrejemo v plamenu gorilnika in se z njim dotaknemo voska v posodi. Pomembno je, da segrejemo ukrivljeni, vezni del instrumenta in ne konice. Vosek se namreč vselej premakne stran od segretega dela, zato se pri pravilnem segrevanju kapljica oblikuje na konici instrumenta (Slika 7). Napačno je segrevati konico, ker se kapljica voska posledično premakne proti veznemu delu instrumenta.





Slika 7. Pravilno segrevanje instrumentov za dodajanje modelirnega voska (levo) in instrument s kapljico segretega voska, ki je pripravljena za nanos na mavčno osnovo (desno).



Za glajenje površine voska uporabljamo instrument PKT3, lahko pa tudi instrumenta PKT1 in PKT2, ki sta v osnovi namenjena dodajanju voska. V ta namen aktivni konec instrumenta nekoliko segrejemo v plamenu in nato drgnemo po površini voska. Instrument ne sme biti tako vroč, da se vosek pri dotiku topi. Instrumentov za odstranjevanje voska (PKT4 in PKT5) nikoli ne segrevamo!

Študijsko gradivo v nadaljevanju slikovno in sistematično prikazuje postopke modelacije kron posameznih vrst stalnih zob v vosku z ustreznimi instrumenti. Najbolj podrobno je postopek prikazan pri zgornjem drugem in spodnjem prvem sekalcu. Z vajo boste postopoma usvojili postopek modelacije in razvijali ročne spretnosti. Že v predgovoru je zapisano, da je modelacija zob nadgradnja predmeta Anatomija zob iz 1. letnika študija. Ključno je, da študent pred začetkom vaj odpre učbenik anatomije zob in osveži že pridobljeno znanje, kajti če glava vé, bo tudi roka znala narediti. Besede, ki jih je Zoran Mušič, avtor Morfološkega atlasa človeškega zobovja, zapisal leta 1950, so aktualne tudi danes: 4



Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



»Modelacija zob ni iskanje oblik na slepo srečo, temveč sistem in znanje. Modelacija zoba je sistematsko in točno prenašanje splošnih anatomskih pravil in vnanjosti naravnega zoba na zob, ki ga poustvarjamo po naravi.« Vir: Mušič Z. O značaju zobnih oblik. Zobozdrav Vestn 1950; 5 (3−6): 123.

Modeliranje ličnikov in kočnikov poteka po korakih, ki jih shematsko prikazuje Slika 8.

Postopek vključuje oblikovanje:

1. voskovnih stebričkov, ki nakazujejo položaj vrškov in njihovo višino; 2. mezialnih, distalnih in osrednjih grebenov vrškov; 3. obrobnih grebenov (modelacijo oboda zoba imenujemo »ribja usta«); 4. trikotnih grebenov na grizni ploskvi;

5. dodatnih grebenov, žlebov in fisurnega sistema.

Tudi pri sekalcih in podočnikih sledimo opisanemu zaporedju korakov, le da na začetku s postavitvijo voskovnih stebričkov nakažemo višino in položaj griznega roba ter zobnega tuberkla (Slika 9).





5





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 8. Shematski prikaz postopka nanašanja voska na mavčno osnovo stalnega levega zgornjega drugega kočnika. Postopek vključuje modelacijo: A – voskovnih stebričkov, ki nakazujejo položaj vrškov in njihovo višino; B – mezialnih in distalnih grebenov bukalnih vrškov; C – bukalnih grebenov bukalnih vrškov; D – bukalne ploskve; E – mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; F – palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; G –

palatinalne ploskve; H – obrobnih grebenov (s tem je zmodeliran obod zoba, imenovan »ribja usta«); I – trikotnih grebenov; J – dodatnih grebenov bukalnih vrškov; K – dodatnih grebenov palatinalnih vrškov; L – žlebov in fisurnega sistema.

6





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





A





B





C





D





E





F





G





H





I

Slika 9. Shematski prikaz postopka nanašanja voska na mavčno osnovo stalnega levega zgornjega prvega sekalca. Postopek vključuje modelacijo: A – voskovnega stebrička, ki nakazuje položaj in višino griznega roba; B – mezialnega in distalnega dela griznega roba; C –

srednjega grebena labialne ploskve; D – labialne ploskve; E – voskovnega stebrička, ki nakazuje položaj in višino zobnega tuberkla; F – srednjega grebena zobnega tuberkla; G –

zobnega tuberkla; H – obrobnih grebenov (s tem je zmodeliran obod zoba, imenovan »ribja usta«); I – palatinalne vdolbine.





7





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



4. MODELACIJA STALNEGA ZGORNJEGA PRVEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I



Slika 10. Postopek modelacije stalnega desnega zgornjega prvega sekalca: A – labialni stebriček nakazuje položaj in višino griznega roba, vrisana točka pa mesto modelacije palatinalnega stebrička; B

– palatinalni stebriček nakazuje položaj in višino zobnega tuberkla na bodoči palatinalni ploskvi; C, D

– postopek modelacije labialne ploskve; E – postopek modelacije palatinalne ploskve; F – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; G – postopek modelacije zobnega tuberkla in palatinalne vdolbine; H, I –

dokončana modelacija zobne krone z labialne in palatinalne strani.





8





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



5. MODELACIJA STALNEGA ZGORNJEGA DRUGEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 11. Postopek modelacije stalnega desnega zgornjega drugega sekalca: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije labialnega voskovnega stebrička; B, C – pogled na stebriček, ki nakazuje položaj in višino griznega roba, s palatinalne in labialne strani; D, E – zmodelirani grizni rob z labialne in palatinalne strani; F, G – zmodelirani srednji lobus z labioincizalne in mezialne strani; H, I, J – zmodelirani labialni del zobne krone z labialne, incizalne in palatinalne strani, z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije palatinalnega voskovnega stebrička; K, L – palatinalni stebriček, ki nakazuje položaj in višino zobnega tuberkla, z meziopalatinalne in incizalne strani.

9





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





M





N





O





P





R





S





T





U





V



Slika 11 (nadaljevanje). M, N – zmodelirani zobni tuberkel s palatinalne in incizalne strani; O –

zmodelirani obod zoba »ribja usta«; P – modelacija obrobnih grebenov in palatinalne vdolbine; R, S –

levo-desna primerjava višine griznega roba in njegovih prehodov v aproksimalni ploskvi; T, U, V –

dokončana modelacija zobne krone z labialne, palatinalne in incizalne strani. Vidna je palatinalna brazda, ki je pri tem zobu pogost oblikovni znak.





10





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



6. MODELACIJA STALNEGA SPODNJEGA PRVEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 12. Postopek modelacije stalnega levega spodnjega prvega sekalca: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije labialnega voskovnega stebrička; B, C – pogled na stebriček, ki nakazuje položaj in višino griznega roba, z lingvalne in labialne strani; D, E – zmodelirani grizni rob z labialne in lingvalne strani; F, G – zmodelirani srednji lobus z labioincizalne in distalne strani; H, I – zmodelirani labialni del zobne krone z labialne in lingvalne strani z vrisano točko, ki označuje mesto modelacije lingvalnega stebrička; J, K – lingvalni stebriček, ki nakazuje položaj in višino zobnega tuberkla, z lingvalne in incizalne strani.



11





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL





M





N





O





P





R





S



Slika 12 (nadaljevanje). L, M – zmodelirani zobni tuberkel z lingvalne in incizalne strani; N –

zmodelirani obod zoba »ribja usta«; O – modelacija obrobnih grebenov in lingvalne vdolbine; P, R, S –

dokončana modelacija zobne krone z labialne, lingvalne in incizalne strani.





12





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



7. MODELACIJA STALNEGA SPODNJEGA DRUGEGA SEKALCA





A





B





C





D





E





F





G





H





I



Slika 13. Postopek modelacije stalnega desnega spodnjega drugega sekalca: A – labialni in lingvalni stebriček nakazujeta položaj in višino griznega roba ter zobnega tuberkla na bodoči lingvalni ploskvi; B, C – postopek modelacije labialne ploskve; D – postopek modelacije lingvalne ploskve; E –

zmodelirani obod zoba »ribja usta«; F, G – postopek modelacije zobnega tuberkla in lingvalne vdolbine; H, I – dokončana modelacija zobne krone z lingvalne in labialne strani.





13





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



8. MODELACIJA STALNEGA ZGORNJEGA PODOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 14. Postopek modelacije stalnega desnega zgornjega podočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B –

bukalni in palatinalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrška na griznem robu ter zobnega tuberkla na bodoči palatinalni ploskvi; C – določitev višine bukalnega stebrička na osnovi primerjave z dolžino krone levega zgornjega podočnika; D, E – postopek modelacije bukalne ploskve; F – postopek modelacije lingvalne ploskve; G – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; H, I – modelacija osrednjega grebena na palatinalni ploskvi; J, K, L – dokončana modelacija zobne krone.



14





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



9. MODELACIJA STALNEGA SPODNJEGA PODOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 15. Postopek modelacije stalnega levega spodnjega podočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B, C

– bukalni in lingvalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrška na griznem robu ter zobnega tuberkla na lingvalni ploskvi; D – določitev višine bukalnega stebrička na osnovi primerjave z dolžino krone desnega spodnjega podočnika; E, F – postopek modelacije bukalne ploskve; G, H, I – postopek modelacije lingvalne ploskve; J, K, L – dokončana modelacija zobne krone z labialne, mezialne in lingvalne strani.



15





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



10. MODELACIJA ZGORNJEGA PRVEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I

Slika 16. Postopek modelacije levega zgornjega prvega ličnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B, C – bukalni in palatinalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi, zato mora biti palatinalni stebriček nekoliko nižji in nagnjen mezialno; D – zmodelirana bukalna ploskev; E –

zmodelirani obod zoba »ribja usta«; F – zmodelirana okluzijska ploskev; G, H, I – dokončana modelacija zobne krone z bukalne, palatinalne in okluzijske strani.





16





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



11. MODELACIJA ZGORNJEGA DRUGEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I

Slika 17. Postopek modelacije desnega zgornjega drugega ličnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B –

bukalni in palatinalni stebriček nakazujeta položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi, zato morata biti pri tem zobu podobne višine; C – zmodelirana bukalna ploskev; D – zmodelirana palatinalna ploskev; E – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; F – zmodelirana trikotna grebena vrškov; G, H, I – dokončana modelacija zobne krone z okluzijske, palatinalne in bukalne strani.





17





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



12. MODELACIJA SPODNJEGA PRVEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 18. Postopek modelacije desnega spodnjega prvega ličnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanima točkama, ki označujeta mesti modelacije voskovnih stebričkov; B – bukalni stebriček nakazuje položaj in višino bukalnega vrška; C – zaradi velike razlike v velikosti vrškov pri tem zobu je stebriček na lingvalni strani znatno nižji od tistega na bukalni strani; D, E – postopek modelacije bukalne ploskve; F, G – postopek modelacije lingvalne ploskve; H – zmodelirani obod zoba

»ribja usta«; I – zmodelirana okluzijska ploskev; J, K, L – dokončana modelacija zobne krone z bukalne, lingvalne in okluzijske strani. Vidna je meziolingvalna brazda.



18





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



13. MODELACIJA SPODNJEGA DRUGEGA LIČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 19. Postopek modelacije levega spodnjega drugega ličnika: A – bukalni stebriček nakazuje položaj in višino bukalnega vrška; B – lingvalna stebrička nakazujeta položaj in višino obeh lingvalnih vrškov; C, D – postopek modelacije bukalne ploskve; E, F – postopek modelacije lingvalne ploskve; G

– zmodelirani obod zoba »ribja usta«; H, I – postopek modelacije okluzijske ploskve; J, K, L –

dokončana modelacija zobne krone z bukalne, lingvalne in okluzijske strani.



19





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



14. MODELACIJA STALNEGA ZGORNJEGA PRVEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 20. Postopek modelacije stalnega levega zgornjega prvega kočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B –

dva bukalna in dva palatinalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi;

C, D, E – modelacija bukalne in palatinalne ploskve, vključno s Carabellijevim znakom; F – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; G – zmodelirani trikotni grebeni; H, I – postopek modelacije dodatnih grebenov in žlebov na okluzijski ploskvi; J, K, L – dokončana modelacija zobne krone z bukalne, palatinalne in okluzijske strani.



20





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



15. MODELACIJA STALNEGA ZGORNJEGA DRUGEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 21. Postopek modelacije stalnega desnega zgornjega drugega kočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B – dva bukalna in dva palatinalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C, D – postopek modelacije palatinalne ploskve; E, F – postopek modelacije bukalne ploskve; G – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; H – zmodelirani trikotni grebeni; I – postopek modelacije dodatnih grebenov in žlebov na okluzijski ploskvi; J, K, L – dokončana modelacija zobne krone z bukalne, palatinalne in okluzijske strani.



21





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



16. MODELACIJA ZGORNJEGA TRETJEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 22. Postopek modelacije levega zgornjega tretjega kočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B – dva bukalna in en palatinalni stebriček nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C, D –

modelacija bukalne ploskve; E, F – modelacija palatinalne ploskve; G – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; H – zmodelirani trikotni grebeni; I – postopek modelacije dodatnih grebenov in žlebov na okluzijski ploskvi; J, K, L – dokončana modelacija zobne krone z bukalne, palatinalne in okluzijske strani.



22





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



17. MODELACIJA STALNEGA SPODNJEGA PRVEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 23. Postopek modelacije stalnega desnega spodnjega prvega kočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B – trije bukalni in dva lingvalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi;

C – modelacija mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; D – modelacija palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; E – modelacija palatinalne ploskve; F – modelacija mezialnih, distalnih in bukalnih grebenov bukalnih vrškov; G – modelacija bukalne ploskve; H – zmodelirani obod zoba

»ribja usta«; I – modelacija trikotnih grebenov; J – modelacija dodatnih grebenov in žlebov na okluzijski ploskvi; K, L – dokončana modelacija zobne krone z okluzijske in bukalne strani.



23





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



18. MODELACIJA STALNEGA SPODNJEGA DRUGEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 24. Postopek modelacije stalnega levega spodnjega drugega kočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B –

dva bukalna in dva lingvalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C –

modelacija mezialnih in distalnih grebenov bukalnih vrškov; D – modelacija bukalnih grebenov bukalnih vrškov; E – modelacija bukalne ploskve; F – modelacija mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; G – modelacija palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; H – modelacija palatinalne ploskve; I – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; J – modelacija trikotnih grebenov; K, L –

dokončana modelacija krone z okluzijske in bukalne strani.



24





Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



19. MODELACIJA SPODNJEGA TRETJEGA KOČNIKA





A





B





C





D





E





F





G





H





I





J





K





L

Slika 25. Postopek modelacije desnega spodnjega tretjega kočnika: A – izhodiščno stanje pred začetkom modelacije z vrisanimi točkami, ki označujejo mesta modelacije voskovnih stebričkov; B –

trije bukalni in dva lingvalna stebrička nakazujejo položaj in višino vrškov na bodoči grizni ploskvi; C –

modelacija mezialnih in distalnih grebenov bukalnih vrškov; D – modelacija bukalnih grebenov bukalnih vrškov; E – modelacija bukalne ploskve; F – modelacija mezialnih in distalnih grebenov palatinalnih vrškov; G – modelacija palatinalnih grebenov palatinalnih vrškov; H – modelacija palatinalne ploskve; I – zmodelirani obod zoba »ribja usta«; J – modelacija trikotnih grebenov; K, L –

dokončana modelacija krone z okluzijske in bukalne strani. Vidna je protostilidova jamica.



25



Študijsko gradivo ANATOMSKE OSNOVE MODELACIJE ZOB, 2. izd., Iztok Štamfelj, Katedra za zobne bolezni in normalno morfologijo zobnega organa, MF UL



20. LITERATURA

1. Bangalore Shivappa A. An illustrated atlas of tooth carving and wax-up techniques.

Oxford: Wiley Blackwell; 2021.

2. Marić D. Uvod u stomatološku protetiku. 5. izd. Beograd: Naučna knjiga; 1979.

3. Mušič Z. O značaju zobnih oblik. Zobozdrav Vestn 1950; 5 (3−6): 123−31.

4. Mušič Z. Morfološki atlas človeškega zobovja. 5. izd. Ljubljana: DZS; 1990.

5. Rosenstiel SF, Land MF, Fujimoto J. Contemporary fixed prosthodontics. 2. izd. St. Louis: Mosby; 1995.

6. Rožmanec P, Marion L. Diagnostična modelacija v vosku. Zobozdrav Vestn 2016; 71: 19−26.

26