34. štev. V Kranju, dne 24, avgusta 1912. XIII. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno družtvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se pUčujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv • naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi nkj s. izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Krčenje slovenskih mej. Slovenski liberalci ne nehajo prinašati člankov o krčenju slovenskih mej in nazadovanju Slovencev. Posebno so se vrgli na preiskovanje vzrokov, zakaj nazaduje) Korošci. Iz vsega se pa vidi, da liberalni listi nimajo drugega namena, kakor nahujskati koroško slovensko ljudstvo proti duhovščini, češ, saj je vodstvo vsega narodnega gibanja na Koroškem vedno bilo v duhovniških rokah, tedaj je duhovščina kriva propada. Tem narodnim voditeljem koroških Slovencev očitajo liberalci, da so vedno prezirali dejanske razmere, streljali v narodnem oziru čez cilj in uganjali .študentovsko politiko" po kranjskem vzorcu, da tudi niso znali slovenskega ljudstva zainteresirati za narodno gibanje, nadalje, da koroško ljudstvo do duhovščine nima zaupanja že od nekdaj, zlasti pa ne od poloma koroške .Zadružne zveze". V kulturnem oziru so vodili duhovniki, pravijo liberalci, uprav blazno vojno zoper šolo sploh, in tudi dandanes ni dosti drugače, kakor je bilo pred leti. — Vsa ta nesramna in težka očitanja in sumničenja duhovščine prinaša .Slovenski Narod" od zadnjega torka ter dostavlja, da bo treba ugotoviti načela, po katerih bodo napredni Slovenci v narodnem, kulturnem, socijalnem in gospodarskem oziru na Koroškem vsaj to rešili, kar se rešiti da. Ako bode kaj več takih člankov prihajalo v liberalnih listih, ni dvoma, da se bo slovenska meja na Koroškem še hitreje krčila. Tedaj za neizmerno mučno delo in za vso požrtvovavnost naj imajo duhovniki zaničevanje ne-le od strani narodnih nasprotnikov, ampak tudi od strani domačinov predbacivanje, da niso za rabo! Ali se res hoče duhovnike prisiliti, da bi opešali v rodoljubnem navdušenju in prepustili delo za narodno stvar tistim, ki na Koroškem skoro nič ne delajo in nič ne pomenijo? Kakšen uspeh ima narodno • napredna stranka ondi, kjer ima pod veliko bolj ugodnimi okoliščinami v rokah vse vodstvo, nam ka- žejo razmere v Trstu. Za zadnji zlet Sokolov na Bledu je dal pač Trst tretjino udeležencev. To je pa tudi vse, za kar se Tržačani brigajo, namreč: za izlete in veselice. Celo .Edinost" je dne 7. t. m. priznala: .Mladina nič ne dela, mlade moči se valjajo po kavarnah ter samo zabavljajo in kritizirajo". .Slovenec" je pa te dni v posebnem članku dokazal, da slovenske razmere v Trstu niso vesele. Število Slovencev se pač množi, ker cele trume prihajajo z dežele v ondotne tovarne in ker tudi vlada pri nastavljanju Slovencev v policijske in druge službe ne kaže nasprotstva. Toda naš slovenski živelj v tržaškem ozračju degenerira in taktično Trst Slovence požira. Ta teden je celo neki dopisnik .Dneva" objavil jake mučno vest, da se namreč 90% tržaške slovenske mladine, prihajajoče iz Cirilmetodove šole, potaplja v italijanskem morju. Ali si moremo misliti kaj strašnejšega ? Ali naj nam bo to porok za bodočnost, za napredek in za končno zmago Slovencev ob sinji Adriji? V Trstu in okolici nima vodstva slovenske stranke v rokah duhovščina, ampak edinjaška napredna stranka. .Hic Rhodus, bic salta!" bi mi tu zaklicali lahko narodno - napredni stranki. Nespametno se nam pa zdi vse prerekanje, kdo da je kriv nazadovanju Slovencev. Mar naj bi naprednjaki pustili pri miru vero in duhovnike in naj bi rekli: V narodnem in gospodarskem vprašanju pojdimo skupno na delo, da vsaj nekoliko ustavimo krčenje slovenskih mej! Ciganski napadi liberalnih listov na vse katoliško gibanje pa dokazujejo, da smo še daleč proč od one pametne besede, in da zato Slovenski Ljudski Stranki druzega ne preostaja, kakor držati v eni roki kelo, v drugi pa meč. Ali napredujemo? .En korak naprej — dva koraka nazaj!" S temi besedami je neki slovenski kmetijski strokovnjak, kakor piše zadnja .Zlata Doba" na str. 104. označil narodno-gospodarski napredek na Kranjskem. .Mi v tehniškem oziru pri kmetijstvu odločno napredujemo, naredimo zaradi tega vsako leto en korak naprej, a žalibog obenem dva koraka nazaj, in temu je vzrok izseljevanje ljudi s kmetij k industriji v mesta in v Ameriko, zlasti pa naš grozni — alkoholizem. Vsak napredek je nemogoč, dokler bo vladal alkohol." Tako se glasi izrek dobesedno. — Ml bi temu pristavili: Siljenje v mesta in izseljevanje v Ameriko je res zlo, a se vendar more deloma opravičevati, ker je naša dežela skoro izključno agrarna, in nazadnje to vse ni nikakor tako hudo, kakor alkoholizem. Kjer gre kak grunt v nič, je skoro povsod v prvi vrsti kriv alkohol. Le poglejmo, kako je z alkoholom med šolarji I Na ljudski šoli v Radečah je bilo v šolskem letu 1911/12 429 otrok, in od teh jih je uživalo alkoholne pijače 419, samo 10 ne. — Vsi ti so pili vino; za priboljšek jih je pilo še 175, t. je 42% pivo, in 108 otrok, 25% žganje. Pijanih je bilo v šolskem letu 145 otrok. — Jeden deček dobi vsako nedeljo po sveti maši pol fraklja žganja, 1 deček ga dobi po cel frakelj, — 1 deček izpije naenkrat po cel liter vina ali pol fraklja žganja, 1 dečku da oče vsako jutro 1 kozarček žganja, zvečer pa mati vina, 12 dečkov si je samo kupilo pijače, 1 je bil pijan skoro vsako nedeljo. — In nasledki tega? Okr. šolski nadzornik g. Stiasny pravi v svojem konferenčnem poročilu: Posledice seveda ne zaostajajo: zavžiti alkohol omamlja otroka, da ne more misliti, da ni pazljiv, čestokrat pa zadremlje. Vsak primeren napredek je nemogoč: taki otroci ostanejo topi. Šole raz-širjujemo, a ponekod obiskuje višje razrede kaj malo učencev. Večinoma obtičijo ti otroci v nižjih razredih in le redki so zreli za prestop v po-n a v! javno šolo. — Ti podatki, posneti iz .Zlate Dobe", kažejo, kako se je po Slovenskem razpasla alkoholna kuga. Nekdaj smo bili samo Gorenjci .črno" zapisani. Pa, če so tudi drugod .črni" postali, ne sledi iz tega, da smemo Go- PODLISTEK. Za poklicem. Spisal Peter Bohinjec. Dalje. DrugI del. I. .Ko je enkrat k letom prišel, zapisal se je v žol-nirski stan." Narodna. Bili so dnevi trgatve. Veselo je dolenjski vinogradnik pripravljal posodo, da pobere vanjo trtin sok. Glasno petje se je razlegalo po vinskih goricah in trte so stokale pod težo debelih grozdov. Vinvrh je bil ves živ poberačev. Tudi vinograd hudenjske graščine je mrgolel moških in ženskih. Sama kontesa je slonela na hodniku in samozavestno zrla po možakih, ki so v brentah nosili grozdje v kadi. Dvajset let je že zatonilo za Gorjance, odkar je podala roko odhajajočemu oskrbniku. Ali zdelo se ji je, da je bilo včeraj. Čas beži neprestano. Sivi lasje so se ji množili, kostanjeva barva se je kosala z belo, poteze na obrazu so se zarile v kožo, bela polt je zatemnela, gibčnost života izginila, le žive oči so kakor nekdaj zrle v beli svet. Listje je rmenelo, hladen veter je pihal čez vrhove, nebo pa je bilo jasno in solnčni žarki so prijetno greli poberačem hrbtove. Tam od Novega Mesta sta jezdila dva neznanca. Eden je bil čokat mož, širokega obraza in rjavih brk. Jezdil je visokega belca, nemirno je sukal oči na desno in levo in žalne poteze so se vlekle čez njegove ustnice. Obraz mu je starikast, kosti zakriva zagorela koža in na desnem licu se mu pozna velika brazgotina. Bil je oblečen po vojaški kakor njegov sprem -ljevavec. Ta je bil nekdaj mlajši od njega. Obraz mu je bil polnejši in vesele poteze so se brale na njegovih licih. Levica njegova pa je štela le dva prsta. Jahal je nizkega rjavca in poslušal veselo petje, ki se je z goric razlegalo po dolini. .To bo veselje, ko naju zagledajo!" izpre-govori mlajši. .Škoda, da je mojega nekdanjega gospodarja Kljukec za pete obesil na hrastovo vejo." .Kaj ti, Jurko, ki ti je svet odprt na vse strani! S častjo te bodo sprejeli, s sladko rebulo te bodo napajali, dekleta ponujali in bele gradove obetali... Ali jaz, ki nimam doma, ki so me čez prag vrgli, ki sem moral zapustiti edino bitje, katero ljubim na svetu! Jaz, pravim, ki sem dvajset let služil cesarja, tolikokrat v hudih bitkah smrti gledal v obraz, pa se vračam s strahom, vračam, pa ne vem, če bom drevi mogel svojo trudno glavo položiti na mehko posteljo!" .Nič ne tarnaj, saj je svet širok. Ako eden gospodar ne mara zate, pa si poiščeš drugega. Če se bojiš stopiti pred raškega graščaka, pa pojdi z mano. Naša graščakinja je dobra gospa." .Poizkusil bom. Ah, ko bi mogel prej govoriti s konteso na Hudenjah i Pa ni varno. Res, kaže mi, da pojdem s tabo v Mokronog." .Le pojdi, Tomaži Nič se ne boji S tvojo brazgotino na obrazu stopiš lahko pred vsakega, tudi pred cesarjem jo lahko pokažeš. Jaz sem sicer tudi ponosen na svojo levico, toda sekal sem samo turške glave, ti pa si snel tudi precej francoskih glav. Tvoja ljubica ti je ostala zvesta in takoj se lahko zglasiš pri župniku v Škodjanu, da te vrže v nedeljo raz pridižnico." Tomaž se je nehote zasmejal svojemu veselemu tovarišu. .Bog daj in Stopenska Mati božja!" Jezdeca poženeta trudna konja. Pa ni se jima hotelo. .Tomaž, trgatev je I Kaj ko bi midva zavila malo v stran? Mošta že nisem lep čas pil." .Zamoj del! Mekakima hram precej tu gori. Pove nama kaj novic." Pesmice se slišijo vedno bliže. Jezdeca kreneta v goro. Grozdje se jima smeji nasproti. Jurko začne peti: .Trtica rodila grozdka dva, oj grozdka dva ..." Mekak je tlačil grozdje v kadi. Zvedavo pogleda skozi duri, zaslišavši nenavaden glas. renjci .črni" ostati. Lepa, krasna Gorenjska, otresi se vražjega alkohola! Za nameček nekaj veselega. Ko je bil nedavno požar v vasi Čadovlje nad Kranjem, kamof je prišla gasit tudi naklanska požarna bramba, se je v budi vročini ponudilo gasivcem v okrep-čilo nekaj steklenic pive. Dva naklanska gasivca sta pijačo odklonila, češ, da sta abstinenta. To se je zgodilo ob 1. uri po hudem naporu in dolgi poti. Še več tacih, potem bo nehala tista: „Mi smo pa z Nakeljna, pijemo ga iz frakeljna". Otvoritev razglednih vozov Canadian Pacific Railway. V torek zjutraj vozili so prvikrat novi razgledni vagoni amerikanske Canadian Pacific železnice po naši deželi in sicer na progi Jesenice — Bled — Bohinj. Deželni glavar gospod dr. Ivan Šusteršič se je peljal odličnim amerikanskim gostom že do Solnograda naproti ter se vozil do Trsta. „Deželna Zveza za tujski promet* je skrbela, da se pozdravijo amerikanski in angleški tujci na naši meji kolikor mogoče slovesno. Tiskala je nalašč v ta namen angleško reklamno brošuro in pripravila blizu 3C00 raznih reklamnih brošuric o Bledu, Bohinju in Postojnski jami, katere so jako okusno opremljene, za razdelitev. Prvi sprejem se je vršil na Jesenicah. Rudarska godba, dame v narodnih nošah, pričakovali so vlak in ga pozdravili s petjem in godbo. Tu so pozdravili odlične tujce podpredsednik državnega zbora gospod Jos. Pogačnik, deželni poslanec Piber in dr. Benedik, ki so stopili v vlak, ter spremljali družbo do Bleda. Na Bledu se je zbralo na kolodvoru na tisoče letoviščarjev. Zapazili smo kneza Roberta in Ernesta Windisch-gratz, poslanika grofa Welsersheimb s soprogo, kor-nega poveljnika pl. Seefranz, turškega konzula Bon-dy-Bey in mnogo drugih. Zdraviliška godba, blejski pevski zbor pod vodstvom dr. Kimovca in 8 dra-žestnih gospic v narodni noši s cvetlicami so pričakovali prihod vlaka. Ko je vlak pridrdral na postajo, zaigrala je godba angleško himno, vse je pozdravljalo in klicalo ter mahalo z robci. Gos-pice so delile cvetke med tem ko so zastopniki, ravnatelj deželne zveze dr. Krisper, blejski župan I. Rus, predsednik zdraviliške komisije major L. Stuchly, župnik Oblak, predsednik Prometnega društva dr. G. Hočevar in prejšni kanadski konzul g. dr. Jong Schwegel, hiteli pozdravljat ravnatelje Canadian Pacifica, g. mistra Browna in g. Altmana. Vsled velike zamude, ki jo je imel vlak, niso mogli izstopiti gostje, da bi raz prostora na kolodvoru ogledali Bled. Le ravnatelji in glavni prireditelji vlaka so si pod vodstvom sprejemnega komiteja ogledali Bled. Med tem je zapel blejski pevski zbor narodno pesem .Otok Bleski" in navdušeno so ploskali tujci lepi pesmi. Amerikanski kinematograf je razpostavil svoje aparate ter fotografiral vso družbo, posebej pa še dame v narodnih nošah. Ko se je dal signal za odhod, zasvirala je godba našo cesarsko pesem in znova so doneli živio klici v slovo. V vse vagone razdelili so se kuverti z angleškimi reklamnimi brošurami. Tudi v Bohinju je bil vlak slovesno sprejet. Zastopnik Deželne Zveze gospod L. Šli it el in postajenačelnik I. Soklič sia aranžirala posebno originalen sprejem. Trop bohinjskih lovcev je streljal gostom v pozdrav. Bohinjska dekleta v narodnih nošah so delile razglednice, pevski zbor je pel narodne pesmi in zastopniki občine, Prometnega društva in številno občinstvo je poskrbelo, da je tudi sprejem kar najugodneje vplival na tujce. Vlak je vodil osebno gospod podravnatelj državne železnice dr. O. Auredniček in so se udeležili vožnje glavni ravnatelji amerikanskih železnic, zastopniki največjih svetovnih listov, ravnatelji svetovnih poto-vavnih pisarn, amerikanski, angleški in dunajski žurnalisti. Vsa avstrijska ministrstva so bila zastopana. Ta železnica bode prinašala nove vire tujskemu prometu in vsled tega je gotovo zasluga ravnatelja deželne Zveze gospoda dr. V. Krisperja, ki je z vso vnemo in veliko spretnostjo aranžiral sprejeme, ki so napravili na tujce najugodnejši utis. Gospodarski del. Trgovina v inozemstvo 1. 1911. Med vsemi evropskimi državami je glede trgovine v inozemstvo stala na čelu Angleška. Njena trgovina je znašala lani 28 milijard in 370 milijonov frankov. Za njo pride precej Nemčija z 22. milijardami in 539 milijoni. Na tretjem mestu stoji Francoska s 14. milijardami in 333 milijoni frankov. Potem sledi mala Belgija s 7. milijardami in 764 milijoni. Potem pride Rusija s 7. milijardami 211 milijoni. Avsto-Ogrska je imela prometa 5 milijard in 819 milijonov. Italija tudi 5 milijard in 527 milijonov in potem pride Španija z 2 milijardama. Te številke dajo misliti Glede Avstrije je še omeniti, da je izvoz zastajal za uvozom skoro za 1 milijardo. Treba bo precej zelo omejiti uvoz, ozir. naročila luksus blaga skrčiti, ako ne, bo slabo za Avstrijo, ker utegne nastati še večje pomanjkanje denarja, kakor je že zdaj. Italija ima čedne dohodke. Italijanski delavci, ki delajo v tujih deželah, pošljejo vsako leto 300,000.000 lir v domovino; razen tega ima Italija velikanske dohodke od tujskega prometa. Tako dobiva Italija več denarja iz inozemstva, kakor plačuje za uvoz tujega blaga, obrestovanje svojih dolgov i. t. d. v inozemstvo. DOPISI. Iz Tržiča. Duhovi, ki so bili razburjeni ob minolih občinskih volitvah, so se že precej pomirili. Novi g. župan je prevzel posle in stroj gre nemoteno dalje, četudi so nekateri kratko-misleci menili, da bo vse prenehalo in se ustavilo, ko pride Slovenec na površje. Nekateri izmed Nemcev in od njih odvisnih na pol Slovencev ne morejo še popolnoma preboleti te izpremembe. Zato napravljajo, da zakrivajo svojo bol, nekakšne pogrebščine, ki obstojajo v pijači in pojedinah. Pravijo, da so bile že tri. Pri eni izmed njih se je zalivala žalost^do štirih zjutraj. Prav pridno so praznili kozarce po starem občinskem odboru globoko žalujoči tržijki rdeči bratje. Nekateri imenitnejši so bili tako srečni, da so smeli sedeti v bližini častitih nemških glav in pretakati bridke solzice, ki so se mešale s kapljicami ruj nega vinca iz Pelarjeve kleti. Druge nesreče ni bilo. Pogrebci so šli domov, sladko ginjeni in veseli kakor vojaška godba, ki se vrača od pogreba in gode vesele koračnice. Mi smo pa tudi veseli, ker imamo slovenski občinski odbor. In tako vlada veselje na obeh straneh. Iz Lesec. Veselica »Kmetijske podružnice" v Lescah, ki se je vršila dne 18. t. m., je postala prava — plesna veselica. V zadnjem trenutku je odpovedal naprošeni gospod svoje predavanje; tako je odpadla pri tej veselici prva in glavna točka: kmetijsko predavanje, ki bi imelo dati barvo veselici. Udeležba je bila povoljna. Srečo-lov se je dobro obnesel, petja ni bilo toliko, več pa je bilo pitja in plesa. Veselica je bila mešana družba raznih strank; tudi ni bilo brez dragoncev, ki so pridno rajali in dali duška nedeljskemu počitku. Kakor pri vsaki mešani veselici, imeli so seveda prvo besedo liberalci. Prišlo je pogosto jO prepirov, ko je segla kapljica previsoko v glevo, in ni dosti manjkalo, pa bi bilo f nhio do tepeža. Največ zaslug za to veselico, na katero je seveda lahko ponosen, si je stekel tukajšnji učitelj in tajnik kmetijske podružnice liberalni Šemrl, ki je kakor vsiljiv agent nekaj dni pred veselico pobiral dobitke od hiše do hiše. V nedeljo, na dan veselice, je pa imel toliko dela z dekoracijo prostorov, kjer se je imela vršiti veselica, da ni mogel revež to nedeljo, ki je bila obenem rojstni dan Nj. Veličanstva, nikakor v cerkev in tako zadostiti svoji krščanski dolžnosti in dinastičnemu čutu. Sploh je bil preveč zamišljen v svoje lavorike, ki so ga čakale na veselici. Pametni ljudje so pa rekli: .Tako klaverna veselica .Kmetijske družbe" je pa mogoča samo še v Lescah!" Mošnje. Prva veselica našega „Izobraže-vavnega društva" je minulo nedeljo prav dobro vspela. S pomočjo naših vrlih dijakov so se vse tri točke vsporeda zvršile v občno zadovoljnost številno pričujočega občinstva. Posebno nam je pri igri ugajal .,kmet1' - Herod. Odhajali smo z veselice z glasno željo, naj kmalu na odru nastopi tudi Ženski društveni odsek. — Na angel j -sko nedeljo popoldne po litanijah bo občni zbor „Izobraževavnega društva". Politični obzor. Odlikovanje ministrov z redovi. Vnanji minister grof Berchtold je dobil red zlatega runa, finančni minister pl. Zaleski in notranji minister baron Heinold pa red železne krone prvega razreda. Glede razmer na Balkanu je stavil avstrijski zunanji minister Berchtold velevlastim predlog, da naj ostane drugače ondi vse pri starem, samo Albanija naj dobi popolno avtonomijo. Velevlasti so s predlogom zadovoljne, ugovarjajo pa Turki in Srbi. Župne matice hočejo pisati češki duhovni v češkem jeziku. Nemci se temu upirajo, kar dela ovire v češko-nemški spravi, za katero se bodo začela zopet pogajanja v začetku septembra. Brž se umakne, poskoči iz kadi in natakne lesene napetnike. Jezdeca se ustavita pred hramom in razja-šeta konja. .Oče Mekak, žejna sva! Ali že kaj vre mošt?" izpregovori Tomaž. .Znan glas, pa se Vas ne spominjam. Kaj Vaju je prignalo semkaj?" .Greva iz vojske. Pot naju pelje v Mokronog." .Aha, kar malo počakajta! Poberin je še v sodu." Mekak prinese bučo mošta pred hram in ponudi. .Dobra letina, kajne, oče!" „Bo že, bo že, prijatelja! Bog nas je pogledal z desnim očesom tudi na polju. Prigriznita kruha! Pa kaj bi, saj je treba. Slabe letine, veliki davki, vse to potare človeka. Hvala Bogu, da imamo dobro gospo, ki nam je v slabih letih priskočila na pomoč." „In katera je ta gospa?" popraša hitro Tomaž. „1, no, pravzaprav je še dekle, pa mi jo kličemo gospo. Gosposki ljudje pa jo kličejo konteso. Revica ni posebno srečna. Domača gospoda je ne more, pravi, da je prekmečka. Za nas kmete je pa zelo dobra." „Zakaj se pa ne omoži?'' popraša Jurko poredno ter se ozre na tovariša. Mekak previdno pogleda okrog sebe pa pravi: „E, pred leti je rada videla nekega oskrbnika in ga je hotela imeti v zakon. Mati in oče pa sta rekla: .Punica, ne!" Fant je bil jezen in jo je popihal na vojsko, pa ga ni več nazaj. Gospodična se je postarala — kaj hočemo? Tudi gosposka kri je živa ... Tomaž se je težko premagoval. Skoro je kmet zapazil njegovo zadrego. „Kje pa ste doma, oče?" brž popraša Tomaž. „Kaj ne veš? Zakaj si me pa poklical po pravem imenu?" Tomaž je bil še bolj v zadregi. Pa tovariš mu pomaga. „Veste, oče, če se človek 20 let klati po svetu, mu že začne spomin pešati. Tako je tudi z mojim spreraljevavcem." Ali kmet ni mogel več slutnje zatreti. Bistro je pogledoval Tomaža in zdelo se mu je, da je tega neznanca že večkrat videl. Zato nadaljuje: „Če bi rada poznala našo gospo, pa se potrudita do tiste-le zidanice tam-le gori! Le po-glejta, prav s hodnika doli gleda hudenjska gospa!" Tomaž se zaobrne, nateza oči, mile poteze se razgrnejo po njegovem obličju in utrne se mu solza. Srce mu bije neutešljivo in prsi se dvigajo pod prsnim oklepom. Zagledal se je v gospodično na zelenem hodniku, sloneč na sedlu, kakor bi bil okamenel . . . Jurko si ni upal motiti zamišljenega tovariša. Kmet Mekak je začuden zrl za vitezoma, ko sta odhajala, in je godrnjal sam sebi: „No, no, nisem se motil. Stavil bi glavo, da je to tisti hlevar, ki je premotil srce naši gospej. 20 let, je rekel mlajši, ju že ni videla kranjska dežela. No. to je bilo takrat, ko se je rodila Čučnikova Jerica in sem bil jaz za botra. Jerica mora biti zdaj stara tudi pri 20. letih. Škoda, da si nisem imena zapomnil od tistega oskrbnika. Pa saj ga obraz izdaja: široka lica, prav taista! Zato je pa toliko izpraševal po svoji ljubici." Mekak je stopil po vinogradu med poberače in jim je naznanil, kdo ga je obiskal. Jezdeca pa sta zavila v goro po stezi. Težko sta sopihala konja. Poberači so obstali in zvedavo zrli za neznanima jezdecema. Hlapec Miha je takoj stopil iz vrste poberačev, ko se jezdeca ustavita. Kontesa se je umaknila s hodnika v zidanico. Tomaž vrže brzde Jurku in bliskoma skoči skozi duri. „Regina, Reginica, Kordula, kontesa, ali me ne poznaš?" Kontesa natega spomin, pa ga ne more spoznati. „Tomaž Kinski, Reginica!" Kontesa se je spustila v naročje svojemu nekdanjemu oskrbniku .. . _ Dalje prih. Priloga „Goren)cu" Štev. 34 iz 11912. Albanski upor. Ko je turška vlada prema- delal gala Mladoturke, je obljubila Albancem, da jim bo izpolnila več zahlev v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Vodje Albancev pa s tem niso bili zadovoljni in so zahtevali še večje pravice. Zbralo se je tedaj pri Skopljem okoli 12.000 oboroženih Albancev, ki so nameravali iti na Solun. Sultan je poklical k sebi. albanskega vodjo Keraala in je pomilostil vse upornike albanske — Ko je pa turška vlada videla, da ji albanska vstaja dela v vojski z Italijani največje neprilike, se je vdala in je izpolnila Albancem vse zahtevo. Albanska vstaja je tedaj končana in uporniki se vračajo domov. Črnogorci so šli čez mejo in zasedli turško mesto Bcrano. Turki so po večurnern boju vrgli Črnogorce nazaj. Francoski ministrski predsednik, ki se je dne 21. t. m. vrnil s potovanja z Ruskega, se je pohvalno izrazil o lepem sprejemu na Ruskem in je pristavil, da je prijateljstvo med Francijo in Rusijo neomajno. Rusija je naznanila zasiopnikoma Bolgarije in Srbije, da želi imeti na Balkanu mir. V Kronstadtu zopet dela nemire vojaštvo, zato je nad mestom proglašeno vojno stanje. Upor mornarjev. Na ruski kiižarici »Ka-gul* v Črnem morju so se uprli vojaki in so pomorili častnike. Obrežni topovi so ustreljili na uporno ladjo in so jo potopili z mornarji vred. Italjansko-turška vojska. Začela se je vmešavati Angleška, ki ima vedno kramarsko politiko. Od Turčije zahteva Angleška, da naj odstopi Cirenajko Egiptu, zato bo pa ona Turčiji podelila nekaj vojnih ladij. Nazadnje bi se pa Angleška pogodila z Italijo in ji odstopila Cirenajko proti temu. da Italija vsako leto nekaj plača Egiptu. — Namesto Caneva bo prišel v Tripolis italrjanski general Pollio, šef generalnega štaba, ali pa general Ragin. — Italjansko brodovje je zopet pred Dardanelaroi. Vse kaže, da hoče Italija sedaj bolj energično nastopiti za to, da bo v slučaju, da se sklene mir, dobila večjo odškodnino. Vstaja v Ameriki. V Nicaragui so vstaši napadli vojaštvo in umorili 500 mož. Na Koreji bodo Japonci pomnožili vojaške čete, kar jih bo stalo 26 milijonov. Novičar. Osebne vesti- Č. g. knšk. tajnik Josip Dostal je postal namesto preč. g. prelata Flisa učitelj cerkvene umetnosti na bogoslovnem uči-lišču v Ljubljani. — Č. g. Valentin Zupančič je postal spiritual in č. g. Ivan Tomažič katehet pri uršu!'nkah V Ljubljani.' r Dopolnivna deželnozborska volitev v Ljubljani bo dne 24. septembra. Volivcev je 4240. Od zadnjih volitev je priraslo 565 volivcev, med katerimi je veliko kmetov iz sosednjih občin, ki imajo svoja posestva okoli Ljubljane. Deželni odbornik g. dr. Pegan, ki je bil na oddihu v Selcih pri Cerkvenici, se je hotel odpeljati zadnjo nedeljo zjutraj k seji deželnega odbora v Ljubljano s svojim avtomobilom. Naročil si jc še deželnega šoferja, da bi bolj sigurno vozila. Komaj pa se je pripeljal iz vasi, je pritekel čez cesto neki trileten otrok. Ko je dr. Pegan, ki je vodil avtomobil, videl, da je otrok tik pred avtomobilom, je hitro zavil in pri tem zadel tako močno ob drog za telegraiične žice, da je vsled sunka odletel z avtomobila, dočim je šofer ostal še gori Avtomobil se je zaletel v neki zid in se je razbil na dva kosa. Šofer se je le lahko poškodoval. Dr. Pegan pa leži sedaj v Ljubljani in upanja je, da se kmalu ozdravi, čeprav je hudo poškodovan na glavi. Podržavljenje ljubljanske policije. Vodstvo podržavljene policije bo vlada podelila vladnemu svetniku Antonu Mahkovcu v Trstu. Mestne stražnike bo pa za eno leto {.prejela pro-vizorično in potem boljše izmed njih definitivno. »Zarja" zahteva, da mora vlada vse stražnike precej definitivno sprejeti, obenem jih pa vladi ovaja, da niso za nič, da še otročajem nočejo zabraniti, da bi na pol mrtvih rib ne lovili v okuženi Ljubljanici. Gregorčič in Aškerc. Liberalci si prizadevajo naslikati pesnika Simona Gregorčiča, da je bil enako brezveren, kakor Aškerc. Pravijo, da so klerikalci proglašali Gregorčiča, dokier je živel, za izmeček in sramoto duhovskemu stanu in njegove pesmi za brezverske in nemoralne. Vse to je pa nesramna liberalna izmišljotina. Res je le, da je dr. MahniČ strogo, recimo prestrogo, nastopil proti nekaterim Gregorčičevim pesmam in da si je Gregorčič preveč k srcu jemal, resnica je pa tudi. da je razlika med Gregorčičem in Aškercem ista, kakor med katoličanom in brezvercem, kajti Gregorčič ni bil nikdar svobodomislec, kar je očitno postal Aškerc. S svobodomiselcem Aškercem bi se Gregorčič ne bil nikdar dal fotografirati roko v roki. Sramoti se tedaj Gregorčičev spomin, ako se tega kato liškega pesnika v stik spravlja s pesnikom svobodne misli. Dr. Hudnik, ki je bil zaradi „G!avne" obsojen na tri leta ječe, je po petnajstih mesecih že pomiloščen. Gotovo se je izpokoril in bo sedaj na to, da pridejo ljudje pri ,.Glavni" do svojega denarja. Zasramovanje romarjev. .Slovenski Narod" tako le zasramuje blejske romarje: .Umazani božjepotarji puste za vsakim grmom kak kup; ti božjepotarji so tako nesnažni, da od daleč smrde in njih petje je tako, da človeka kar ščiplje". — Ali ni to skrajna neotesanost? S takimi .kupi" delajo liberalci za tujski promet! Vkljub vsemu Sokolstvu ti ljudje v kulturi nazadujejo. Mohikance imenuje »Slov. Narod" katoliške inteligente in trdi, da je sedanje klerikalno dijaštvo versko indiferentno. kakor tudi ogromna veČina katoliške inteligence. Pravi, da tem mladim možem, ki so cinični materijaiisti, služi katoliška krinka samo v to, da si pomagajo naprej. »Kočevska posojilnica" bo imela jutri izredni občni zbor, na katerem se bode odločilo, če pojde v likvidacijo, ali v konkurz. Liberalnim magnatora ni mar, če i?ginejo kočevski Slovenci, pač pa zahtevajo, da naj jih reši S. L. S Kako kratek spomin im3jo liberalci, se spozna iz tega dogodka. Dne 17. t. m. ie prinesel .Slov. Nsrod* članek, v katerem pravi: »Napredni denarni zavodi, to se pravi tisti zavodi, ki niso v odvisnosti od klerikalne stranke, deželnega jamstva sploh ne potrebujejo, ker stoje na trdnih tleh." Pet dni pozneje, dne 22. t. m., je pa »Narod» prinesel članek, v katerem se pritožuje, da klerikalci nočejo prav nič o tem slišati, da bi podprli »Kočevsko posojilnico" s 100.000 kronami. — In vendar je ta posojilnica napreden zavod, tedaj na trdnih tleh! Proti občinskim posredovavnim uradom je zopet prinesel članek .Slovenski Narod". List pravi, da je proti tem domačim sodiščem zaradi tega, ker kmečki modrijani ne morejo biti sodniki in se sploh ne more misliti, da bi bili strogo pravični in nad strankami, ker je podivjanost klerikalne politike na Kranjskem slavno znana. Mi pa pravimo: Če ti možje ne morejo biti pravični sodniki pri mirovnih sodiščih, tedaj tudi ne morejo biti pravični prj porotnih sodiščih, še manj so pa pravični in nad strankami inteligentni liberalci, ki se s politiko še bolj pečajo in imajo še manj vesti za pravico, kakor kmetje. Proti posredovavnim uradom so liberalci le zaradi tega, ker menijo, da imajo patent strahovati klerikalce s svojimi sodniki ter do nagega sleči s svojimi advokati naše ljudi. Liberalna stranka zato povsod napravlja razprtije in hujska ljudi, da njeni advokati več spravijo v svoj nenasitljivi žep. Sodba o učiteljih. Vsak napreden učitelj je v resnici slab učitelj. Učitelj bi moral biti v prvi vrsti značaj. Kakšen značaj je pa tak učitelj, ki je vero izgubil in postal svobodomislec? Kako bo on druge vzgojeval, ker sam potrebuje vzgoje? K pravi vzgoji prištevamo: značajnost, odkritosrčnost, poštenost in pravičnost. A vsega tega pri liberalnih učiteljih ni, ker so izgubili vero. Ni večje nesreče za naše ljudstvo, kakor je liberalna »šolmoštarija " »Slomškarji" so pa najboljši učitelji, ker imajo verski in stanovski ponos. Narodno-socijalna stranka. Zadnjič smo že rekli, da je nova narodno-socijalna stranka v Ljubljani mrtvorojeno dete. In res je tako. .Dan" se je sicer potegoval za to, da bi se osnovala narodno-socijalna stranka, ker je pa izprevidel, da za 'ako stranko ni ne ljudi, ne sredstev, je vsprejel dne 21. t. m »Poslano", v katerem organizirani odbor jugoslovanske narodno-socijalne stranke izjavlja, da taka stranka ne obstoja, da obstoja in deluje le odbor, ki hoče korakati brez ozira na levo in desno naprej med najširše plasti slovenskega ljudstva. To »Poslano" se je uredništvu »Dneva" zdelo tako imenitno, da je odreklo odgovornost za njegovo vsebino. Mlada strančica naj počiva v miru! Rdečkarski banditi. V Eberfeldu je sklenila rdečkarska skupščina, da naj se z vso odločnostjo nastopi proti temu, da oblasti silijo otroke k verskemu pouku in obisku cerkvenih prireditev, ter je pozvala pristaše, da naj izstopijo iz katoliške cerkve. Nesramna rdeča cunja v Ljubljani, ki sliši na ime .Zarja' in ki je kupljena od fra-masonskih agitatorjev, naj tedaj utaji, če more, da glavna skrb rdečkarjev za delavstvo obstoja v hujskanju k odpadu od katoliške cerkve. Grad Golnik pri Goricah je kupil od Josipa Turka Janez Ognn, veleposestnik v Št. Uju pri Velenju, za 122.000 K- Ta Ogrin je kupil tudi Lenčetovo posestvo na Laverci za 130.000 K. Javno vprašanje Piše se nam: Kako je mogel grad Golnik prodati g. Turk, ki je član upravnega sveta »Glavne posojilnice"? Vojni minister pl. Auffenberg. ki biva na oddihu na gradu Rocnu pod Šmarno Goro, je prišel zadnjo nedeljo k sv. maši v Šmartin. Po maši so se mu poklonila razna društva cele okolice. V torek je pa minister obiskal Kamnik, kjer je bil istotako slavnostno sprejet. Povsod kaže minister veliko prijaznost do našega ljudstva. Za odpravo skladišč za smodnik z Ljubljanskega polja se potegujejo vse sosednje občine, ki so se sedaj obrnile za posredovanje na »Kmečko župansko zvezo" in na deželnega glavarja. Radovljica. Tu je zadnji čas vedno polno vojaštva. Dalj časa se mudi tu dragonski polk. Med meščani in vojaki vlada lep mir. Meščani vojakom prav radi postrežejo in jim v vsakem oziru pomagajo. — Zadnji ponedeljek je prenočeval v mestu in v Predtrgu tudi domači 17. pešpolk. V ponedeljek popoldne od 5—7 ure je igrala na na glavnem trgu pred graščino vojaška godba. Na trgu se je zbralo polno občinstva, iz mesta in okolice, ki je • živahno aklamiralo posamezne komade, posebno prelepe in melodijozne slovenske narodne pesmi. Ubil se je v Radovljici zasebnik Ivan Pretnar, ki je 22. t. m. padel 4 metre globoko raz hodnik hiše na kamenih" tlak. V Borovnici je neki blazen vojak napadel postajenačelmka in ga osuval z bajonetom v noge. Priskočili so drugi vojaki in so blaznika zvezali ter ga odpeljali v Ljubljano. Vojak je doma iz Pulja. Na Šenturški Gori se je vršila dne 18. t. m. v proslavo 8¿ rojstnega dne Nj Veličanstva cesarja ob ¡0. uri slovesna sv. maša, ki jo je daroval župnik cerkljanski č. g Fr. Doiinar ob asistenci č. gg. A. Breceljn ka in V. Čibaška. Po sv. maši se je vršilo slavno tno zborovanje, pri katerem je bil navzoč tudi polnoštevilni občinski odbor. Na zborovanju se je sprejela resolucija, ki izraža viteškemu vladarju neomajno zvestobo in srčno udanost. Nato se je vršil slavnostni banket Strašen umor na Bledu. Na Rečici pri Bledu je zadnjo nedeljo Neža Burja v hipni blaznosti umorila svoje štiri otročiče s tem, da jim je prerezala vratove. Mož je bil med tem časom v cerkvi pri maši. Ko je prišel domov, je videl strašen prizor. Vsi štirje otročiči, stari 6. 4, oziroma 3 in eden pol leta, so ležali v posteljicah v svoji krvi. Mati je storila to v hipni blaznosti in je prej za otroke vedno prav lepo skrbela. Ljudje so hodili mrličke kropit s solzami v očeh. Mati je izginila neznano kam. V sredo pa je prišla sama nazaj in je povedala, da je otroke pomorila, ker je smatrala to za svojo dolžnost. Povedala je tudi, da je pogreb, katerega se je udeležilo ogromno ljudstva, gledala s hriba doli. Sedaj je v Radovljici, kjer čaka, kaj bodo ž njo naredili. Na Breznici se bo dne 28. t. m. v župni cerkvi odkril spomenik knezoškofu Ivanu Zlato-ustu Pogačarju. Vspored slavnosti: Ob 8. uri bodo brali tihe sv. maše za pokojnika domačini Tomo Zupan, dr. Ivan Svetina in Franc Finžgar. Ob 10. uri bo imel govor monsignor Tomo Zupan, potem bo pel slovesno črno mašo stolni kanonik-arhidijakon Tomo Kajdiž. Kdor se hoče udeležiti skupnega kosila v Svetinovi gostivni v Žirovnici, naj se oglasi pri gostivničarju Mateju Peternel v Žirovnici. Župnik Kadinaro v R o čin ju je bil dva meseca v preiskovavnem zaporu, ker je bil osumljen vohunstva in poskušanega napada na nadvojvodo. Sedaj so ga izpustili, ker niso nič našli, da bi bil kaj kriv. Slovenski liberalni in rdečkarski listi trdijo, da pride pred sodišče njegov komplic, ker ga je baje župnik najel, da bi izvršil atentat. V tem se pa ravno vidi podlost omenjenih listov, ker je uprav Ipavec župnika ovadil, pa je ta ovadba bila brez podlage. Evharistični kongres. Ogrsko plemstvo se bo kongresa obilno udeležilo. Več škofov, pride iz Indije, Kitaja in Afrike. V Ljudski dvorani v mestni hiši bo pripravljeno kosilo za 3.600 oseb. Italija bo poslala več kakor 20 nadškofov in škofov. Vsi duhovniki se bodo zbrali k procesiji v cerkvi sv. Štefana. Iz Poljske se je zglasilo 1600 oseb. Turško - italijanska vojska in notranje turške homatije nimajo prav nobenega vpliva na vrednost turških srečk, kar je najboljši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Poleg tega pa tudi ni nobene druge srečke, ki bi imela šest žrebanj in za 1,800.000 zlatih frankov samih glavnih dobitkov vsako leto, kot jih ima turška srečka. »Slovenska Straža" preskrbi to izborno srečko, ki ima vedno svojo vrednost in mora zadeti vsaj 400 frameov, vsakomur na mesečne obroke po 4 K 75 vin. Kdor tedaj pomisli, da s tem majhnim mesečnim plačilom naštedi gotovo glavnico in da ima poleg tega takoj po vplačilu prvega roka izključno igravno pravico, ki mu v srečnem slučaju čez noč zamore prinesti bogastvo, ta gotovo postane naročnik turške srečke. Vsak naročnik turške srečke prejme 1 srečko »Slovenske Straže" v podporo revnih otrok z glavnini dobitkom v vrednosti 2000 kron zastonj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. Dobavni razpis. C. in kr. vojno ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava po splošni konkurenci zagotoviti za tri leta različne oblačivne in opravne predmete, med katerimi so tudi: vrvi, količki za šotore, toporiša, leseni cveki, razni izdelki iz železa, čebri itd. Ponudbe je poslati najkasneje do 1. oktobra 1912, 12. ure opoldne vložnemu zapisniku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Dobavni razglas, ponudbeni vzorec in seznam predmetov, ki jih je dobaviti, so v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled. Na tedenski semenj v Kranju dne 19. t. m. je bilo prignanih: 158 glav domače govedi (za mesarja 60), 10 telet, 29 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 00 in 171 domačih prešičev ter 0 hrvaških ovac ju koz in 00 domačih ovac. — Za kilogram žive teže; za pitane vole 98 v, za srednje pitane vole 82 do 86 v, za nepitane 76 do 80 v, za bosensko goved 86 v, za teleta 1 K 04 v, za pitane prešiče 0 K 00 v, prešiči za rejo 1 K 10 v. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 21 K; ječmen 20 K; oves 20 K; koruza 21 K. ajda 26 K, proso 22 K; krompir 5 K — v, fižol (rdeč) 28 K, koks 32 K, detelja 150 K, slanina 180 do 190 K, drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K, maslo 320 K. jajce 7 v, seno 6 K, pšenična moka 37 v, kaša 36 v, ješprenj 32 v. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja (25) Srce Marijino, Ludovik; ponedeljek (26.) sv. Ce-ferin, pap.; torek (27.) sv. Jožef K., sp.; sreda (28.) sv. Auguštin. šk.; četrtek (29.) Obgi. Jan. Krstnika; petek (30.) sv. Roza Liman., d.; sobota (3!.) sv. Rajmund. * * * Novi stokronski bankovci izidejo v jeseni. Po potresu ob Marmarskem morju prizadetim je podaril naš cesar 10.000 K. Kolera je začela razsajati na Rumunskem. Električne naprave na Tirolskem. Železniško ministerstvo hoče arlberško železnica elektrificirati. Zato se namerava porabiti potok Paggenbacb, ki bo dajal okoli 20 tisoč konjskih sil. Napad na skladišča smodnika. Dne 17. t. m. se je zopet zvriil napad v Steinfeldu. Neki kolesar je ustrelil na vojaka, ki je stal poleg skladišča na straži. Vojak je dvakrat ustrelil, pa ga zopet ni zadel. To je gotovo že dvajseti napad na naša skladišča smodnika. Kaj je to, da je straža tako slaba in da nikdar nobenega napa-davca ne dobijo? Za odpravo zakona proti jezuitom so napravili vlogo na zvezni svet vsi bavarski škofje, ki povdarjajo, da naj se katoličanom da vsaj tista svoboda, katero imajo nasprotniki katoli-čanstva. Kardinal dr. Samassa je umrl dne 20. t. m. v Budapest!. Star je bil nad 80 let. Ljudstvo ga je imelo dokaj rado in njegovo rojstno mesto ga je že leta 1869 izvolilo za poslanca. On pa je pred vsem najbolj ljubil revne sloje. Že pred 10-tirni leti je znašala vsota njegovih ustanov, ki so vse v dobrodelne namene, nad 10 milijonov kron. Napad na škofa na Dunaju. Zadnjo nedeljo, ko je šel pomožni škof dr. Pfluger h cesarski maši v cerkev sv. Štefana, ga je pred zakristijo zavratno napadel s kuhinjskim nožem Herman Prinz in ga nevarno ranil v ramenu. Napadavec je večino svojega življenja presedel v prisilni delavnici in v ječi. Dela s« slaboumnega. Pr znal je pa, da je hotel napasti kardinala dr. Nagla, ki je ta čas šel pri glavnih vratih v cerkev, da je imel cesarsko mašo. Cesar in ministri so izrazili ranjenemu škofu svoje sočutje. Rano so preiskali in dognali, da tiči v kosti še del kline, ki se je zalomila. Ponesrečeni zrakoplove!. Poročnik Kuskov je utonil v Črnem morju z nekim vojakom vred, ki ga je hotel rešiti. Druga dva častnika, ki sta bila zraven, so rešili. Češki svobodomiselci so proti evharisti-čnemu kongresu. V Pragi so v okrajnem šolskem svetu prijeli župana dr. Groša, ker je dovolil učiteljicam dopust, da se bodo udeležile evha-rističnega kongresa. Nova hiša se je podrla dne 17. t. m. v Petrogradu. Iz razvalin so potegnili 15 mrtvih in 30 težko ranjenih oseb. Mesto Plock na ruskopoljskem je dne 17. t. m. popolnoma pogorelo. V malo minutah je bila cela ulica v plamenu. Mesto šteje 25.000 prebivavcev, ima mnogo katoliških cerkva, med njimi katedralo iz 12. stoletja, v kateri so grobovi poljskih vojvodov Viadislava in Boleslava III. Nekdaj je bil Plock glavno mesto Masovije. V Bochumu ae je ponesrečilo tudi več slovenskih rudarjev. Drugi so pa večinoma Čehi in Poljaki. Dne 21. t. m. bila je zopet eksplozija v rudniku in so ubiti 3 delavci. Volapiik. Umrl je prelat Martin Schleyer, izumitelj voiapüka, star 81 let. V Varšavi je neki vojak, ki je bil za kazen premeščen k drugemu bataljonu, napadel svojega poveljnika kneza Dumanovega in soprogo v njihovem stanovanju. Poveljnika je umoril, soproga je pa težko ranjena. Napadavca je vojaška straža ustrelila Meseca decembra se bodo začele prodajati nove smodke po 16 vinarjev in druge po 12 vinarjev ter svalčice po 9, 8, in 7 vinarjev. Rdečkarji so napravili v Rimu dveurno generalno stavko, katere se je udeleževalo 30.000 delavcev, in to zaradi odredbe, ki obtežuje sprejem v bolnice. Rdečkarji so postali predrzni in hočejo vse komandirati v svojo korist. Velik požar je bil dne 22. t. m. na Dunaju. Zgorela je cela vrsta štirinadstropnih hiš v ulici Neubau. Svoboda na Ruskem je kaj čudna. Kato liški škof ne sme, ako nima dovoljenja od državnega oblastva, prestopiti meje svoje škofije in iti obiskat sosednjega škofa. Tako se glasi ukaz notranjega ministrstva z dne 2. septembra 1911. S sveto Stolico smejo škofje občevati le potom ruskega ministrstva za notranje zadeve. Nobeno papeževo pismo se ne sme razglasiti, če ni pregledano od ministrstva in od carja. Menihi ne smejo pomagati duhovnikom v dušnem pastirstvu. Kanonično Eravo se na Ruskem ne priznava. Škofje, ki so oteli na to pravo se sklicevati, so bili kaznovani. Piva se je lani zvarilo najmanj na Kranjskem, namreč 125.249, na Koroškem 253.805, na Češkem 10,601 044 hektolitrov, v vsi Avstriji skupaj pa 20,745,841 hektolitrov. Železnic je bilo na zemlji 1880 le 372.400 km, 1. 1900 pa že 790.100 km in 1. 1910 pa celo 1,030.000 km. Asfalt je neke vrste smola in sestoji iz istih snovi, kakor kameneno olje. Barve je črne ali rjavkaste, rabi se za tlakanje ulic in pokrivanje cementnih streh. Na vročem solncu postane mehak. V Avstriji se dobiva asfalt v Dalmaciji, na Koroškem pri Pliberku in Rablju in na Tirolskem. Vseh framasonov je po novejšem štetju dva milijona 28.741. Na Ogrskem imajo 77 lož in 6112 udov. V Avstriji so framasonske lože prepovedane, vendar pa obstojajo pod različnimi imeni. Večje število jih je na Dunaju. Glavni cilj teh lož, katerim načelujejo v večini bogati Židje, je boj proti veri in cerkvi. nouejie uesti. Pod kozolcem je ušesa navil posredovavni urad v Begunjah uredniku „Slov. Naroda". Kot uvodni članek je moral včerajšnji »Narod" prinesti imeniten popravek, v katerem je glede begunjskega g. župnika vse preklical, še celo to, da je bil neki fant zaprisežen pri posredovavnem uradu. Kranjski deželni zbor bo baje sklican okoli 20. septembra. Kranjski avtomobilni klub priredi dne 31. t. m. izlet po Gorenjskem do Belopeških jezer in nazaj na Bled, kjer bo skupni obed v hotelu »Imperial". V Svečah na Koroškem bi se imela vršiti jutri orlovska slavnost, pa jo je okrajni glavar prepovedal, češ da je to jezikovnomešan kraj. V Svečah je med 700 Slovenci le 80 Nemcev, pa še ti niso pravi Nemci. Slovencem se dela grozna krivica. »Dan" pravi, da je čisto prav, če Nemci koroške Slovence zatirajo, ker so Slovenci klerikalni. — To je grozen škandal! To so narodnjaki ! V Trstu nadaljujejo obstrukcijo socijalni demokrati zaradi vodovoda. Cerniutz je stavil 1200 izpremenjevavnih predlogov. Seje trajajo čez polnoč. Delegacije se prično 24. septembra in seje državnega zbora mesec pozneje. V Albaniji je vedno močneje zahtevanje, da naj odstopi sultan in vlado prevzame prestolonaslednik. Pri dvobojih italijanski častniki ne smejo več sodelovati, ker jim je kralj prepovedal. V Pirenejah je zapadel velik sneg. Turški prestolonaslednik je obiskal Dunaj in v Švici se snide z nemškim cesarjem. To popotovanje je v zvezi s sklepanjem miru z Italijo. Tokio. Stroški za pogreb cesarja bodo znašali nad 2 milijona jenov. društvu. Križi. Skupina »Jugoslov. strokovne zveze" vrlo napreduje in ima že nad 100 članov. Napravila bo vrtno veselico v Bistrici pri g. Aljančiču jutri popoldne ob štirih. Prijatelji delavcev, pridite! Selca. Zadnjo nedeljo 18. t. m. je predaval g. prof. Iv. Dolenec v tukajšnem »Izobr. društvu" o svojem potovanju po Slavoniji, Bosni in Hercegovini. Mesto skioptičnih slik nam je g. prof. razobesil razglednice po društveni deski, kar je pozornost predavanja še bolj povzdignilo. G. profesorju se iskreno zahvaljujemo in le želimo, da bi nas še večkrat obiskal. — V nedeljo, 25. t. m. bo imel predavanje g. profesor dr. Karol Capuder in sicer o Benetkah s skioptičnimi slikami. Bo zelo zanimivo. — Za angeljsko nedeljo, 1. septembra, se pripravlja narodna ig»a »Zaklad". Igra je uspela že po mnogih odrih izobraževavnih društev in upamo, da bo tudi pri nas vse zadovoljila. Mošnje. Na „Mali šmaren" priredi tukajšnje Izobraževalno društvo drugo veselico z igro: „Tri sestre". Natančni vspored se priobči kasneje. Kdor še ne ve, kako velike vrednosti je za vsakega, ki ima živino, brzoparilni kotel za živinsko krmo, temu pošlje .Slovenska Straža" v Ljubljani podučni popis takih kotlov popolnoma zastonj. Dvorni svetnik profesor Oser, ravnatelj bolnice dunajske izraeht, kult. občine, piše: V vseh slučajih, kjer so na mestu odvajalne vode, sem z naravno Franc Jožef-ovo grenčico. že v malih količinah, dosegel zadovoljive uspehe. Ako je kaj res dobro, priznajo tudi strokovnjaki. Kako praktični zdravniki sodijo o Fel-lerjevem fluidu z znamko ,,E!/a'-, dokazuje na- slednje pismo: Zahvaljujem se Vam najtopelje zaFellerjev fluid z znamko „E!za', katero sredstvo se je pri vseh bolečinah na trganju obneslo naravnost sijajno. Priporočam Fellerjev fluid, kjer potreba, najtopleje in Vas prosim, da mi ga zopet pošljete v svojo lastno uporabo Znesek zanj Vam dopošljem. Dr. M. David, mestni zdravnik v Sieniav/i pri Jaroslavi v Galiciji." Pristni Fellerjev fluid se naroča: 12 majhnih, 6 dvojnatih steklenic za 5 K poštnine prosto pri E. V. Fel-lerju v Stubici, Elzin trg št. 264 (Hrvaško). Jzgnbiia sc je 1 pctcK proti itUtn zlata damska ara s srebrno verižico nt pota ei Žolarlje do železnega mosta la niso pokopališča v mesto nazaj. Pošten najditelj naj jo odda proti primerni nagradi v pisarni mestnega magistrata v Kranju. Dva spretna erUvca Id enega knjigoveza takoj Stalno sprejme 250 3 JisKoVno dmStVo" V Kranja. ZobozdraonlShl in zobo-:: tehniški atelje :: Dr, Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik V KRANJU v Hlebševi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 183 34 Strmeli boste! 1 krasna amer. Ia double-zlata žepna ura le K 5.90 s tremi pokrovi, od 18 kar. zlata se prav nič ne razločuje, natančno idoča s triletnim jamstvom. Vsaki naročbi se priloži prima-zlata verižica zastonj. Naroči se po povzetju pri 3. Brande^, Krakov Berka-Joselowicza 9.-9. Brez rizika, za neugajajoče se vrne denar, llustr. ceniki zastonj in poštnine prosto. 258 Srefl[cf Korist, SloVensUi Striže 4 krone 75 vinarjev znaša mesečni obrok za turško srečko, ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto: 400.000 frankov 400.000 frankov 400.000 frankov 200.000 frankov 200.000 frankov 200.000 frankov skupaj 1,800.000 frankov Prihodnje žrebanje dne L oktobra L I. Vsak naročnik turške srečke prejme 1 srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron saston]. Pojasnila daje za »Slovensko Stražo" §. Valentin Urbančlč, LJubljana, Kongresni trg 19. 260 3 i Naznanilo. Slav. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem otvoril vh za i peči in Obenem tudi javljam, da prevzamem montiranje peči. štedil nikov, kopeli in zidnih obkla^iov s pernicami, kakor tudi vsakovrstna v pečarsko stroko spadajoča popravila. 259 3—1 Velika zaloga pečarskih predmetov. Za dobro blago in delo jamčim. Za obilna naročila se udano priporoča Jernej Tomelj, pečarski mojster v Kranju. 79 08 Šmartln prt Kranju. Spisal Fr. Pokorn. Dalje. Glavni vhod v cerkev stražita dva močna stolpa: v enem je ura, v drugem pa trije zvonovi s premerom: 140 : 96 : 80 cm. Glasovi so jim: des—as—h«s; veliki in srednji zvon sta si preveč oddaljena glede teže in glasu. Veliki tehta 2420 stotov. Ob krilu ima napis: .Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije Kraljestvo v Heladi končal je Navarin. Ga kupi Romar, ga Samassa v zvon prelije, Glasim zdaj božjo čast iz svefga Jošta lin!* Te Prešernove kitice spominjajo, da je bil zvon vlit iz topov turško-egiptovskih vojnih ladij. To brodovje je bilo v grški vojski premagano v pomorski bitki pri mestu Navarinu ob zahodni strmi Moreje dn« 20. okt. 1027. V morje potopljene topove so izvlekli in razprodali po neki angleški družbi (Žlogar: Trojna božja pot s sv. stopnicami na Kranjskem 1881. str. 8). Tudi zvonar Ant. Samassa jih je nekaj kupil v Trstu ter iz njih vlil šentjoški zvon 1. 1834. Srednji zvon je iz livarne Gašperja Fran-chija z letnico 1722. Mali je bil vlit 1.1693. od istega zvonarja. Par korakov od šentjoške cerkve na zapadni strani stoji preprosta kapelica Marije Snežni ce z malim altarčkom. Božja pot pri Sv. Joštu je po reformacijski dobi zelo zaslovela, najbolj je slovela v 1. 1730 do 1770, nekaj radi ondi ustanovljenih bratovščin sv. Jošta in sv. Ane, nekaj pa radi sv. stopnic, katere ljudstvo rado časti. Bratovščina sv. Jošta obsega dva zapisnika od i. 1730. dalje do 1782. ter šteje skupno 175.000 udov. Spredaj nosi knjiga kronogram: ,In honoreM beatl JVDoCI noVIter erreCta fVerat VolentlbVa peregrlnls!" — 1733. Bratovščina sv. Ane je bila pri altarju sv. Ane, Nje namen je bil, priporočati se sv. Ani za srečno zadnjo uro, izpreobrnjenje grešnikov, re-šenje duš iz vic, zlasti so prosile matere milosti, da bi noben otrok ne umrt brez sv. krsta. Tudi ta bratovščina je imela v 18. veku mnogo udov, največ ženskega spola. Posebno slovesno se je obhajala vsako leto devetdnevnica na čast sv. Ani od j$-^2nVjqUjs. V tem^eeu,. sov. imeli udje, po-noči in podnevu razdeljene ure M molitev, katero je opravljalo približno šest oseb na uro. Kar je .Marija Pomagaj" na Brezjah dandanes, to je bila nekdaj božja pot pri Sv. Joštu. "Ne samo iz bližnjih, temveč tudi iz daljnih krajev so vreli ljudje skupaj. V poletnem času je prišlo veliko procesij iz raznih župnij na goro. Vsako leto je bilo opravljenih okoli 2000 sv. maš in obhajanih nad 50.000 oseb. Za duhovno paatirstvo je bilo tu več duhovnov. Cerkvenemu vodji (direktor) so bili ob strani duhovni pomočniki (ope-rarii), izmed njih je eden skrbel za red v cerkvi (zakristan), drugi je bil organist itd. Poletu so pa tudi redovniki iz raznih samostanov in drugi duhovniki pomagali izpovedovati romarje. Zato nam kaže zapisnik, da se je v poletnem času na dan bralo ondi po 15 do 20 maš. Konec prih. Efektna loterija »Slovenske Straže". Zahteve, ki se stavijo na .Slovensko Stražo" iz obmejnih krajev, so od dne do dne večje. Na svojem glavnem zborovanju, ki bo letos v Mariboru, bo pokazala „Slovenika Straža", koliko je napredovala v pretečenem letu in kako mno-gostransko In uspešno je bilo njeno delo. Pri« znanja je sicer vredna požrtvovavnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev natega ljudstva, vendar pa je »Slovenska Straža" Še daleč od tega, da bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se stavijo nanjo. Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci (za otroške vrtce, božičnice, knjižnice itd), zlasti po industrialnih krajih, priredi .Slovenska Straža" efektno loterijo, ki jo je dovolilo finančno ministrstvo. Loterija obsega 100 tisoč srečk, ki stanejo vsaka l krono, in 1554 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 kron. Dobitki so sledeči: 1 glavni dobitek v vrednosti 5000 kron. Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedivnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave ali 4—672 HF. bencinmotor. mlativnica z dva kratnim čiščenjem, slamoreznica. 1 glavni dobitek v vrednosti lOOO kron. 1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 garnitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brona). 2 glavna dobitka v vrednosti po 500 kron. Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 gepelj z mlativnlco ali 1 siroj za košnjo. 10 dobitkov v vrednosti po 100 kron. Zlata ura, kolo s prostim tekom, šivalni stroj, slamoreznica, brzoparivnik, jeklen plug itd. 40 dobitkov v vrednosti po 50 kron. Fine nastropne svetilke, fine umfvalne oprave, decimalne tehtnice, salonske stenske ure, zlate verižice, zlate damske ure, čistivnice, razne garniture, slike t okvirom itd. 100 dobitkov v vrednosti po 20 kron. Srebrne ure z verižico, garniture srebrnih žlic n kavo, aparati za britje, stroji za rezanje mesa, vloma varne denarnice, garnitura za kadivce, pisalne priprave, srebrne doze za cigarete, zlati obeski, stenske ure, naročivni listki za dnevnik „Slovenec" (za eno leto), balanc tehtnice, pralne garniture itd. 200 dobitkov v vrednosti po 10 kron. Mizni nastavki, karafine, svečniki,tast, posode za dišave, mizarska orodja za domačo rabo, ptičje kletke, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste ure, stenske ure, budivke, zlati prstani, kadivne mizice, dežniki itd., itd. 1200 dobitkov v vrednosti po 5 kron. Košarice za kruh (kina-srebro), nikelnaste ure, budivke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna vrtna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, zslivače, kuhinjske tehlaice, »rebrni ojjeski, ftnt okvirji za fotografije, travniška orodja, konjake škarje, ptičje kletke, vrči za vino, kavo ali čaj, denarnice, britve, srebrne moške verižice, Srebrne zapestnice, srebrne oksidirane cevke za smodke, dcaible zavratne verižice itd., itd Srečke se bodo dobivale po trgovinah in trafikah in se lahko naročajo tudi naravnost v' pisarni ..Slovenske Straže" (Ljubljana, Dunajska cesta št. 22). Žrebanje se bo vršilo 18. novembra 1912 ob 6. zvečer v pisarni ..Slovenske Straže". Od naše javnosti pričakujemo, da bo z osirooi na važni namen loterije in z ozlrom na krasne dobitke podpirala .,Slovensko Stražo' s im, da se bodo vse srečke razprodale! Vsak na delo za ubogo slovensko deco! /VlfllSl cforü izkušnja me uči in drži, da irftUja Stald za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd lüijino mlečno milo Berg-manna in dr., Tešin ob Labi. — Kprnad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijab i. t. d. — Ravnotako je brez primere Bergmann©v« lUijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod, 147 50—21 um stanovanje obstoječe 1« treh sob, kuhinje, kopalnice, dveh kleti in dragih prltiklta, se odda t najem lahko takoj v tU! 252 3 tvrdke Zabret & Komp., Kranj. Pri nakupu »pravega Francka" izvolite paziti na to-le varovalno znamko. Tovarna v Zagreb«. si ira 122/24577 Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Franck". Proizvod najboljših nirovtn. Trgovina z železnlno Frane Dota v taja priporoča: Nosivce, Sine, štorje za strop, nafboljal dalmatinski P^atlstad-oanient, poc|akane železne cevi, stebre, bodečo žico in tarežo za ograjo, vse potrebščine za vodovode in stavbe, orodje za vrt, škropivnlke, otroško vrtao orodje i.t.d. Popolno kuhinjsko oprat«. — Poj** delani stroji In orodja. 133 24 Najprimernejša darila po neto *nišanth cenah I 7* 52 -34 Prva delavnica ur ter trgovina z zlatnino in srebrnino Ivan Leuičnik nrar In trgovec u Kranju Cenejše kakor po eeniktb! Me knpnjen od prekapcev! Sprejmem in i m vrlim vsa popravila natančno, solidno in po najnižjih oenah. — latotako tfirfjasoa». vsakowstn« »Sat- Priložnostni naknpl nino in srebrnino v popravilo« ▼ nakup ženinom in nevestam. »TITANIÄ' briioparlvnilt Kct j« čisto is kovanega telesa In železne pločevine, isradi tega nepokvarJJiv. — Nenavadno hiter raivitek pare. — Pošiljamo na poskušajo. — K brso-parilnikom pošiljamo na željo pripravo za kuhanje žganja. Titania-Werke, Wels 191, Zg. Avstr. Hajvecja specilalna tovarna parilnikov na Avstro-Ogrskem. .TITANU' Vsako kurivo porabljivo. 70% prihranjenega kuriva. Iščejo as zastopniki Zahtevajte cenike 1 ! Glavno zastopstvo za OtsJarsko 6-1 in Kranjsko: 243 francasen Grade® Marlenoanse štev. 22. t Ljubljani" želi imeti v vsaki občini po v?em Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval 240 12-1 pri »ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. Ponudbe pod .Ljudsko ?a varovanje" na »Slovensko Stražo" v Ljubljani. 239 proda sta se dva prav ohranjena dobra strojarska kotla pri Jožefu Pegami, kotlarju v Škofjl Loki. Več sto hekto dolenjskega fina domačega pridelka se proda pri ©skrbništvu Nemška vas, p. Krško. 254 2-2 Res lepa je cerkev, veža ali kuhinja le tedaj, če ima ličen in trpežen tlak kakršnega Izdelujeta v mnogih vzorcih Zajec 6 JCorti v £}nbl]ani. Izdelovanje stopnic, cevi. 2493 Asbestni škrilj „Ze n i t". Lepi prostori na Glavnem trgu v Kranju, pripravni za trgovino, se dajo v najem od 1. novembra t. 1. Več pove upravništvo .Gorenjca". 237 6 Umetni zobje! Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo amerlfcaiislil umetni zobje posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi plombiralo zobje 224 s vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju O. Seydl, LInbliana. Ako ne morete jesti, ali ako se počutite slabo, odpomerejo vam zdravniško preizkušeno 182 12-8 Kaiserjeve Želodčne mellsne karamele kajti po njih bodete dobili dober tek, želodec se zopet uravna in okrepi. Radi oživljajočega in osvežujočega učinka so naravnost nepogrešljive pri turah. Paket 20 in 40 vin. Dobi se pri K. ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju. Jakob Košmerlj edina slovenska tvrdka te vrste v Trstu, ulica St. Martici 11. Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121 805. Priporočam slavnemu občinstvu veliko »a-logo kave, čaja, južnega sadja i. t. d. Postrežba točna in solidna. 113 2u Ns dežel t" pošiljam prosto režnje po povzetja pn železnici in v zavitkih po poŠti. Cenik izhaja štirikrat na leto. Vljolina s tipkami ln lokom! — Najlepša godb* za cerkveni kor ^orkestralne maše), za izobraževalna društva (ti. pr. igranje med posameznimi dejanji predstav) je brez dvombe 247 3 Prospekti brezplačno! (2 klavijolini, 1 klavijola, 1 klavičel). Pa tudi pn pcuku petja t šoli in kot domačo godalo, zlasti v spremstvu klavirja, harmonija ali citer je klavljolina nenadomestljiva. Vsakdo postane v 14 dneh perlekten vijolinist. To priznajo vsi, ki ro seznanili poblize s tem godalom. Tvornica klavijolin Bajde & Komp. Ljubljana, Dunajska cesta št. 73 Kmetje! mlinarji! Kolarll! mizar|U ^■w^v-*^^v*»^*^» HlinčaonlCarff! •s***/*****?***'*** Napravite takoj Astro-Boston bencin motor, prihranite si drugih delavskih moči in veliko jeze! Naprava takega motorja z montažo vred stane samo K 1000 in so stroški za eno konjsko moč samo pet do šest vinarjev. Kmetje! proč x tfepeljni, živina pri njih veliko trpi in so stroški nasproti z motorjem desetkrat višji, z motorjem vsak lahko sam slamo reže, mlati, drva žaga in melje. Ti neprekosljivi motorji se dobivajo edino le pri FRAN ÄEiVlAN Dunajska cesta LJUBLJANA ,t»ri Figovcu". 45 irto: rr\\mv\m\r. wmw!Mmm?)n\ in: i; i: hi Zelo važno!! Za vsakogar Je neprecenljive vrednosti zdrav želodec, v dosego tega fe pa glavni pogoj redno prenavljanje. zeliščni liker aar „IIirija" ~v* Je najboljše sredstvo za dobro prebavo ln krepčllo. Samo en poizkus ln prepričali se bodete o Izvrstni kakovosti ln njenem učinku. Pristni samo z imenom ,Uirija( in tvrdko Franc Berjak, Kranj. 94 52-31 Zahtevajte Izrecno povsod pod tem naslovom! C* mi v i m i :mnn;m iirccc HfflKBff iL i i( \V.')\VM:) 1 bd Varstvo proti požarom! Najboljše strešno krilo je asbestni škrilj imir* 99z> eni t" Popolnoma varen v ognju, ne eksplodira kakor drugi konkurenčni izdelki. Štirikrat lažji od opeke. Ceneji kakor vsak drugi škrilj. Zajec & Horn, betonsko podjetje, Ljubljana, Dunajska cesta 73. Samozastop za kranjski in tržiški sodni okraj: 248 3 Franc Dolenz v Kranju. Ceniki, vzorci in proračuni brezplačno. i; i! inu1iiriintn: ii i: n) h j; h i; iu c : 1; i: ) r in; hi umi BSEVMi Kranjska deželna banka d Ljubljani ü^Sffi Obrsstaje hranilce vloge po 4V4°/o brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Da|e komnnalna posojila občinam, okrajnim in šolskim od-boro m ter zdravstvenim zastopom v 4«/2o/0 komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4»/2°/o 128 52 24 Eskomptnje menico denarnih zavodov in daje lom-bardna posojili. Prodaja 1 aatne pnpiisrno vsrne ko mnnaine zadolinice in za-stavne liste. Banka je pupilarno varen zavod ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne are za stranke vsak delavni* od pol 9. are dopoldne de 1. are popoldne. 542361