Privredna banka Zagreb prodaja 70-odstotni delež begunjskega Elana ameriški družbi Hrvatje naredili "posel stoletja" Celotni Elan so v stečaju kupili za manj kot 32 milijonov mark, zdaj 70-odsto tni delež prodajajo za 70 Milijonov. Novica o prodaji je presenetila predvsem zaposlene v Elanu, ki o prodaji niso vedeli ničesar. Begunje - Privredna banka iz Zagreba in Elite America Corporation iz San Diega v Kaliforniji sta sklenila sporazum o prodaji oz. nakupu 525 tisoč navadnih delnic delniške družbe Elan, kar predstavlja 70 odstotkov vseh izdanih delnic družbe. Za ameriško družbo se o poslu pogaja Frank Kadria, ki ima kot predsednik družbe ^žepu ameriški in albanski potni list. <*osel naj bi dokončali do ll. novembra letos, ko naj bi večinsko lastništvo Elana tudi dejansko prešlo v ameriške Čeprav so v Privredni banki Zagreb javno izjavljali, da ne nameravajo prodajati "kokoši, ki nese zlata jajca", so dobri poznavalci razmer napovedovali, da bo hrvaško lastništvo le začasno. Že julija 1992. leta je namreč agencija Reuter sporočila, vest pa je kasneje potrdila tudi avstrijska agencija APA, da je Privredna banka Zagreb najela ustanovo GZ - Investi-tionsberatung AG fur Zentraleuropa za svetovanje pri prodaji, da se za nakup zanima že nekaj podjetnikov in da ne gre za nakup pod kakršnimkoli pritiskom. Ko smo tedaj preverjali novico v hrvaški banki, nismo dobili povsem jasnega odgovora. Zdaj, ko je odgovor na dlani in je velika verjetnost, da bo Elan v kratkem zamenjal večinskega lastnika, niti ni pomembno, ali je bila že tedaj "v igri" ameriška družba, ki ima po svetu sedem podjetij, in ki nima le velikih načrtov z Elanom, ampak tudi drugje v Sloveniji. Neuradno je slišati, da želi v Ljubljani zgraditi tudi veliko igral-niško - zabaviščno središče. (Več na 11. strani) • C. Z. V spomin na dan pred ^77 leti, ko je Martin Luther na vrata witten~ berške cerkve nabil znamenitih 95 tez za prenovo cerkvenega nauka, v ponedeljek (31. oktobra) praznujemo Dan reformacije. Prvi novembrski dan v torek 1* v večini katoliških držav praznik Vsi sveti (v Sloveniji Dan spomina na mrtve). Povsod v oktavi in seveda tudi na Gorenjskem se le od vČeraj vrstijo talne komemoracije in obiski Pobov padlih, prizorišč Povojnih pobojev in gro-bov irtev vojne za Slovenijo. S cvetjem, svečkami in tiho ialostjo v srcu se spominjamo svojcev, prijateljev in Znancev, ki jih ni več med nami. Zaradi dveh Prazničnih dni na zače-naslednjega tedna £° Gorenjski glas izšel v sredo, 2. novembra! LE TRG JE LAHKO PROSTOR - V Festivalni na Bledu je predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah včeraj dopoldne slovesno odprl razstavo obrti in podjetništva v sedanji radovljiški občini. S tem pa seje začel tudi 2. Teden obrti in podjetništva, v okviru katerega bodo do pojutrišnjem, poleg predstavitve izdelkov in storitev več kot 80 razstavljalcev, tudi različne prireditve in svetovanja Poslovno informativnega centra. Razstavo sta tako predsednik območne zbornice Radovljica Franci Ažman, kot predsednik občinske skupščine Radovljica Vladimir Cente, opredelila kot prikaz že sedanje kakovosti obrti in podjetništva v radovljiški občini, ki se brez sramu lahko postavi ob bok dosežkom na zunanjem trnu. - A. Ž. - Foto: J. Pelko 5 ^NCE11*1^ MlNISTER SPREJEL VOJAŠKE ODLIKO- ^ftske * °blctnici odhoda zadnjega vojaka Jugoslo- i *°in yarniade iz Slovenije ie minister za obrambo Jelko Vojneoa sredo opoldan priredil sprejem za nosilce častnega I *iaka, reda generala Maistra III. stopnje za hrabrost 1^"*—>-------_ in priznanja za hrabrost. • S. iPSAUšČI £ V KRANJU .URNIK 2RSANJA mSu^ 15,00-16,30 URE I *A PRAZNIKI: 15,30 • 17,00 URE 18,00 -19,30 URE Pesniško spraševanje - Na 13. tradicionalnem pogovoru slovenskih pesnikov v kadilnici Prešernovega gledališča je bila Jenkova nagrada prvič podeljena pesnici -Svetlana Makarovič jo je prejela za zbirko Tisti čas. Na sliki: pesniki v PG, več o tem na 6. strani. • L.M., foto: Lea Jeras Gorenjska^lUnka Banka d podtuhoni "fDfih.s Prodaja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 mobitel 0609 624 762 (T Z AS TA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj. tel.:064/211 256 ADRIA AIRWAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK OBVEŠČAMO VAS, DA 30.10. 1994 ZAČNE VELJATI NOVI ZIMSKI VOZNI RED Jezerjani iščejo svojo pravico Volili bodo svoje Na pogovoru s poslancem dr. Cirilom Ribičičem so se predvčerajšnjim odločili, da bodo decembra sicer volili, vendar svoj svet in župana, ne pa svetnikov za preddvorsko občino. Jezersko, 28. oktobra - Krajani Jezerskega so na sredinem srečanju s poslancem Združene liste socialnih demokratov v državnem zboru dr. Cirilom Ribičičem in podpredsednico kranjske stranke Alenko Kovšco ponovno povedali, da vztrajajo pri svoji občini, kar je njihova pravica, ki so jo izglasovali. S Preddvorom jih ničesar ne povezuje, vsa leta pa dokazujejo, da so sposobni preživeti sami, čeprav jim je država v preteklosti marsikaj vzela, tudi ljudi in popolno osnovno šolo, apetiti po jezerskem bogastvu, ki bi ga nekateri radi samo jemali in ničesar vračali, pa so očitni še danes. Občino bomo imeh, so dejali. Je le vpraŠnje časa. Čim dlje jim io bo oblast jemala, toliko dlje bodo Jezerjani prikrajšani pri človekovih in državljanskih pravicah. Smo zavedni Slovenci. Nočemo h Koroški, kar nam nekateri očitajo. Hočemo biti v Sloveniji in sami svoji gospodarji. S svojo občino ne bomo nikogar prizadeli in tudi od nikogar se nimamo razdruževati, saj se z nikomer nismo združili. Jezerjani bodo 4. decembra volili. Uredili bodo volišče, kot je treba, in če bo kdo želel, bo lahko glasoval tudi za organe preddvorske občine. Sicer pa bodo, tako jim je svetoval tudi dr. Ribičič, volili svoj svet krajevne skupnosti in svojega župana, ki bosta edina pooblaščena zagovarjati jezerske interese. Na protestna pisma nihče ne odgovarja in tudi od obljub, danih na zboru pred 14 dnevi (dal jih je poslanec Ignac Polajnar) še ni nič, so povedali. Tokrat jim je dr. Ciril Ribičič zagotovil, da bo pomagal pri organizaciji sestanka z ministrom za lokalno samoupravo Boštjanom Kovači čem in drugimi odgovornimi v drŽavi. Nočejo imeti privilegijev, ampak želijo postati normalna občina, kar so v preteklosti 118 let že bih. • J. Košnjek Obnovljen Linhartov trg Radovljica - V nedeljo, 30. oktobra, ob 17. uri bodo slovesno odprli prenovljeni del Linhartovega trga pred cerkvijo. Obnova trga je bila sestavni del gradbenega programa, ki ga mesto Radovljica izvaja v okviru programa Radovljica 1995, ko praznuje 200-letnico smrti Linharta, 500-letnico mesta in 700-let-nico fare Radovljica. Z delno obnovo trga se je mesto še za korak približalo viziji mesta kot Linhartovega mesta kulture - tako z uveljavljenimi prireditvami v zadnjih letih (Festival Radovljica, Radolš-ko poletje, Linhartove prireditve Rešte se rešte, starega GOSTILNA DISKONT PIVOVAKNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-115 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ure na domače svetlo pivo, na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naročilu. Vsak petek in soboto od 19. do 24. ure živa glasba. V soboto bo v diskontu akcijska prodaja domačega piva v steklenicah. Cena 300 SIT za 2 litra. leta in drugimi) kot tudi z gradbenim programom. Na nedeljski prireditvi bodo nastopili učenci Glasbene šole Radovljica in Oktet LIP Bled, trg pa bo odprl radovljiški župan ing. Vladimir Černe, blagoslovil pa ga bo radovljiški dekan Martin Erklavec. • L. M. Oktobra natanko 2 odstotka inflacije Po podatku Državnega zavoda za statistiko je rast cen na drobno v tem mesecu natanko 2 odstotka v primerjavi z lanskim decembrom 15,3%, na letnem nivoju pa so se od lanskega oktobra cene življenjskih potrebščin povečale za 21 odstotkov. SLOVENIJA IN SVET Se bomo z Italijo vendarle sporazumeli Slovenska pota vodijo v Rim V Rim je odšla močna slovenska pogajalska skupina na čelu z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Bo Italija popustila ali bomo pokleknili mi, da bi se prihodnji mesec začela pogajanja o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji? Zunanji minister Lojze da odhaja v Rim močna Peterle, ki bo na tej funkciji pogajalska skupina. Vodi jo do ponedeljka, potem pa bo zunanji minister Lojze Pe- do izvolitve novega zunanje- terle, v njej pa je tudi ga ministra posle opravljal minister za zakonodajo premier dr. Janez Drnovšek, Lojze Janko. Temeljno vpra- je moral v sredo nekajkrat sanje je, s kakšnimi predlogi za govornico državnega odhaja v Rim naša posadka, zbora, da je odgovarjal na in če ji bo uspelo skleniti vprašanja o naših pogovorih kompromis, da bo tudi Itali- z Italijo. Pojasnjeval, da se v ja pristala na ponedeljkov Ogleju z italijanskim zunan- začetek pogajanj med Slove- Dn Umek ni primeren Premier dr. janež Drnovšek ni zadovoljen s predlogom Slovenskih krščanskih demokratov, da bi bil novi zunanji minister dr. Andrej Umek, ki ga ceni kot strokovnjaka, nima pa dovolj diplomatskih izkušenj. Krščanski demokrati naj bi predlagali novega, če pa to ne bo mogoče, je realen tudi dogovor o kandidatu, ki ima izkušnje na trem področju, ni pa vezan na to ali ono stranko. V javnosti se največkrat pojavlja ime slovenskega veleposlanika v Združenih državah Amerike dr. Ernesta Petriča, po rodu Tržičana. jim ministrom nista dogovorila nič dokončnega, da je bil to samo osnutek deklaracije, ki bi jo morale sprejeti še vlade in podpisati predsednika vlad, v osnutku deklaracije pa si je Slovenija izborila dobre pozicije, tudi glede slovenske manjšine v Italiji. Italija je po Peterletovih besedah prehitela in izjavo vzela kot že dokončno stališče. Slovenska stran z vlado vred z izjavo ni bila zadovoljna. V državnem zboru je Tone Peršak (Demokrati) spraševal, ah je imel minister v odstopu pooblastila vlade oziroma kakšno stališče je zagovarjal. Vlada je v oglejski deklaraciji predlagala sprenembe in to je na italijanski strani povzročilo precej hude krvi. V sredo zvečer pa je premier dr. Janez Drnovšek povedal, nijo in Evropsko unijo o našem pridruženem članstvu. Postopek zaradi nasprotovanja Italije nekaj časa miruje. Tudi v italijanski politični sceni so odnosi s Slovenijo v ospredju. Predsednik italijanske republike Luigi Scal-faro je v govoru v Trstu ob 40. obletnici priključitve Trsta k Italiji dejal, da lahko odpustimo, zaradi pravice pa ne smemo odpustiti. Zavzel se je za dobre odnose s Slovenijo na osnovi Oglejske deklaracije. Sicer pa Italija zanika nasprotovanje sprejemu Slovenije v Evropsko unijo. Veta ne namerava vložiti, bo pa terjala reševanje premoženjskih pravic Italijanom, ki jim je bilo po vojni pri nas zaplenjeno premoženje. • J. Košnjek lh>eči in umirajoči Skorja Loka, 28. oktobra - Občinski in krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov Skofja Loka vabita jutri, 29. oktobra, ob 19. uri v dvorano Loškega gledališča na predavanje dr. Metke Klevišar Spremljanje trpečih m umirajočih. Klevišarjeva je znana po pomoči trpečim, izdala je knjigo Spremljanje umirajočih. Podjetje Ržišnik & Pere, d.o.o., Kranj razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJA Zaželene so vsaj 3-letne delovne izkušnje na področju računovodstva in poznavanja osnov računalništva (poznavanje okolja Windows). Sprejemamo samo pismene ponudbe na naslov: Ržišnik & Pere, d.o.o., šuceva 23, Kranj. VADILO Ustanovni zbor Zelenih Cerkelj bo danes, v petek, 28. oktobra, ob 19.30 uri v mali sejni sobi KS Cerklje. Vabljeni! Redna in izredna seja državnega zbora Strah pred novim Vosom Danes bo izredna seja državnega zbora, na kateri bodo sklepali o popravkih, očitno bolj lepotnih, zakona o občinah, Slovenska ljudska stranka pa zahteva obravnavo zapletov pri zbiranju podpisov za razpis referenduma o dodatni razdelitvi certifikatov ter podaljšanje roka za zbiranje podpisov. Ljubljana, 28. oktobra - Kot je v sredo zvečer, po seji državnozborske komisije za lokalno samoupravo povedal njen član in bivši predsednik dr. Ciril Ribičič, verjetno večjih popravkov zakona o občinah in določitvi njihovih območij ni pričakovati. Šlo bo v glavnem za "lepotne" popravke, pa tudi ustavno sodišče najverjetneje ne bo odločilo o večjih spremembah. Čeprav vedno več poslancev državnega zbora meni, da zakon o občinah ni dober, na ustavnem sodišču je nad 60 pritožb, bo sedanja ureditev obveljala. Spreminjanje bi ogrozilo decembrsko izvedno lokalnih volitev. On in poslanka njegove stranke Breda Pečan pa sta že predlagala spremembo zakona, ki bi prinesla milejša merila za razne referendume o odcepitvah ali razdelitve sedanjih občin. Vlada je sicer proti temu, vendar morajo ljudje vedeti, kako bodo odslej izražali svojo voljo. Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke je povedal, da bodo zahtevali, da na tej izredni seji obravna- vajo tudi problematiko zbiranja podpisov za referendum m nepravilnosti, ki so bile ugotovljene. Državnemu zboru tegnejo predložiti interpelacijo o delu in odgovornosti notranjega ministra Andreja Štera, sicer pa bi bilo po Podobnikovih besedah realno podaljšati čas za zbiranje podpisov za 14 dni. Orožja niso vzeli V sredo dopoldne so poslanci zastavili kopico vprašanj, predvsem zunanjemu ministru Peterletu glede odnosov z Italijo. Bila pa so tudi druga zanimiva vprašanja. Poslanec Brane Eržen iz Tržiča (Socialdemokratska stranka) je vprašal, ali so na vaji v Završnici pred prihodom predsednika republike Milana Kučana starešinam res pobrali orožje. Miran Bogataj z obrambnega ministrstva je odvzem orožja zanikal. Brez so bili samo plezalci in potapljači Državni zbor je sprejel zakon, po katerem bo država pomagala Papirnici Radeče z milijardo tolarjev in tako rešila podjetje, ki je po osamosvojitvi zgubilo 80 odstotkov posla, rešila propada. V Radečah izdelujejo najkakovostnejši papir, tudi za bankovce. Ugovori so bih mnogi, da spet mečemo denar proč, da podjetje nima sanacijskega programa, vendar je večina za pomoč zmagala. Sprejet je zakon o obveznih zavarovanjih v prometu, ki med drugim terja ustanovitev škodnega sklada, iz katerega se bo plačala škoda, ki so jo povzročila nezavarovana vozila ah plovila. Škodni sklad bo deloval pri Slovenskem zavarovalnem biroju. Država bo zagotavljala denar za odplačno kreditov za trajna obratna sredstva in kreditov za izvedbo nujnih investicijskih del Slovenskih železarn Ustrezen zakon je bil sprejet po dolgih razpravah, država pa bo v proračunu do leta 2002 zagotovila 61 milijonov mark ali 4,8 milijarde tolarjev. Državni zbor je sprejel zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ki dopolnjuje zakon o vladi, soglasja pa je bil deležen tudi zakon o izgradnji univerzitetne knjižnice.. Usode sprejetih zakonov pa ni delil zakon o varnostnoob* veščevalnih službah. Vlada in nekateri poslanci so menili, da bi ga kazalo sprejeti po hitrem postopku, vendar se je večina odločila za normalnega. v razpravi, v kateri se je izražal strah, da ne bi dobili novega Vosa, znanega med vojno, so se odločili, da bo predlog zakona ponovno obravnavala ustrezna komisija državnega zbora, ki jo vodi dr. France Bučar, potem pa bo šel na novembrsko sejo državnega zbora. Dr. France Bučar p kot predsednik komisije m poslanec zavrnil sprejem zakona po hitrem postopku m osnutek ocenil kot nepopoln-Te službe že po svoji naravi posegajo v pravno ureditev države in vsi totalitarni režimi so zdržali s pomočjo tajni«1 služb. Opredeliti je treba naravo teh dejavnosti in nadzor nad njimi, je pa proti ustanovitvi sveta za nacionalno varnost pri vladi, kar je v nasprotju z ustavo. Večin3 poslancev je z njim soglašal3 in menila, da bi kazalo sočasno sprejeti tudi zakon o nadzoru nad temi službami. • *' Košnjek Varuh človekovih pravic dobiva prve pritožbe Javnost bo njegov zaveznik V Sloveniji za zdaj velikih in sistematičnih kršitev človekovih pravic ni, so pa nevarni pojavi nestrpnosti, nacionalizma in ksenofobije. Varuh človekovih pravic Ivo Bizjak bo novembra "kompletira!" svojo ekipo, z novim letom pa bo začel njegov urad uradno delovati. Ljubljana, 25. oktobra - Predsednik republike Milan Kučan, ki je povabil na pogovor prvega slovenskega varuha človekovih pravic Iva Bizjaka in člane dosedanjega sveta za varstvo človekovih pravic dr. Ljuba Bavcona, dr. Tineta Hribarja, dr. Alenko šelih in sekretarja sveta Jerneja Rovška, je dejal, da se srečujejo ljudje, ki so v preteklosti skrbeli za stanje duha v družbi in za varovanje človekovih in državljanskih pravic, in človek, ki sedaj prevzema to dolžnost kot institucija slovenske države. Po predsednikovem mnenju stanje v Sloveniji pri varovanju člove- kovih pravic ni zaskrbljujoče, vendar je v naravi države, da posega vanje, zaskrbljujoče pa je, da se državni organi počasi odzivajo na pritožbe ljudi ali pa sploh ne reagirajo. Prav to področje pa je politično še posebej občutljivo. Dr. Ljubo Bavcon, ki se je s prvim oktobrom upokojil in je še voljan sodelovati v organih civilne družbe za varovanje človekovih pravic, je prepričan, da je Slovenija z imenovanjem varuha človekovih pravic dosegla visoko stopnjo demokratične zrelosti in se je odrekla nasilju, samovolji ter postavila pravo kot osnovnov- no pravilo igre. Pravo teži k pravičnosti-Moč varuha človekovih pravic je moralna, saj nima ne vojske, ne policije, ne drugih aparatov prisile. Ivo Bizjak, prvi varuh človekovih pravic je povedal, da bo prav javnost njegov največji zaveznik. Za novembrsko sejo državnega zbora bo predlagal 4 svoje pomočnike, za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja pa je imenoval Jerneja Rovška-Bizjak računa na pomoč organov države in nosilcev oblasti, pa tudi na sodelovanje civilnih varuhov. Dr. Alenka Šelih domneva, da bo posebej veliko dela pri varovanju manjšin, predvsem socialnih, predvsem pa otrok, dr. Tin* Hribar pa je opozarjal na pomen razmejitve oziroma prepletanja praVtf in krivic, kar se kaže pri nasilno pobitih po vojni, ko gre za krivice, pa tud* pravico do groba in mrliškega lista. Nedvomno, v tem so si bili govore1 enotni, pa področje varovanja človekovih pravic ni več tako atraktivno. Ko Je nasrtaj ala demokarcija, je šlo za človekove pravice, ki so bile tudi politične« sedaj pa je ta političnost odpadla. • *' Košnjek Nacionalna in ljudska stranka negodujeta Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke je Ustavnemu sodišču dala pobudo za presojo ustavnosti tistih členov zakona o grbu, zastavi in himni Republike. Slovenije, ki madžarski m italijanski narodni skupnosti dovoljujejo na svojih prireditvah izobešati madžarsko in italijansko državno zastavo. To naj bi bil nedopusten poseg v suverenost slovenske države, čeprav stranka ne nasprotuje zajamčenim pravicam avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji. Po drugi strani pa slovenska manjšina v Italiji in na Madžarskem nima uresničenih zagotovljenih pravic. Predstavniki Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik, dr. Janez Podobnik, dr. Franc Zagožen in Žare Pregelj so na časnikarski konferenci našteli nepravilnosti in oviranje zbiranje podpisov za razpis referenduma o dodatni razdelitvi certifikatov. Za to krivijo državni zbor in njegovega predsednika Jožefa Školča in ministra za notranje zadeve Andreja štera, za katerega nameravajo vložiti interpelacijo o odgovornosti. V zakonodaji in razdelitvi pristojnosti na tem področju je kup nejasnosti, SLS pa bo terjala izredno sejo državnega zbora o nepravilnosti pn zbiranju podpisov. Po nepopolnih podatkih naj bi jih zbrali 25.000. V Cerkljah bodo danes ob 18,30 ustanovili občinsko organizacijo Liberalne demokracije Cerklje. Zbor bo v Zadružnem domu. Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov se je zbral na prvi seji. Mesto v izvršilen organu je Ignac Polajnar prepustil Petru Oreharju (oba sta imela enako število glasov), izvršilni odbor pa naj bi nadomestil dosedanjo politično koordinacijo stranke. O koalicijski pogodbi z liberalnimi demokrati in kandsidatu za novega zunanjega ministra bo izvršilni odbor razpravljal kasneje. Demokratska stranka Slovenije bo imela novembra kongres, na katerem bodo organiziranost stranke prilagodili novim občinam. Kongr Stranka, ki je startala s 40 člani, krepi članstvo, po kongr' pa bo državi predložila vse, kar rabi za registracijo p°ntA| sovpada z začetkom volilne kampanje za lokalne vobtVf c.---u~ i,: . „« x.__: .----: x,---------^0*3 stranke. Združena lista socialnih demokratov zavrača stali Slovenskih krščanskih demokratov do narodne sPravertj^ Eoprave krivic. Če bo stališče SKD, da je bila NOB san rvava revolucija, prevladalo v vladni koaliciji, bo Združ • lista izstopila iz koalicije. SKD skuša s tem spreminjI zgodovino, je pa to škandal mednarodnih razsežnosti, naSj,3j nad zgodovinsko resnico in protispravno stališče. Sprava "| bo predvsem dogovor generacij, aa ne bodo oživljale st ^ nasprotij. Tudi Liberalna demokracija Slovenije zavr ^ stališče SKD do narodnoosvobodilnega boja. Meni, da o° otežilo dogovarjanje o koalicijski pogodbi. • J. K. Tudi Virantova caka pritožbe ^ Demokratični forum Slovenije obvešča, da njeg0 . civilna varuhinja človekovih pravic Irena Virant (biW A med kandidati za državnega varuha človekovih PrCl g sprejema pritožbe državljanov, ki mislilo, da so l1^1,^ aktom ali dejanjem državnega organa ali organa lo*j* vg skupnosti in nosilca javnih poo blastil kršene človek pravice in temeljne svoboščine. Pobude morajo biti p1-, * opremljene s podatki in dokazi- Potrebna je tudi P'^ izjava, da je dovoljena javna objava. Pobude je poslati na naslov Demokratični forum Slovenije, P0.\no predal 498, 61000 Ljubljana, za Ireno Virant, cM1 varuhinjo človekovih pravic. (T* Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega svela: Ivan Bizjak / Direktor in glavni ure«1 ^pkJjtJJJj Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Se de i, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto | Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozli« / Fotografija: Gorazd šinik / Priprava la tisk: Media Art, Kranj / Tisk: Podjetje DELO - TĆR, Tisk časop GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od*7. do 15. ure fCasopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 2(5 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne KRANJ / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mali oglasi telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/|vniiku; j(ofjtv« ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA. 80,00 SIT. _ IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Zasedanje škofjeloške občinske skupščine Visoko nadškofiji, o komunalnih odpadkih pa dragic ^ veliko večino so poslanci pritrdili škofjeloškemu izvršnemu svetu, da je Ljubljanska j^dškofija za najem Visokega najboljši ponudnik. Razpravo o lokacijah za odlagališče ^°munalnih odpadkov so prestavili na prihodnje zasedanje. d Ia V0*18' Z"?' oktobra • Po skoraj šestih letih od tega, koje dolžnik. Anketa v strankinem ^kdanja Tavčarjeva domačija zopet dobila trdno streho, so se glasilu o tem, ali naj skupščina Ponedeljek delegati škofjeloške občinske skupščine odločili, da Visoko v najem nadškofiji, a za bodočega najemnika izberejo Ljubljansko nadškofijo. je naletela na presenetljivo ^Pr«va je bila v dobršni meri spohtizirana, pri čemer pozivi velik odziv, saj so prejeli več ^katerih o tem, da bi "dober gospodar dobro premislil", niso kol 700 podpisanih odgovorov, •U uslišflni *"*____y-B - kom Poročilo o možnih lokacijah za odlagališče unalnih odpadkov so z dnevnega reda umaknili. Da bo tokratno zasedanje 5*°fjeloške občinske skupščine [tekaj posebno pomembnega |e bilo razvidno že iz same ^eležbe: namesto števila de-llrgatov, ki komaj zadošča za sMep5nost, se je zbralo več kot Ve tretjini poslancev, med nJuni tudi nekaj takih, ki jih na teh zasedanjih ni bilo videti v*e od začetka delovanja te JJpKine. Vzrok sta bili kar QJ[e točki dnevnega reda: Ravnava poročila o tretji postopka iskanja lokacije °dlagališča komunalnih od-P^dkov ter odločanje o premogu izvršnega sveta, da se za ?aJem Visokega izbere Ljubimko nadškofijo. Prvo točko 5 že ob razpravi o dnevnem ,cdu umaknili, saj je prevlada-? °cena o tem, da skupščina JVeh tako zahtevnih točk na xne^ zasedanju ne bi zmogla, ve odločilnejše pa je bilo verJetno mnenje, da bi razpravo komunalni deponiji uteg-u"a ogroziti sklepanje o jsokem. Kljub predlogu o s^iku točke, pa so se oglasili Protesti delegati vseh treh z °koT lokaciJami prizadetih tem I m..naP°vedali, da bodo SDrr,,Predlo8om najostreje nakovali. "Nihče si ne želi eden an,h da"K" je ugotovil pj 'zmed njih. žaJneŽni del kar Stiriurnega (insk ,ja šk°fJeloške ob-ien , skuP§čine je bil porabl- ^a razpravo o predlogu Wn ga sveta, da se izbere * ,3uS0dnejšega ponudnika konaSyisokcgaLJublj gi škofijo. V uvodni rs Je ans-razla-izvršneea 01 »Veta ^.redsednik novij c Jnccnc«j Demšar Jani v elotn° zgodovino doga-kn\l ZVe?i z Visokim in na Pism0 J?rebral tudi zadnje ttstv ' ga ie prejel z minis- Lpozari?'a kulturo- v nJem andida^°'^ da niso običaini »t, da gre za uradno ponudbo države, ki ima pri tem kulturnem spomeniku predkupno pravico, drugačno obravnavo pa bi si zaslužili tudi zaradi vlaganj države v ta objekt. Presenečeni so, nad podcenjujočim odnosom do njih. Z dodatno obrazložitvijo ponudbe ministrstev je nastopil tudi poslanec škofjeloške občinske skupščine, sicer pa svetovalec ministrstva za šolstvo in šport Janez Krek, ki je obrazložil okoliščine (zlasti denarne narave) zaradi katerih sta ministrstvi zamudili razpis in menil, da je odločitev preveč pomembna, da bi se ozirali na rokovne formalnosti. V bran takemu predlogu so s svojimi razpravami nastopili tudi delegati LDS in ZLSD, medtem ko je večina drugih menila, da so bili postopki dovolj javni in da je potrebno skoraj šestletno iskanje gospodarja Visokega končno zaključiti. Poudarki so bili seveda različni: poslanka ZLSD Mirjani Jan Blažič je opozarjala na to, da so v osnovno obnovo dvorca in gospodarskega poslopja na Visokem precejšnja sredstva vložili delavci škofjeloških podjetij, zato odločitve brez njihovega soglasja o nadaljnji usodi njihovih vlaganj ne bi smelo biti. Ponudba ministrstva bi si po njenem mnenju zaslužila vsebinsko proučitev, pri čemer so znani načini, kako ravnati zaradi formalnosti z roki. Podobnega mnenja sta bila tudi delegata LDS Andrej Novak in Gorazd Krajnik, ki sta predlagala enakopravno ponovno obravnavo vseh aktualnih ponudb, zanimalo pa jih je tudi, kako je s finančnimi garancijami nadškofije, saj je v javnih glasili mogoče zaslediti poročila o tem, da za že zgrajene objekte ostajajo kar precejšen s°jila za razvoj drobnega gospodarstva J^obe ga devet zasebnikov devetfLo!lrt«>bra - Občinski izvršni svet je v sredo *ev«nj °d trinaJstin prosilcev dodelil posojila za pospe-bi|0 A ra*voja drobnega gospodarstva. Razpisanega je kv * "»»Jona tolarjev posojila. 'žvrj„g v'°8>« ki jih je v razpisnem roku prejela komisija Ctla je h'? Sveta za drobno gospodarstvo, nista bili popolni, st* r*wa PreP07na. dva prosilca pa je komisija zavrnila, ker J1'0 za razvoj drobnega gospodarstva že dobila. 8 P/Opo]3 nska vrednost investicij, ki so jih prijavili prosilci tolarjev p ' vlo£arru v razpisnem roku, znaša 86,1 milijona °dsiQt." pomeni, da je bilo denarja za razdelitev komaj 6,7 *a od prijavljenih investicij. Izv leskih" SVn poslovno proizvodnih prostorov. • II. J. dve tretjini pa jih je bilo proti predlaganemu najemu. Protestirali so tudi proti aktivnosti Cerkve, ki se je tudi tokrat (pri nedeljskih mašah so delili pojasnila Nadškofijskega ordi-nariata) neposredno vključila v dnevno politiko. Z ostrim nasprotovanjem se je v imenu iniciativnega odbora za odprto Visoko v KS Log oglasila rudi delegatka iz te KS, ki je posebej opozorila na to, da se z dodelitvijo Visokega Cerkvi teptajo dosedanje programske usmeritve sprejete v isti skupščini. V imenu večine poslancev, ki pripadajo strankam nekdanjega Demosa, ie nastopilo poleg predlagatelja Vincencija Demšarja še nekaj drugih delegatov z očitno vnaprej pripravljenimi in dogovorjenimi nastopi. Franc Rupar iz škofjeloških SKD je menil, da je ponudba ministrstev "umazano politikantska ponudba državne birokracije", in da si izvršni svet zasluži za vsa prizadevanja vse priznanje in podporo. Da gre za sprenevedanje in poskus kršenja prav- nih norm (pri razpisu), je opozarjal Borut Bajzelj, ki je številne razprave nasprotnikov predloga označil kot načrtno zavlačevanje. Z zelo odločnim in nedvoumnim stališčem je nastopil tudi predsednik KS Poljane Roman Dolenc, ki je povedal, da njihova KS soglasno podpira predlog, da se Visoko odda Cerkvi, poslanka iz iste fare Majda Debeljak pa je posmehljivo dodala, da so osnovnošolski ravnatelji resnično potrebni izobraževanja, vendar naj za to poiščejo mesto drugje. K temu je poslanec in predsednik KS Gorenja vas Jože Bogataj pa je v svoji razpravi dodal, da bi bile opuščene in propadajoče podružnične šole (na primer: v Gabrku) dobra priložnost za to. "Neodvisni" Pavel Florjančič je pomiril tiste, ki menijo, da se ob tem dr. Ivan Tavčar obrača v grobu, saj je za tistega, ki pozna zgodovino in njegovo delo, jasno, da gre za "žlahtni prak-ticizem". Na javnem glasovanju se je za sklep o tem, da je Ljubljanska nadškofija najugodnejši ponudnik, in da mora izvršni svet v enem mesecu skleniti najemno pogodbo, odločilo 36 delegatov, 4 so bili proti, 6 pa se jih je vzdržalo. • Š. Žargi Določanje volilnih enot Skupščina popravila odloke Skofja Loka, 27. oktobra - Kot dodatno točko dnevnega reda je v ponedeljek škofjeloška občinska skupščina ponovno obravnavala odloke o določitvi volilnih enot za lokalne volitve v novih občinah. Pod pogojem, da državni zbor sprejme popravek števila svetnikov v občini Skofja Loka (iz sedanjih 23 na 28), naj bi bile na območju nove občine Skofja Loka štiri volilne enote, na področju občine Železniki pa naj bi imeli tri. K temu je potrebno dodati, da je bilo v pripravah na to odločitev kar nekaj dilem in nesporazumov, saj se za občino Skofja Loka izvršni svet o predlogu ni mogel odločiti, predlog za Železnike pa je obravnaval na posebni korespondenčni seji. V Selški dolini se je o tem vnel pravi prepir med nekaterimi krajevnimi skupnostmi, saj so očitali Železnikom, da si skuša prisvojiti več svetnikov, kot jim pripada; padali so očitki, da se združuje v volilne enote "nezdružljiva" naselja; prišlo je tudi celo do odstopov v volilni komisiji za to področje. Za občino Skofja Loka na seji občinske skupščine ni bilo posebnih dilem in razprave, za Železnike pa se je "pranje umazanega perila" medsebojnih odnosov v tej dolini ponovilo. Če ni sporazuma, so pač morali odločiti drugi. • š. Ž. Ministrstvo ustanavlja Zavod Planica Ratečani želijo sodelovati Jesenice, 27. oktobra - Ministrstvo za šolstvo in šport ustanavlja Zavod Planica, v katerem naj bi sodelovali tudi domačini iz Rateč. Za vzdrževanje planiških objektov naj bi poslej skrbela država. Jeseniški izvršni svet je potrdil predlog o ustanovitvi Centra za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, kjer naj bi bil najprej zaposlen en strokovni delavec, stroške za dejavnost pa najbi večinoma pokrili iz občinskega proračuna. Člani jeseniškega izvršnega sveta so se strinjali s pobudo, ki jo je posredovalo ministrstvo za šolstvo in šport, da bi ustanovili Zavod Planica. O tej pobudi so v Ratečah že večkrat razpravljali in terjali, da so kot kraj interesno vključeni v Zavod, in da se jim nudi možnost neposrednega vpliva na razvoj in ureditev območja ob skakalnicah. Zavod ustanavljajo zato, da bi se postopoma Planica zares začela razvijati, hkrati pa bi država sprejela skrb za vzdrževanje objekov in razvoj Planiškega športnega parka. Pri ustanovitvi zavoda nova lokalna samouprava ne bi smela biti ovira, v organe Zavoda pa se morajo vključiti tudi Ratečani -predlagajo vključitev predstavnikov lastnikov zemljišč in Športnega društva. Ratečani zahtevajo, da se morajo tržni prihodki, ki se bodo ustvarili v Planici, dosledno usmeriti v programe v Planici, ne pa v druge centre kot do zdaj. Sredstva države morajo biti strogo namenska. Planica je rateška, zato so upravičeni zahtevati marsikaj, saj. razne športne in rekreacijske dejavnosti v Planici pomenijo tudi obremenitev v splošnem in ekološkem pogledu. Odškodnina ali renta ne more biti le simbolična, ampak materialna in stalna, uporabili pa jo bodo za sofinanciranje skupne infrastrukture kraja. In ne nazadnje: Ratečani kot domačini in lastniki zemljišč zahtevajo, da imajo neposredni vpliv na vsa dogajanja, tudi na načrtovanje razvoja graditve in ureditve območja skakalnic in tudi pri organizaciji tekmovanj. Tako v svetu kot doma - v Kranjski Gori, Bohinju ali Mariboru - velja pravilo, da je v organizacijski komite, vključen tudi član domačega društva. Zato terjajo, da bi bil v organizacijskem komiteju Planica član rateškega športnega društva. D. Sedej Ob radovljiških obletnicah Cvetje s Kranjskega Radovljica - Odbor Linhartovih prireditev bo ob 200-letnici smrti Antona Tomaža Linharta, 500-letnici mesta in 700-letnici župnije Radovljica izdal stenski koledar "Cvetje s Kranjskega za leto 1995". Koledar bo z Linhartovimi citati, s starimi zemljevidi in s fotografijami iz starega mestnega jedra povezoval radovljiško preteklost s sedanjostjo. Prvi zemljevid je iz konca 15. stoletja, ko je Radovljica pridobila mestne pravice, ostale pa so poiskali v delih N.S. d' Abevillea, Janeza Vajkarda Valvasorja, Antona Tomaža Linharta in Slovenske matice. Koledar bo (brez prometnega davka) stal 650 tolarjev. Izkupiček bodo namenili za uresničitev gradbenih nalog in ureditev mesta. »CZ. EMERCOR, d.o.o., Skofja Loka objavlja prosto delovno mesto SALDAKONTISTA - PRIPRAVNIKA Pogoji: - končana srednja ekonomska šola - smer ekonomski tehnik (V. stopnja) - obvladanje dela na računalniku - poskusno delo traja 2 meseca Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na naslov: EMERCOR d.o.o. Skofja Loka, Kidričeva 55, 64220 skofja Loka. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po opravljeni izbiri. T^^^^ \ Fair je, če druge pustiš govoriti, ^—) tolerantno pa, če mu znaš prisluhniti. Demokratska stranka Slovenije Z zasedanja tržiškega izvršnega sveta Urejanje Dovžanove soteske se bo le začelo Tržič, 26. oktobra - Ker je z letošnjim proračunom draava namenila 6 milijonov tolarjev za predstavitev Dovžanove soteske, v tržiški občini želijo še letos porabiti odobreni denar. V ta namen pripravljajo javni razpis, s katerim bodo zbarli ponudbe za dela v soteski. Samo popravilo predora bi po grobi oceni strokovnjakov stalo več kot 13 milijonov tolarjev. Do letos je ministrstvo za kulturo, ki sodeluje s polovičnim deležem pri financiranju nalog varovanja naravne dediščine, namenilo le malo denarja za urejanje Dovžanove soteske. Za predstavitev soteske, ki je od leta 1988 razglašena za naravni spomenik, pa je na pobudo tržiške poslanke Jane Primožič državni zbor namenil v letošnjem proračunu 6 milijonov tolarjev. Na drugi strani so v tržiški občini dalj časa potekala prizadevanja za sprejem ureditvenega načrta za Dovžanovo sotesko. Ta dokument, v katerem je natančno določen program in terminski načrt urejanja soteske, je tržiška skupščina potrdila na septembrskem zasedanju. Ker je pogoj za pridobitev republiških sredstev tudi javni razpis za načrtovana ureditvena dela, sta oddelka za prostor in okolje ter za gospodarstvo in družbene dejavnosti sklenila predlagati izvršnemu svetu objavo razpisa v Uradnem listu RS v najkrajšem možnem Času. Z razpisom bodo zbrali ponudbe za izdelavo novega spodnjega mostu na Jame, popravilo predora, zamenjavo ograje na zgornjem mostu na Jame in izdelavo projekta za postavitev galerij in popravilo manjšega stranskega mostu na Jame. Kot je povedala Jasna Kavčič iz oddelka za prostor in okolje, samo vrednost sanacijskih del na predoru presega za 1,6 milijona SIT skupno vsoto denarja iz republiških in občinskih virov. Ker bi večji del od 6 milijonov v tržiški občini lahko zagotovili šele prihodnje leto, so si pridržali pravico zmanjšanja obsega del ob primanjkovanju denarja. V izvršnem svetu so tudi izrazili dvom, da bo moč ujeti predvideni začetek del v mesecu novembru 1994. Na seji so se člani vlade med drugim seznanili s programom lastninjenja v Komunalnem podjetju Tržič. Sprejeli so spremenjeni pravilnik o dodeljevanju socialnega stanovanja v najem, na osnovi katerega bodo kmalu pripravili javni razpis in zbrali upravičence za najem takih stanovanj. Zaradi pomanjkanja denarja pa so zavrnili ponudbo za odkup poslovno stanovanjske hiše na Trgu svobode 14 v Tržiču. • S. Saje VABILO Ustanovni zbor Zelenih Šenčurja bo danes, v petek, 26. oktobra, ob 18. uri v sejni sobi Doma krajanov v Šenčurju. Vabljeni! Razvoj podjetništva Včerajšnja otvoritev razstave na drugem Tednu obrti in podjetništva občine Radovljica v Festivalni dvorani na Bledu, ki bo odprta do vključno nedelje, na pogled nima prav nobene zveze z jutrišnjo lokalno samoupravo; torej z novimi občinami, novimi 'krajevnimi ali vaškimi skupnostmi. Tisti, ki pa ie nekaj časa v zvezi z oblikovanji in imenovanji oziroma kadri v novi lokalni samoupravi tako ali drugače kombinirajo, si bodo to razstavo prav gotovo ogledali. Gre preprosto za to, da bo občina brez obrti, podjetništva, brez za to v prihodnje gospodarsko opredeljenega prostora, slaba občina. Slaba občina pa bo še vedno slaba, če bo imela še tako dober občinski svet in še tako dobrega lupana. Ne nazadnje ne bi bilo prav nič nenavadno, če bi v tej ali oni novi občini izvolili za župana in v občinski svet dobrega oziroma tega ali onega dobrega obrtnika oziroma podjetnika. Vse bolj prepričljivo postaja namreč mnenje, da bodoči župan ne bo pravi, če se bo tako ali drugače strankarsko opredeljeval in predvsem kasneje tudi obnašal. Da od takšnega mnenja pa do podjetnika ni daleč, pa je tudi res. Saj je bila politika praviloma vedno slab kreator gospodarskega dogajanja in le redko ji je uspelo, da se ni pretirano vmešavala v gospodarstvo. Za politične kreatorje jutrišnje kadrovsko oblikovane lokalne samouprave je zato danes zanimiva že vsaka takšna ali drugačna prireditev. Prav nič nenavadno zato ne bi bilo, če bi poskušala določene "poteze povleči" tudi ob tokratni razstavi obrti in podjetništva na Bledu. A. Žalar Drsanje na Gorenjskem sejmu Od 17. do 20. novembra pa bo v Kranju 20. jubilejni kranjski zimskošportni sejem. Kranj, 27. oktobra • Jutri, v soboto, 29. oktobra, se bo tudi na Gorenjskem sejmu v Kranju začela drsalna sezona. Drsališče bo za rekreativce odprto ob sobotah med 16. uro in 16.30, ob nedeljah in praznikih pa od 15.30 do 17. ure in od 18. ure do 19JO. Vstopnice za otroke do 7 let bodo po 150 tolarjev, za starejše in odrasle po 300 tolarjev, za spremljevalce pa 150 tolarjev. Občinska skupščina in Gorenjski sejem pa sta se tudi za to drsalno sezono dogovorila za brezplačno drsanje med počitnicami v novembru, decembru in februarju. Prvo počitniško brezplačno drsanje bo Že 2., 3. in 4. novembra od 10.30 do 12. ure in od 13.30 do 15. ure, A. Z. Voda je onesnažena Javornik - Koroška Bela - Na zboru vaščanov Javorniškega Rovta so predvsem obravnavali problematiko pitne vode v Javorniškem Rovtu, saj večkrat prihaja do onesnaževanja in zato je vaški odbor začel razmišljati o izgradnji javnega vodovoda. Voda je zadnja leta večkrat oporečna, kar se kaže tudi v povečanem številu črevesnih obolenj. S tem, ko se bo začel graditi javni vodovod, se zasebni vodovodi ne bi ukinili, vendar na javni vodovod ne bodo priključeni. V Javorniški Rovt so zaradi nerentabilnosti ukinili nekatere avtobusne proge, vaščani pa zahtevajo, da avtobus vozi tudi ob koncu tedna. Želijo tudi organizirani prevoz šoloobveznih otrok izven rednih dni šolskega pouka. Vaščani so nezadovoljni zaradi počasnega urejanja in razširitve nekaterih vaških poti, nekateri pa še vedno čakajo na telefonske priključke. Na Koroški Beli se gradi nova telefonska centrala, tako da se bo vanjo lahko vključilo okoli 300 novih naročnikov, med njimi tudi vaščani iz Javorniškega Rovta. • D. S. Uspešno in delovno leto v KS Šenčur SLOVENSKE ŽELEZARNE * _ TOVARNA VIJAKOV 4m plamen ▼mm kropa d.oo. 64245 KROPA razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornosti RAČUNOVODJA Pogoji: - višja ali visoka šolska izobrazba ustrezne smeri, - 5 let delovnih izkušenj v stroki, - obvladovanje dela na PC Prijave sprejema ga. Alenka Praprotnik, PLAMEN Kropa, 64245 Kropa. Roka za prijavo je 8 dni od objave oglasa. O izbiri vas bomo obvestili v 5 dneh od sprejema odločitve. Odkritje spominske plošče v Voklem V vasi Voklo bo v nedeljo, 30. oktobra 1994, ob 15. uri, odkritje spominske plošče žrtvam nacizma in komunizma v vasi Voklo med in po II. svetovni vojni. Ob tej priložnosti bo krajši kulturni program in darovana sv. maša. Vabi odbor za postavitev spomenika! Poleg rednega tudi dodatni program Za celotni program pri urejanju komunalne infrastrukture so v KS Šenčur letos dobili dobra 2 milijona občinskega denarja, 10 milijonov pa od krajanov in z dobrim gospodarjenjem. Šenčur, 27. oktobra - V krajevni skupnosti Šenčur v sedanji kranjski občini v tem tednu končujejo tudi z deli na dodatnem programu asfaltiranja cest in urejanja javne razsvetljave. Tako je bilo to leto za krajevno skupnost najuspešnejše v obdobju po zadnji izvolitvi krajevnega vodstva. Predsednik sveta KS Franc Kern pa uspešno uresničevanje programov v tem obdobju, posebno pa v zadnjem letu, komentira: "Z dobrim gospodarjenjem m hkrati z usklajenim delom sveta in pravilno politiko v krajevni skupnosti, je ob podpori krajanov moč veliko narediti." Redni program je letos vključeval tudi ureditev pokopališča. Da bi akcijo v celoti končali, pa so se v vodstvu odločili še za dodatni program in tako asfaltirali glavno dovozno cesto na novi del pokopališča ter še dva manjša odseka v Mlakarjevi ulici in pri gasilskem domu. Na željo krajanov pa so razširili tudi dela na javni razsvetljavi po glavnem drevoredu in sredini pokopališča. "Javna razsvetljava je bila letos zelo široka akcija, saj smo jo urejali kar v osmih ulicah v krajevni skupnosti. Zdaj imamo 47 svetilk in dodatnih osem na pokopališču, celotno omrežje pa je pokabljeno. Ob tem smo urejali in uredili tudi center Dodatni program je vkjuče-val ureditev pokopališča. silnem domu. Na makadamskih cestah pa smo vgradili material na odseku Šenčur-Voglje. Senčur-Praprotna Polica, Senčur-Milje in od Letos je center Šenčurja dobil novo, urejeno podobo. Šenčurja z novimi nasadi in asfaltiranjem parkirišča. Razen tega pa smo asfaltirali del Svetel) eve ulice, celotno ulico s Partizanske na Štefetovo cesto v Srednji vasi proti cerkvi, dva odseka v Srednji vasi, del Štefetove, dovozno cesto na pokopališče, del stranske in prevleko pri ga- VVeingerlove do Britofske ceste." V severnem delu naselja je bilo postavljeno tudi vaško znamenje. Ostalo pa je še nekaj manjših vzdrževalnih del, ki jih ima v programu sklad stavbnih zemljišč. Sicer {>a so se v krajevni skupnosti etos vključili tudi v obnovo Franc Kern: "Dobro gospodarjenje, usklajeno delo in razumevanje potreb krajanov." cerkva sv. Radigunde in sv. Katerine. Ker bi bila celotna obnova prevelika obremenitev za krajane oziroma farane v Srednji vasi, se je krajevna skupnost z župnijo dogovorila za kandidiranje pri denarju iz občinskega natečaja. Ne glede na to pa so veliko prispevali potem krajani z delom in denarjem. Na zadnji seji pa je svet KS podprl tudi izgradnjo novega objekta pri župnišču v Šenčurju. "To so bile v letošnjem letu seveda le večje akcije. Redno vzdrževanje in delo, vključno z vsem administrativnim, pa je prav tako potekalo normalno. Sicer pa je v krajevnih skupnostih nasploh do zdaj bilo vedno tako, da je vodstvo moralo imeti redne stike s krajani.To in pa usklajeno delo v samem vodstvu sta se do zdaj vedno potrdila kot glavni pogoj za uspešno načrtovano uresničitev posamezne akcije in celotnega programa. Zato sem prepričan, da bo takšna praksa morala delovati tudi v bodoči občini. Zdaj smo v obdobju ustanavljanja in pojavljanja novih strank tudi na območju naše krajevne skupnosti oziroma bodoče občine Šenčur. Mislim, da te stvari niso ravno najbolj enostavne, saj ni pomembna le ugotovitev o novi stranki in njeni številčnosti. Uspeh bo le, če bodo te stranke imele tudi za delo sposobne ljudi." V Šenčurju se tako tudi na področju bodoče krajevne samouprave že pripravljajo tudi na novo občino. S tem v zvezi pa sedanji predsednik sveta KS Franc Kern ocenjuje, da bo novi občinski svet moral delovati čimbolj usklajeno, kar pa zadeva stranke bodo pomembni predvsern njihovi programi, ne pa njihovi "ozki" interesi. "Do zdaj smo v svetu KS delali brez strank in smo se lahko spor* azumevali ter dobro gospo* darili. Cilj je bil vedno program in sodelovanje s krajani. Le tako smo akcije lahko speljali do konca m dosegli tudi zadovoljstvo. To bi veljalo tudi kot napotilo v novi občini. In takšna opre* delitev nenazandje narekuje tudi podobo novega, bodoče* Skupna akcija je bila tuđ' obnova cerkva v Srednji vas1, ga župana. Mislim, da j*! moral biti župan človek, " ne bi bil v nobeni stranki, s*J bo njegova odgovorna nfll°' ga, da zastopa vse občane 0 območju celotne občine. Ob tem pa sta ta trenutek pomembna predvsem zagot?' vitev prostorskih in denafflf pogojev za delovanje b00^* občine. Jasno pa je }xC , čimprej opredeliti tudi prav vice in dolžnosti občanov novih občinah. • A. Žalar Zahteva iz osmih KS Umetni sneg na Krvavcu? Preden bodo dali soglasje za umetno zasneževanje, zahtevajo strokovno neodvisno študij0 Kranj, 27. oktobra - Pred nedavnim smo v uredništvo dobili pismo s podpisom Ivana Mlakarja, delegata KS Cerklje in podpise večine predsednikov in delegatov zbora KS iz krajevnih skupnosti pod Krvavcem v sedanji kranjski občini. V njem pošiljatelj piše, da so se na sestanku v Gradu zbrali vsi predsedniki prizadetih krajevnih skupnosti in delegati teh krajevnih skupnosti. Na sestanku pa so se odločili, daje treba pred izdajo soglasja za umetno zasneže-vanje izdelati neodvisno strokovno študijo o umetnem zasneževanju. Krajevna skupnost Šenturška Gora pa je zahtevala pred tem tudi ureditev lastništva na Krvavcu, ki sedaj nima pravega lastnika. Čeprav ima pismo datum 29. september, gre za sestanek, ki je bil že precej prej. Sicer pa je pomembnejše, da so se na sestanku dogovorili, da bi morala neodvisna študija odgovoriti na nekatera vprašanja o morebitnih deset ali dvajsetletnih posledicah umetnga zasne-ževanja. študija naj bi odgovorila, koliko sedanji objekti in naprave na Krvavcu že obremenjujejo in onesnažujejo zajete ?itne vode, s katero se oskrbuje okrog 0 tisoč prebivalcev. Koliko bo umetni sneg s ponovnim prekopavanjem za razvode in elektriko ter trdo vodo vplival na erozijo tal in podaljševanje vegetacijske dobe? Kako bo takšen sneg vplival na rušo, floro in podrast? Mišljen je umetni sneg iz trde vode, ki vsebuje veliko tujih mineralov, kar visokogorje težko sprejema. Kako bo umetni sneg vplival na zajetje pitne vode? Vsa zajetja se namreč nahajajo pod Krvavcem na nadmorski višini 500 do 700 metrov in so pod tereni, ki naj bi jih zasneževali. Kdo bo odgovoren in kdo bo vodil nadzor za umetno zasneževanjc ter preprečeval zlorabe, kot je na primer uporaba kemikalij in kondenzacijskih sredstev. Kdo bo odgovoren za to rizično naložbo finančno, saj jc naložba brez finančne konstrukcije? Kdo bo odgovoren, če se bo že sedaj oporečna in močno klorirana voda še poslabšala? Zakaj študija, ki menda žc obstaja, ni predstavljena javnosti? Podpisniki v pismu so posebej poudarili, da na sestanku niso razpravljali o je za in kdo proti umetnej^ mju Krvavca. Enotni so si j tem, kdo zasneževanj le, da je takšna študija potrebna, Krvavec, kot so poudarili, ni last sedai»J (trenutne) oblasti. Dolžnost pa je, da ^ varujemo, ohranjamo in izročimo to vom za nami. Zahteve za takšno štu J niso podpisali le predsednik KS P° x nik, KS Grad in delegat KS O** (Delegat KS Cerklje Ivan Mlakar p»Jj je ob pisanju sporočila najbrž . P°5j:a|3 podpisati, saj bi sicer tudi zanj \c^l zahteva, da kot ostali nepodpisn0p, javno pojasni takšno odločitev • * j, >.). Nepodpisniki naj bi namreč Po^0c i, kaj jih je "vodilo k temu neodgo ^ nemu dejanju. So bili vzroki 2 zunanji pritiski ali trenutne koristi. Ni jim mar študija o moreč< t posledicah, lepa narava, zdrava F' voda in kaj bodo zapustili s^isIjiii potomcem... " Nazadnje pa v i; RTC Krvavec že P1-,^- PisP \f.t Nazadnje ugotavlja, da svoj davek za nestrokovne in vorne posege v naravo (zasutje spodnje postaje žičnice) Ob ^"n1 nalivu pa smo lahko na vrsti že ^ krivi: Grad, Dvorjc, Cerklje." • A' v« Preddvorski osmošolci na etnološkem taboru Raziskujejo svoje korenine Dve skupini preddvorskih osmošolcev sta preživeli zanimiv etnološki tabor na Jezerskem, kjer so ohranjeni sledovi večstoletne dediščine. Jursko, 28. oktobra - Danes ie na Jezerskem ze nova *upina raziskovalcev, tokrat sedmošolcev, ki jih zanimajo skrivnosti geologije. Prejšnji teden pa je 25 .osmošolcev skrivalo korenine preteklosti na več stoletij starihjezerskih domačijah, ki so ohranile še veliko nekdanjih značilnosti. . V osnovni šoli Matije Val-javca v Preddvoru s takšnimi labori zasledujejo dva cilja. Z raziskovalnimi metodami učence navajajo na samostojno učenje, vsebina pa oživlja vrednote iz naše zgodovinske ln kulturne dediščine. Od osmošolcev, ki so jim naložili dokaj zahteven raziskovalni projekt, že lahko Pričakujejo samostojno delo, g delal šolski psiholog Janez planinc, ki je ob učiteljici zgodovine in ljubiteljci etno-°gije Mileni Tavželj vodil [okratni tabor. Šolarji so se !°tili raziskovanja načina Živl-JenJa nekoč in danes, informacije o tem pa so iskali na na svniih Štiristo let valne naloge bomo objavili v šolskem glasilu, pripravili pa bomo tudi razstavo." Ana Sušnik: "Pri Andreju Karničarju, zbiratelju starih delovni dan se je začel zelo zgodaj. Na tej kmetiji so gospodar in hlapci jedli enako, povsod pa ni bilo tako. H kosilu so klicali tako, da so udarjali na kos železa. Svoje čase so pri Koprivnikovih delali še sir in skuto. Kuhali so v črni kuhinji, ki je še ohranjena, vendar zdaj v njej le še prekajujejo in sušijo sadje." Velik ljubitelj etnologije je tudi Tomaž Rehberger, šolski kuhar, ki je bil osmošolcem Čigavi so počitniški domovi in objekti? Dom v Crikvenici - nagrada jeseniškim kovinarjem Jesenice, 24. oktobra - Ob novih lastninskih razmerjih se pojavljajo spori, čigavi so nekdanji sindikalni domovi. Za počitniški dom v Crikvenici priče izjavljajo, da so leta 1947 v Beogradu dobili ček kot nagrado za zmago na zveznem tekmovanju kovinarjev in so za nakazana sredstva kupili dom na morju. Alenka Erzar Ana Sušnik Luka Štern ( W$%m na svojih štiristo let jezerskih domačijah. Sa.ka skupina je obdelala *v°j vidik etnološke dediščine: gospodarstvo kmečkih domačij, način prehrane, stare navade in običaje, nekdanje obrti... in kako se je vse lo skozi stoletja spreminjalo, poiskali so sedem kmetij. Na K°blekovi, Šenkovi, Skubro-Vl >n Koprivnikovi domačiji So našli še veliko dokazov preteklosti: staro skrinjo, Crno kuhinjo, ohranjen lesen )tr°P, kmečkb orodje iz premosti... Prisluhnili so pnpo-^dovalcem, Andreju karničarju, Pavlu Miklavčiču * Zofiji Pogorelec, ki znajo ^nimivo in živo obuditi spo-^'.n na nekdanje življenje. V Pripovedi so zaslutili tudi Jernoč zaradi propadanja Imetij v desetletjih industria-*acije po drugi vojni in problem ohranjanja zgodovinske dediščine ob dejstvu, da razen domačinov samih nihče ne pomaga lajšati sedanjosti na starin domačijah. V tem je tudi dokaz, da sem jim kljub težavam zdi vredno ohranjati izvirno dediščino, na katero so silno ponosni. Kako so otroci doživljali etnološki tabor in bližnje srečanje z zgodovinsko dediščino Jezerskega? Alenka Erzar: "Tabor je bil namenjen temu, da kaj izvemo o življenju na kmetih nekoč in danes. Prvi dan smo obiskali vse kmetije, drugega dne pa smo se razdelili po skupinah in na posameznih kmetijah raziskovali delce iz njene preteklosti. Naša skupina je obiskala Roblekovo domačijo, kjer se je še ohranil značilen strop iz leta 1650, kjer je bilo videti skrinje iz prejšnjih rodov, ohranjeni so tudi lonci iz črne kuhinje Roblekove prababice. Pokazali so nam tudi molitvenike, izpisane v gotici in starem slovenskem jeziku. Dognanja iz naše razisko- običajev, smo slišali veliko zanimivega o navadah iz prejšnjih časov. Zanimivo je bilo poslušati, kako so praznovali Eusta, kako so miklavževali, aj je bilo denimo v navadi ob postu. Tedaj so morali pospraviti vse inštrumente, ni se smelo igrati ali kartati, tudi fantovsko vasovanje je takrat počakalo. Tako strogih običajev ni več, zato se nam danes morda zdijo malo čudni. V spominih starejših ljudi pa so še zelo živi." Luka Štern: "Prvič sem na taboru in zelo mi ugaja. Tudi zato, ker me zelo zanima zgodovina v povezavi z etnologijo. Na Koprivnikovi kmetiji, kjer nas je sprejela 78-letna Ana Arh, smo se pobliže seznanili s prehrambenimi navadami nekoč in danes. Nekdanje se od današnjih močno razlikujejo: {>rave kave včasih niso pozna-i, jedli so bolj močnate jedi, praznični obedi so se zelo razlikovali od vsakdanjih. Včasih so zaradi težaškega dela užili po pet obrokov dnevno, danes le tri. Tudi Tomaž Rehberger na taboru tudi nekakšen mentor: "Jezersko je v smislu zgodovinske in kulturne dediščine zelo zanimivo. Z otroki smo obiskali kmetije, ki so domnevno stale na robu jezera, ki je v preteklosti odteklo. V stiku z domačini so se veliko naučili, informacije so kar srkali vase, si zapisovali, spraševali, risali... Na tak način pridobljenega znanja ne bodo tako kmalu pozabili in kar je še pomembneje, na ta način si približajo tudi zgodovinsko dediščino kot vrednoto, nekaj, kar je vredno ohranjati in poznati. Tridnevno raziskovanje je bilo precej naporno in intenzivno, vendar so vmes našli čas tudi za spoznavanje zdravilnih rastlin in za srečanje z alpinisti, ki so jim prikazali reševalno vajo. Posebno doživetje pa je samo "taborjenje" (prenočevali in hranili so se v podružnični šoli), kjer so si dolge večere krajšali podobno kot njihovi davni predniki: s pesmijo in družabnimi igrami. • D. Z. Žlebu:, foto: L. Jeras ? let Kurejeve Reze s Polšice pri Bledu Življenje polno dela in odrekanja i ;,^*,cga une je omcajno ]e Ti roi raznovanje tako visokega jstnega dne je običajno j no odrekanja. Ne smeš Wa,eT?a' ne PUi one8a-l(Ur . herezija Lipovec,ali je neJeva Reza po domače, si h{eatrojstnem dnevu pri svoji Boh- ■ ^atarini Zupančič na kep.njski Bcli privoščila vsa-bi|a P° ma,° Tako pač, kot je Živi-navaJena vse svoje dolgo je S]c-In to Je bilo, kot nam ni ^a Povedala, trdo, da trše ^2r°il0 biti' Še naJb0lJ *last? i na ie nJena starost' Bohin-T-a leta P" hčerki na *ivli« • Be,i. Pa tudi sedanje &en3e v Domu dr. Janka ^d'ka v Radovljici. 0(jre, otroštvo je bilo polno ^dh!} nJ8, Kot najmlajša med ?8oSl otr°ki je morala že ■tmetT J na del° k bližnjim ^a>W?' kasneJe ™ žago k *ibk,u *Tm in Janu, kjer je na ^alaKek,iSkih ramenih pre-ko i„ „ j tare iz surovega lesa. otrokoma so se prebijali le z njegovo železničarsko plačo. Reza pa je z veseljem obdelovala tudi najeto njivo ter nabirala gozdne sadeže za prodajo. Zadnjih šest let je Kurejeva Reza v rokah negovalk radovljiškega doma. Tudi kakš-kritično reče na njihov stoto leto ne skrbi kaj pose bei? Malo je treba jesti in skromno, kot bi ne imel denarja, pravi Reza, ki so ji na jedilniku v Domu še posebej všeč njihovi koruzni žganci. "Mesa skoraj nisem jedla", pravi in doda, da ga je bilo le za moža, ki je hodil v službo in je imel zato pri hrani nekaj prednosti. Kljub 99 letom jo lahko kadarkoli vprašate, kaj je jedla prejšnji dan za kosilo. Ni videti, da bi jo spomin zaradi starosti kaj zapuščal in hčerki pravita, da morda prav račun, predvsem nima nikoli zaradi česna. Saj je znano, da dovolj solate. Nekdaj jo je preprečuje sklerozo. jedla tudi trikrat na dan, s kruhom ali brez, vendar pa vselej z veliko česna. Ali je to skrivna formula za dolgo zdravo življenje, ko te niti Znano pa je tudi to, da je pekla izvrstne preste. Z njimi bi gotovo lahko odprla svojo pekarno. • Dragica Manfreda Pomoč mladim v stiski Pokličite, ce rabite nasvet! 0 le a »ui».n 1a Mr°Vras,a- je hodila's konji ki ^rzh studenec n. " yT' studenec na Poklju-tei^ "jOd.er je vozila v dolino a Re cjeva o°de' se. spominja Kur a, -za, ki ji je še bolj živo Vnii VP°minu dan> k° J° je ^lo ,finj ter J' zlomil n°8°-Sta 80 Je trajalo, da se je Stok"*1"*' saJ Re7a j^r * zdravniku. % adda0st jc bila tako polna ^ lhik~ S raJ n' ostalo časa 1 $8 , i C?' Tak° se je por- eiic pedagogike, so pa tudi medicinci, skušajo stališče, sc približati prob emom, jih razumet., lcW Jožetom Lipovcem iz J svoiimi izkušnjami in znanjem, čc ne ravno a ohraniti distanco. Nekoliko jim pn tem n:,lače va*; *„iJ .____: s »¥UJMI» J . _ . ,... -.i t^..;....,,, ;» ,1* ™muo3 nckp vrste izobraževanie. ki noteka Mogoče ste že slišali za telefon, imenovan Tom, ki jc namenjen otrokom in mladostni* kom. Vemo namreč, da odraščanje s sabo nujno nosi probleme in težave, ki jim ni vsak kos. V takem primeru lahko pokličete Toma in že sc na drugi strani oglasi svetovalec, ki skuša razumeti tvoje težave. Na kranjski gimnaziji so prejšnji teden pripravili pogovor z dvema mladima svetovalcema s tega telefona - s Sanjo in Gorazdom. Sta dva izmed študentov, ki prostovoljno svetujeta po telefonu, po katerem sc včasih oglasijo tudi starši, saj tudi oni ne vedo vedno, kaj storiti. In prijazni svetovalci, ki so večinoma študentje družboslovja - psiholo- V jeseniški Železarni si Svobodni sindikat SKEI prizadeva, da ne bi kar tako odprodali počitniških in drugih domov, ki so bili last Železarne. Prišlo je do lastninskega zapleta ob denacionalizaciji travnika na Poljanah nad Jesenicami, kjer je rekreacijski center Društva prijateljev mladine Jesenice. Čigavi so objekti v primeru, ko so se gradili s prostovoljnim delom? V tem primeru Društvo prijateljev mladine zatrjuje, da njegovi, oglasil pa se je nekdanji predsednik Društva Erijateljev mladine na Blejski >obravi in nekdaj predsednik krajevne skupnosti Blejska Dobrava, ki zatrjuje popolnoma drugače. Bernard Jakopič pravi, da je rekreacijski center na Poljanah gradila krajevna skupnost z izključno prostovoljnimi deli dobravske mladine, objekt pa je bil podarjena stara menjalnica iz Rateč. Z izključno udarniškim delom, ki ga je sam vodil in vse tudi beležil, so zgradili "Poljane", v tem primeru pa so nekaj materiala prispevala gradbena podjetja, nikakor pa ne Železarna. Če bi objektu iskali lastnika, bi to morala biti dobravska DPM in kra- {'evna skupnost Blejska Donava in nihče drug. Tudi lastnik denacionali-ziranega zemljišča pravi, da mu nikoli sploh ni padlo na pamet, da bi ob vrnitvi zemljišča pomislil na to, da bi zastonj dobil objekte. Takoj je začel iskati lastnika v želji, da naj vsak dobi tisto, kar je njegovo. Tudi prireditve so še bile in za uporabo prostora ni postavljal nobenih tarif, ki so danes v veljavi na drugih prireditvenih prostorih. Pojavili so se zapleti, ker se je ugotovilo, da nihče pravza- firav ni lastnik objektov. Kot astnik zemljišča pa ne namerava čistiti odpadkov in popravljati škode za obiskovalci, Kot Sta dejala Sanja in Gorazd dijakom kranjske gimnazije, je anonimnost zajamčena, podatki so pomembni le za statistiko. Ugotovili so, da več klicev prihaja od deklet kot od fantov. Zanimajo jih različne stvari, včasih prosijo le za informacijo - kje se kupi določena stvar, h kateremu zdravniku naj se napotijo... Tudi taki radi pokličejo, ki jim je trenutno dolgčas. Največ jih ima težave z učenjem, ljubeznijo in s starši, pa tudi srečanje s samim nasiljem ni redko. Dnevnih klicev je kar nekaj, pogovarjajo pa se povprečno po 15 minut. Pri vsem tem je svetovalcem seveda včasih zelo težko biti osebno neprizadet. Vendar se trudijo, da bi vedno zavzeli čimbolj človeško SS Vasi šc,c tam pri pomagati, pa vsaj prisluhniti. Dejstvo je, da pomaga neke vrste izobraževanje, k. poteka S Živ?CSctih- Tta« družins- težave obstajajo, velike ali majhne in včasih par dni, veliko se izobražujejo sam,, seveda pa ni bilo kaj dosti pomaga že. če znaš človeka poslušati in že je jim ie v veliko pomoč znanje, ki ga črpajo s Je * možem in dvema težava manjša. predavanj na fakultetah. • Š. Vidic saj zdaj on in samo on plačuje prispevke za zemljišče. Naslednji problem je morebitna prodaja železarskega počitniškega doma v Crikvenici. Sindikat je pridobil izjavo nekdanjega predsednika sindikata kovinarjev Železarne Jesenice, ki je aktivno sodeloval pri ocenjevanju tekmovanj kovinarjev Jugoslavije. Danes 80-letni Jakob Kvas pisno pojasnjuje, kako se je leta 1947 kupil dom v Crikvenici: "V letih 1947 in 1948 sem bil tudi član predsedstva kovinarjev Jugoslavije. Za osvojeno prvo mesto na zveznem tekmovanju so si jeseniški kovinarji priborili zvezni prapor in denarno nagrado. O tem dogodku je bil pisno obveščen sindikat železarne in direkcija. V temobvestilu je bilo tudi sporočilo, da je ček dvigniti na zveznem ministrstvu za finance. Osebno sem odpotoval v Beograd, kjer sem pri zveznem ministru Andriji Heb-rangu dvignil okoli 600.000 Din. Na seji sindikata železarne je bilo sklenjeno, da se za nakazana sredstva kupi počitniški dom nekje na morju. Za nakup vile, ki je bila kompletno opremljena s 25 ležišči, smo dobili ponudbo iz Crikvenice. V Crikvenico sem osebno odpotoval s čekom in z lastnico, ki je bila italijanska državljanka in je živela v Trstu, sem sklenil pogodbo v višini zneska na čeku. Pogodba je bila vložena v arhiv takratne sindikalne organizacije Železarne Jese- nice." Po izjavah prič se je torej dom v Crikvenici kupil izključno s sredstvi, ki so si jih pridobili kovinarji, ki so zmagali na zveznem tekmovanju. • D. Sedej Cepljenje proti klopnemu meningitisu Kranj, 28. oktobra - Klopi prenašajo več bolezni, na našem območju poznamo zlasti klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo. Pred meningitisom se lahko zavarujemo s cepljenjem, medtem ko za lvmbsko boreliozo cepiva ni. Najbolj smo zaradi pikov klopov zaskrbljeni poleti, saj "sezona" teh nevarnih živalc traja od maja do septembra, pozimi pa nanje kar pozabimo. Toda ravno v zimskem času cepijo zoper klopni meningoencefalitis. Dajo namreč dve dozi cepiva v presledku od enega do treh mesecev, tretjo dozo devet do dvanajst mesecev po drugi, zaščito pa vzdržujejo z docepljenjem (ena doza na tri leta). Na Zavodu za zdravstveno varstvo bodo sprejemali prijave za cepljenje, in sicer zato, da bodo vedeli naročiti zadostno količino cepiva. Prijave sprejemajo do vključno 9. novembra, od ponedeljka do petka, med 8. in 12. uro, po telefonu 211-556 int. 245. Cepljenje zlasti pjiporočajo ljudem, ki pogosteje prihajajo v stik s klopi. • D. Ž. ŽiVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo. Naklo, p.o., Naklo. Cesta na Okroglo 3 oddajo v najem OPREMLJEN BIFE V BITNJAH, Zg. Bitnje 265 Pogoji: - mesečna najemnina 1500 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila - prometni davek in funkcionalne stroške najema plača najemnik - najemno razmerje - za nedoločen čas - vključitev najemnikovega poslovanja v poslovni sistem najemodajalca Pisne ponudbe bomo zbirali 15 dni po objavi tega oglasa. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 064/47-122 int. 240 ali 244, ali osebno v splošnem področju podjetja v Naklem, Cesta na Okroglo 3. KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Pe,ek' M- oktobra 1994 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V kadilnici Prešernovega gledališča razstavlja jedkanice na temo Harlekin. in lutka akad. slikar Milan Batista.V galeriji Pungert razstavlja Stane Žerko. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je še do 2. novembra na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta vsak dan med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 10. in 16. uro, v ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan med 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 16. ure, zaprto ob sobotah. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in ndedeljah med 10 in 16. uro, ob ponedeljkih je zaprta. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del črnobelih fotografij članov Foto kluba Radovljica. SKOFJA LOKA - Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je spet na ogled likovna razstava del partizanskih slikarjev, v okroglem stolpu pa Je še vedno na ogled razstava o razvoju žarnice. V galeriji Fara je še do 3. novembra na ogled 3. bienalna fotografska razstava na temo Konj V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Janez Ferlan. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja slike na temo Narava odslikava slikar Janez Justin. V mini galeriji občine Skofja Loka razstavlja olja in akvarele na temo slovenske krajine slikar Stane Žerko. TRŽIČ - V pavil jpnu NOB je na ogled razstava likovnih izdelkov učencev OS Bistrica pri Tržiču. V Optiki Debeljak je na ogled razstava slik akad. slikarke Anke Hribar-Košmerl. KAMNIKV pritličju gradu Zaprice je na ogled razstava Od zbirke do muzeja. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija je še do konca tega tedna na ogled razstava fotografij članov Fotografskega društva Radovljica.. Mozartov Rekviem PREDPRAZNIČNI VEČER S ČRNO MAŠO Domžale - Najprej v Ljubljani (Frančiškanska cerkev, sobota, 22. oktobra) in potem še v Domžalah, v župnijski cerkvi sv. Marije vnebovzete (nedelja, 23. oktober) smo slišali še eno od izvedb častite Mozartove partiture -REOUIEM za štiri pevske soliste, mešani pevski zbor in orkester. Izvedba je bila kar trdno v "gorenjskih" rokah, saj je bil že pevski solistični kvartet (sopranistka Irena Baar, altistka Mirjam Kalin, tenorist Marjan Trček in basist Zoran Potočan) malce gorenjsko obarvan, tehten delež pri obeh teh dveh izvedbah pa je imel Domžalski komorni zbor, ki ga vodi Karel Leskovec. Sodeloval je še komorni orkester Radiotelevizija Slovenija - Camerata Labacensis, vse skupaj pa je bilo v trdnih dirigentskih rokah italijanskega gosta Claudia Mansuttija. Mozartova črna-žalna Maša-Rekviem za umrlimi je zadnje skladateljevo delo, ki ga v zadnjem ustvarjalnem letu (1791), kmalu zatem je skladateljev še vedno nepojasnjenih okoliščinah tudi umrl, niti ni več dokončal. Za mašo zadušnico, ki jo je očitno napisal sam sebi, je Mozart v tem delu uporabil spremenljive in stalne mašne speve in tako je nastala obsežna vokalno-inštrumentalna partitura (v d-molu, KV 626) s stavki: Intoritus, Kyrie, Sekvenca, Ofertorij, Sanctus, Pie Jesu, Agnus Dei in Communio. V celotni partituri je največji delež namenjen zboru in orkestru (dva basetna rogova namesto klarinetov, solo pozavne v začetku sekvence Tuba mirum,...), medtem ko solisti tukaj niso kaj prida izkoriščeni. In v tej smeri je iblo delo tudi izvedeno v Domžalah. Zbor je pel zgledno, prav tako spremljevalni ansambel (pohvalni solo pozavnis-ta Mateja Krajterja), še zlasti pa je bilo delo v celoti zaokroženo kot tehtna vokalno-inštrumentalna partitura na duhovno besedilo. Temna in večna pobožnost za dušami umrlih je bila vsekakor v ospredju. Pri tem pa je Domžalski komorni zbor (Karel Leskovec) dokazal, da je sposoben ne le odličnih a cappella (= brez spremljave) koncertov, še več, več kot odlično je ta vokalni ansambel "uporaben" za vokalno-inštrumentalne partije. Publika, ki je dodobra napolnila domžalsko župnijsko cerkev, je na koncu tega nedeljskega večera, doživela še ponovitev (prve) sekvence Dies irae, dies illa za zbor in orkester, kar je tudi redkost podobnih vokalno-inštrumen-talnih izvedb Mozartovega Rekviema. • F. K. Trinajsto pesniško srečanje v Kranju Z veru kulturnih organizacij Kranj, CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI so amatinem Lutkovna skupina CM Jesenice: MOJCA POKRAJCUUA v Klubu RAGTIME Sejmišče 2, v soboto 29. okt. ob 10. uri TELE-TV Kranj .■■ : glas h C. NAGRADA SVETLANIMAKAR0VIC Kranj - Če ne po drugem, potem si kaže tokratno sicer tradicionalno srečanje pesnikov v kadilnici kranjskega gledališča zapomniti po odločitvi žirije, da je najboljša pesniška zbirka zadnjih dveh let Usti čas pesnice Svetlane Makarovič. Ob osmi podelitvi Jenkove nagrade se je namreč prvikrat zgodilo, da je žirija izbrala pesnico, listo, zaradi česar pa so se pesniki zbrali v Kranju - namreč debate o odgovornosti pesnika v družbi oziroma, ali jo sploh ima - se je vsaj tokrat izkazalo kot tema, ki trenutno pesnikov ne vznemirja preveč. Na letošnjem že trinajstem srečanju slovenskih pesnikov v Prešernovem gledališču Kranj je tekla beseda na temo Zgodovinska odgovornost in pesniška utopija. Čeprav je bilo za tokratno srečanje, ki se je že začelo s precejšnjo zamudo, vsekakor pripravljeno zanimivo izhodiščno razmišljanje o vlogi pesnjenja v sodobnem času, pripravil ga je Brane Senegač-nik, pa se zbrani pesniki tokrat vendarle niso razgreli o vedno aktualni temi, kot je bilo to že običaj na domala vseh dosedanjih srečanjih. Tokratno je sicer vabilo na sproščen klepet, saj že nekaj srečanj ni več v navadi priprava koreferatov na uvodoma pripravljena izhodišča. Vendar pa to najbrž tudi ni bil vzrok, da je debata že po slabi poldrugi uri zamrla, moderator Igor Bratož pa je uvidevno ni več spodbujal. Med redkimi, ki so se bili pripravljeni odzvati na uvodne Senegačnikove misli, je bilo zanimivejše razmišljanje Cirila Bergleza o tem, ali je pesnik odgovoren pred zgodovino, kakšen je sploh njegov vpliv na bralca, na okolje sploh. Navedel je ugotovitve z nedavnega srečanja pesnikov z vsega sveta v Kolumbiji, kjer so pesniki z vso senzibilnostjo za drhtenje sveta ob koncu tisočletja ugotavljali, da pesništvo ni noben aktivizem, saj govori v drugačnem svojskem jeziku o lepoti sveta in njegovem propadanju, pri tem pa pesniku zaradi tega še ni treba izstopiti iz svojega slonokoščenega stolpa ustvarjanja. Tomaža Šalamuna pa ne vznemirjajo ponavljajoča se vprašanja o tem, kaj naj bi pesnik bil, kaj naj bi bila njegova odgovornost. Intimen Kranj - Nagrajena pesnica s predsednikom DSP Danetom Zajcem lanski Jenkov nagrajenec Kajetan Kovic izbrala za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let pri nas. V utemeljitvi nagrade je žirija med drugim zapisala, da prva pesnica, ki je dobila to nagrado, Svetlana Makarovič, v tej zbirki nadaljuje s pesnjenjem, kot se ji je zasnovalo že pred dvajsetimi in več leti - s tem, kar so nekateri pisci o njeni poeziji glede na veljavno modernistično načelo inovacije in sploh novega, v vsakem pogledu modernega poimenovali za rearhaizacijo in retradicionalizacijo. V njenih pesmih najdemo verze iz ljudskih pesmi, spevne in zato lažje zapomljive ponovitve in stopnjevanja, besede s pou- Dosedanji Jenkovi nagrajenci, nagrado podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, so bili: Niko Grafenauer (Palimpsesti), Veno Taufer (Voden-jaki), Tomaž Šalamun (Živa rana, živi sok), Aleš Debeljak (Slovar tišine), Milan Jesih (Soneti), Milan Dekleva (Panični človek), posthumno Jure Detela (Pesmi), in Kajetan Kovic (Sibirski ciklus). instinkt pesnika se v svetu ne spreminja, enako moč ima kot v času Danteja. Verjamem v to, kar sem, je dejal in se strinjal z Danetom Zajcem, ki je navedel Milošev verz, da tudi neobjavljena pesem lahko premika svetove. V to premikanje svetov se je letošnja nagrajenka Društva slovenskih pisateljev, pesnica Svetlana Makarovič, z Jenkovo nagrado za leto 1994 vsekakor zapisala že veliko prej, ne le z zbirko Tisti čas iz leta 1993, izšla je pri Mladiki. Njeno zbirko je namreč Žirija v sestavi Dane Zaje, Matevž Kos, Vid Snoj in darki iz starinsko zveneče ljudske govorice, pripoved in pripovedni dialog, napol legendarne, napol bajeslovne like, poganske običaje in vraže. Toda še predvsem zaslišimo v njih - ob vsej značilni dikciji in motiviki - ton ljudske pesmi, rezek in trpek ton balade, v katerem je, kot se nam dandanes zdi, vse tisto o zaznamovanosti človeka z nekim neobvladljivim, neznanskim in usodnim hudim rečeno surovo naravnost. A kljub temu ni povedano že kar poenostavljeno enoznačno, ampak včasih, koliko bolj zgodna je pesem, toliko bolj prvinsko ambivalentno, Še brez upravičevanja v "višjem smislu" in brez ustavljanja moralnemu stališču ter seveda brez vsakega zgolj "poetičnega" olepševanja. Takšen ton je še in tudi ni več slišen v pesmih te knjige. V drugi za drugo se srečujemo z likom desetnice in tako sledimo njeni zgodbi: ta lik je pesnici namreč tako blizu, da Je Čedalje bolj ona sama. Svetlana Makarovič, doslej edina s to cenjeno nagrado med osmimi pesniškimi kolegi, se je ob zahvali za priznanje dotaknila skupne pesniške usode, in na prošnjo zbranih zapela eno od svojin baladnih pesmi - Nocoj je ena lepa noč. • Lea Mencinger* foto: Lea Jeras Predavanja o aktualnih duhovnih poteh ost* OMMERCE IDRIART '95 Bled - V zadnjih dneh oktobra se je iz Hamburga, kjer sicer stalno biva, Miha Pogačnik, predsednik Idriarta, prišel dogovarjat še za zadnje podrobnosti programa festivala Idriart. Eden od idriartovskih festivalov, ki je Pogačniku seveda še posebej ljub, blejski, bo naslednje leto potekal med 29. julijem in 3. avgustom. Blejsko dogajanje se ne bo začelo brez prisotnosti Mihe Pogačnika, saj se bo še pravočasno vrnil s festivala v Tibetu, kjer se bo odvijal na nekaj tamkajšnjih prizoriščih ves julij. Nasploh se bodo idriartovski dogodki v naslednjem letu med seboj prepletali, in se na evropskem delu med seboj povezovali z drugimi organizatorji, kot je na primer Ljubljanski festival in pa z organizatorji kulture v Zagrebu. Ta povezanost z južnim evropskim delom bo tako kot Že nekajkrat doslej še posebej izrazita ob prireditvah festivala Idriart v Dubrovniku v drugi polovici avgusta. Tja bo na tako imenovani plovbi miru prispel tudi nemški minister za kulturo, z njim pa tudi številni udeleženci glasbene mladine Evrope, ki bodo že pred tem bivali oziroma kampirali na Borlu, tja pa se bodo iz Dubrovnika vrnili tudi koncem avgusta. Grad Bori, ki ga je ptujska občina z letos sprejeto odločitvijo namenila Idnartu posebej za njegov koncept druženja glasbene mladine iz vse Evrope in od drugod, se je že letos potrdil kot primerno mesto tako za glasbene (imenitno notranje dvorišče) kot tudi druge kulturne prireditve in seminarsko delo. V ta namen je bila ustanovljena tudi fondacija, ki naj bi v prihodnjih letih v evropskih deželah zbrala dovolj denarja za postopno usposobitev propadajočega gradu za program, ki ga je predlagal Idriart. Med prireditvami, ki bodo spremljale festival Idriart na Bledu, je potrebno omeniti otvoritveni večer na Blejskem otoku z nastopom violonista Mihe Pogačnika in Slovenskih madrigalistov. Za glasbeni del, ki bo spremljal festival, bo naslednje leto značilnejša glasba Beethovna. Med pomembnejše glasbene dogodke z njegovo glasbo velja šteti nastop violinista Mihe Pogačnika in pianistke Marije Namitscheve v Slovenski filharmoniji, Beethovnov violinski koncert pa bo tudi v radovljiški župnijski cerkvi (tudi zaradi pomembnih jubilejev v radovljiški občini) in v sodelovanju s Festivalom Ljubljana tudi v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani, kjer bo ob solistu Mihi Pogačniku sodeloval tudi APZ France Prešeren iz Kranja. • Lea Mencinger SODOBNA DUHOVNOST Radovljica - Center za duhovno kulturo iz Ljubljane, ki pripravlja predavanja o aktualnih temah iz sodobne duhova po vsej Sloveniji, je s prvim predavanjem v sredo zvečer v hote* Grajski dvor začel ciklus predavanj, ki se bodo vsak mesce ^ vrstila tja do do maja prihodnjega leta. Podoben ciklus je b'| Radovljici že lani, zaradi zanimanja pa ga zdaj spet obnavljaj^ sta rebi in načinih razvijanja duhovne plati v človeku. Omenjeni cik'uS Na prvem predavanju z naslovom Duhovna pot - pot borbe n predavateljici Barbara Škoberne in Lea Kogoj govorili o potre , Kogoj govorili o p< predavanj je le ena vrsta dejavnosti Centra za duhovno kulturo poleg predavanj že potekajo osemdnevni tečaji šole stabilneg življanja z globinsko meditacijo tudi po Gorenjskem - *L Jesenicah, v Kranju, Radovljici in Tržiču. V Ljubljani PaJj organiziran štiriletni študij na tako imenovani duhovni univerz^ kjer udeleženci predvsem teoretično poglabljajo razumevanj duhovnosti v človeku. Polna predavalnica je najbrž znak, da veliko ljudi '» odgovore o duhovnosti? yj "O duhovnosti in s tem povezanimi vprašanji o človeku, nar in življenju, se danes veliko piše, marsikaj je tudi takšnega, ljudi bega in celo vzbuja strah. Naše predavanje," je pove o predavateljica Kogojeva, "pa je ena od možnosti za informiram Okoli teh stvari se plete marsikaj povsem nerealnega, kar lat1 . zavajati in vzbuja v nas nerealna pričakovanja. Vendar pa J razvijanje duhovnega v nas, iskanje duše in poslušanje, Česars j sposobni prav vsi, za marsikoga pravo odkritje, sprememba, k' .< prinaša večjo sproščenost, zadovoljstvo in boljše odnose z ljudm ^ Zakaj pa se v zadnjih letih tako povečuje zanimanj* človekovo duhovno plat življenja? t $ "Človek je del kozmosa, zato se vse spremembe kozmi energij odražajo tudi v nas, še posebej zdaj, ko naš planet, t pač astronomsko dejstvo, vstopa v zodiakalno vodnarjevo u Duhovnost pa postaja vse bolj popularna zaradi krize VTC^n°,-^c< se ob hitrem materialnem razvoju niso izkazale kot zanesij (y zdaj se iščejo drugačne vrednote," razlaga Barbara škoberne-tem ni prav nič mističnega, duhovnost ni nekaj odmaknj^'1 |j enostavno gre za prepoznavanje globljih vrednot v stv samih." . Duhovnost je torej veliko bolj vsakdanja, kot si «»sUI"'',je "Seveda, saj je sestavni del našega bitja. Žal pa se danes, 0 na vsakem koraku cela vrsta raznih oblik poučevanj. ^ duhovnosti, tudi veliko zmede. Z iskanjem duhovnih V°olcV razvoja te strani v človeku se celo zamenjujejo razne ps» -gjii apevtske tehnike, ki seveda ljudem pomagajo pri najrazhc ^ psihičnih težavah, vendar pa gre tu za duševnost, to P^0to duhovnost. Duhovnega človega v sebi razvijamo drugače, la (je počnemo sami, potem ko imamo več znanja - nekako tako, to v grški mitologiji počel Heraklej. Razvoj seveda ne Pretjet" gladko, marikaj udobno znanega je treba premagati, tako k0{fCb9 moral Heraklej na poti proti viru modrosti. Vse pa J^ ^ prepoznati s srcem in zdravim razumom," je zaključila t> Škoberne. • Lea Mencinger Petek, 28. oktobra 1994 12. 10. -13. 11.: MESEC UUDSKIH UNIVERZ 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Ljudska univerza ■ vaša pot do znanja izobraževanje in kultura sta večna spremljevalca človeka - segata v daljno preteklost m obenem usmerjata človeka v prihodnost. l2°braževanje je sestavni del življenja vsake-93 posameznika. Odkriva mu nove poti, daje smernice, plemeniti njegovega duha, mu odpira svet, ki je bogat in iz katerega sP>ejema moč in lepoto življenja. Te besede so v uvod k predstavitvi svojih Programov zapisali pri Zvezi ljudskih univerz Slovenije, ki letošnje leto obeležujejo 35-'etn/co izkušenj v njihovi dejavnosti. Njihov j*"//? zadovoljstvo udeležencev In dvigovanje kvalitete življenja, saj z razvojem družbe ^sploh rastejo tudi zahteve po vsebinsko bogatem in razvejanem izobraževanju. Žal ena izmed "stranskih" poti razvoja naše družbe nalaga delavskim univerzam tudi izobraževanje brezposelnih in učenja načina komuniciranja pri Iskanju služb. Žal se ljudske univerze spopadajo tudi s problemi financiranja posameznih programov in žal do sedaj zakonodaja na tem področju ni bila urejena v prid izobraževanju odraslim. Upajo, da se bodo z novim zakonom, ki je že pripravljen in se bo v skupščini obravnaval konec oktobra, zadeve razjasnile in uredile, tako da bodo univerze lahko uresničevale svoje cilje - spodbujanje odraslih za pridobitev novih znanj. Vsekakor so premiki s strani ministrstva za šolstvo in šport v zadnjih štirih letih občutni. Oblikovali so skupino ljudi, ki se ukvarja Izključno z izobraževanjem odraslih, preko razpisa nudijo ljudskim univerzam sofinanciranje nekaterih programov. Nov zakon bo določil tudi začetne pogoje za izobraževanje odraslih. Tako se bodo ločile do sedaj pomešane izobraževalne institucije na tiste, ki se ne bodo financirale iz javnih sredstev in pri njih udeleženci ne bodo imeli možnosti pridobiti javno veljavne listine (spričevala), na tiste, ki se bodo financirale iz javnih sredstev, vendar prav tako ne bodo imele možnosti pridobitve javno veljavne listine, in pa na tiste, pri katerih se bomo izobraževali in tudi lahko pridobili ustrezna dokazila o dokončani izobrazbi. To bodo javni zavodi (sedanje ljudske univerze), ki bodo imele za svoje delovanje postavljene tudi najzahtevnejše pogoje, predvsem glede kadra in prostorov. Program ministrstva bo temeljil tudi na ugotavljanju rezultatov. Tako bo ustanovljen republiški izpitni center, ki bo pripravljal kataloge in standarde znanj in na koncu programov znanje udeležencev tudi preverjal. S kakšnimi problemi se spopadajo oziroma kakšne rezultate so dosegli in kako vidijo svoje delovanje v prihodnje, pa smo se ob mesecu ljudskih univerz, ki se je začel 12. oktobra in bo trajal do 13. novembra, pogovarjali z direktoricami petih ljudskih univerz v gorenjski občini. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA LINHARTOV TRG 1 64240 RADOVUICA tel.: 715-265 Direktorica Ljudske univerze Radovljica gospa Marjetka Vrhunc -Mulej pravi, da se zavedajo, da je pri izobraževanju odraslih zelo pomemben odnos, ki ga imajo predavatelji do udeležencev programov. Zelo občutljiv je ta dejavnik predvsem pri odraslih, ki na delavskih univerzah obiskujejo oddelek osnovne šole in se v ponovno izobraževanje zaradi slabih izkušenj s šolami iz mladih let težko vključijo. Zato delo njihovih predavateljev pravzaprav ne temelji na predavanju, pač pa na na pogovarjanju z ljudmi in na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. Tu so si vzeli za vzor tuje, predvsem delo na skandinavskih ljudskih univerzah, katerih delo so začeli povzemati tudi Američani. Poleg vseh ostalih programov, ki ga izvajajo tudi druge ljudske univerze, pa velik poudarek dajejo tudi na študijske krožke. Predvsem je tu privlačen način učenja v manjših skupinah, kjer ljudje znanja prevzemajo drug od drugega in si medsebojno pomagajo. Posebnost njihovega učenja pa je končen produkt, ki ga sodelujoči v posameznih krožkih in delavnicah nato tudi predstavijo. Tako so letos udeleženci krožka slikanja na steklo pripravili razstavo svojih izdelkov, udeleženci literarne ustvarjalnice pa so pripravili gledališko predstavo in celo izdali pesniško zbirko. Glede na dejavnosti radovljiške občine je zelo dobro obiskan tudi program gostinskih del za poklica kuhar in natakar in pa tudi Višja upravna šola. Šolanje je zaključilo že nekaj generacij diplomantov in na to so na ljudski univerzi v Radovljici še posebej ponosni in veseli, saj se tudi tu vidi rezultat njihovega dela. Problem pa vidijo predvsem v majhnosti in razpotegnjenosti radovljiške občine. Prizadevajo si za posluh pri pomoči financiranja države in občine. Predvsem pri slednji žal tega zaenkrat še ni bilo. Pri Ljudski univerzi Radovljica pa se zavedajo, da je pri strukturi šolajočih se to zelo pomemben podatek. Upamjo, da se bodo razmere glede tega z novo nastalim zakonom obrnile na boije. 1 U LJUDSKA UNIVERZA SKOFJA LOKA PODLUBNIK 1B tel.: 620-888 Gospa Petra Rozman je direktorica Ljudske univerze Skofja Loka in hkrati namestnica predsednice Zveze ljudskih univerz Slovenije. Za zakon, ki je že pripravljen, pravi, da upa, da bo prinesel vsekakor potreben red v zmedi, ki je pretekla leta veljala na področju izobraževanja odraslih. Zadnja štiri leta se je stanje že dosti izboljšalo, kar se pozna tudi pri udeležbi pri šolanju na Ljudski univerzi Skofja Loka. Tako so imeli v letu 1993 v 99 vrstah različnih izobraževalnih programov kar 1760 udeležencev in opravili 7.250 izobraževalnih ur. 6 redno zaposlenih in 132 zunanjih sodelavcev se prizadeva, da imajo odrasli različne možnosti, sposobnosti in želje po izobraževanju. Zato vsakemu posebej želijo omogočiti pot do znanja, ki si jo sami želijo. Izberite svojo pot do znanj je moto, ki se ga uspešno držijo že šesto leto. Predvsem poskušajo pokrivati potrebe po znanju, ki se v določenem času pokažejo. Tako so izobraževanje otrok naprimer prevzeli zasebniki, oni pa so poiskali potrebe in želje posameznikov drugje in se preusmerili v druga področja. Držijo se načela permanentnosti, ki pomeni, da naj bi se vsak izobraževal skozi vse življenje in naj bi se le-to nikakor ne zaključilo z upokojitvijo. Drugo načelo, ki jih vodi med ljudi, pa je dostopnost, in sicer prilagajanje potrebam ljudi tako po času kot tudi po kraju. Trudijo se za dobre odnose znotraj ljudske univerze same, to je med zaposlenimi in zunanjimi sodelavci, saj se zavedajo, da je edino tako možno ljudem ponuditi kvaliteten, prijazen in spoštljiv odnos, ki si ga odrasli z interesom po izobrazbi in znanju vsekakor zaslužijo. Šolajoči se v enakovrednem in prijateljskem odnosu do učitelja dobro počutijo in tako lažje dosežejo cilj, ki so si ga zastavili. ZAVOD ZA KULTURO IN ^^vV IZ0BRAŽEVANJE TRŽit ^2*'©v enota VjT DELAVSKA UNIVERZA ŠOLSKA ULICA 2, TRŽIČ tel.: 52-155 Delavska univerza je v Tržiču skupaj s knjižnico in muzejem združena v Zavod za kulturo in izobraževanje. Predsednica zavoda gospa Zvonka Pretnar pravi, da je to velika prednost, saj se dejavnost vseh treh prepleta in je tako veliko več možnost pridobiti ljudi za šolanje. Poleg ostalih oblik izobraževanja so letos so letos začeli z Izobraževanjem v obliki krožkov in prvi izmed njih bo krožek na temo sv. Martina. Po besedah ravnateljice pri njih jezikovni tečaji za otroke niso izumrli, nasprotno, zadnja leta je zanje vse več zanimanja. Kot tudi drugje, je tudi tu pomembna kvaliteta in zavedajo se, da morajo biti zanimivi, inovativni in pestri. Tako na primer otroci po končanem jezikovnem tečaju odidejo na izlet v Gardaland ali Minimundus. Veliko sodelujejo tudi s tovarnami, izvajajo programe za izpite za prodajalce in poslovodje in zanje pripravljajo tudi jezikovne tečaje. Dobro sodelujejo tudi s tržiškc občino, tako so opravili tudi tečaj za občinske odbornike, ki so po volitvah nastopili svoje mandate, sedaj pripravljajo tudi tečaj (oblike komuniciranja v skupščini) za člane občinskega sveta. Tesne sodelujejo tudi z Zavodom za zaposlovanje, ki tam prijavljenirr plačuje različne oblike izobraževanja. V BPTso opravili tudi prograr za pomožne tkalce. Veliko zanimanje je zadnje čase tudi za prograr Državljanske vzgoje, kjer ljudi osveščajo o pravicah, ki jih imajo. V sodelovanju z GEO PROF in Društvom prijateljev mineralov ir fosilov pa so dvakrat pripravili Geološki tabor, katerega udeležene so bili dijaki - Zoisovi štipendisti. Pri Delavski univerzi Tržič se zavedajo, daje izobraževalno zaledje majhno, in je poleg pestrosti ir zanimivosti programov pomemben oseben tako sam pristop do ljud< kot tudi obveščanje o njihovem delu. Trenutno se stavba, v kateri bc imela Delavska univerza skupaj z glasbeno šolo svoje prostore, adaptira in upajo, da bodo z naslednjim šolskim letom z delom začeli v novih, urejenih prostorih. LJUDSKA UNIVERZA VIKTORJA S TRAŽI ŠA RJA C. MARŠALA TITA 86 JESENICE tel.: 81-072 Tudi Ljudska univerza Jesenice obstaja že od leta 1959. Njena direktorica gospa Maja Radinovič -Hajdič je povedala, da poleg drugih programov dajejo velik poudarek osnovni šoli za odrasle in mladostnike, šola je kot tudi drugod brezplačna, financira jo Ministrstvo za šolstvo in šport in občina, in zanimanje je iz leta v leto večje. Predvsem letos pa je zelo porasel tudi interes za šolanje na srednji ekonomski in administrativni šoli, tako da imajo trenutno za pridobitev tega znanja in pa seveda spričevala na ljudski univerzi precej veliko skupino. Veliko zanimanje je tudi za izobraževanje po osnovni šoli, predvsem za poklice kuhar, natakar in sobarica, saj glede na območje, kjer se Jesenice nahajajo, predvsem pa na razvoj turizma, obstajajo lepe možnosti za kasnejšo zaposlitev. Zaradi bližnje meje se izraža tudi potreba po znanju predvsem italijanskega ir nemškega jezika, kadar pa se nabere skupina, ki bi se želek naučiti angleško, izvajajo tudi ta program. Najbrž se zaradi ns žalost še vedno vse večje brezposelnosti ljudje odločajo, da se bodo nečesa naučili in morda z lastnim delom doma poskušali kaj zaslušiti oziroma si ustvariti sami. Tako je zadnja tri leta poraslo zanimanje za tečaj šivanja, tako za začetni kot za nadaljevalni. Na Ljudski univerzi Viktorja Stražišarja Jesenice so veseli, da ima občina za šolanje odraslih posluh in si bodo seveda prizadevali, da se bodo vključili v mrežo javnih zavodov. Na Ljudski univerzi Kranj, katere direktorica je gospa Darja Kovačič, so v zadnjih letih vložili veliko naporov, sredstev in volje za izgradnjo pogojev za izobraževanje odraslih, za dobro počutje udeležencev, za so-dobno didaktično opremljenost učilnic in za strokovno usposabljanje predavateljev. Lani so zabeležili 2.000 udeležencev, poučevalo pa je več kot 200 predavateljev - zunanjih sodelavcev, od tega 80 odstotkov z visoko izobrazbo, magistenjem ali doktoratom. Stalno skrbijo za razvoj novih izobraževalnih programov in v zadnjih letih so LJUDSKA UNIVERZA KRANJ C. STANETA ŽAGARJA 1 KRANJ tel.:217-481 zabeležili velik porast udeležencev izobraževanja. Tega so pri Ljudski univerzi v Kranju seveda zelo veseli, zavedajo pa se, da to poraja nov problem, predvsem prostorski. Ker so kapacitete njihove hiše premajhne morajo gostovati drugod po Kranju, kar pa z vidika kvalitete izobraževalnega procesa ni najboljše. Možnosti vidijo v opuščenem domu JLA, prav pri iskanju novih prostorskih kapacitet pa upajo tudi na pomoč Občine Kranj, ki je kot ustanovitelj odgovorna za zagotavljanje pogojev za delovanje ljudske univerze. Žal posluha občine dosedaj niso bili deležni, kar pomeni, da so cene za izobraževanje višje, kot bi bile, če bi občina izobraževalne programe sofinancirala. Največ jim je doslej pomagala Skupnost za zaposlovanje Kranj in sicer s sofinanciranjem programom za nezaposlene, za prekvalifikacijo ipd. Želijo si, da bi nova zakonodaja na področju izobraževanja odraslih naredila več reda, tako da se ne bo več dogajalo, da bodo občani za enake programe v različnih občinah segali v žep različno globoko. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV y^yy.,,y,:y:yyy:yyyy:: ;mm<:X<>mm- S/*:*«:-*■ :* * •:. :>::¥:■■■■>.■ :: :.v¥:::¥:¥:W::y::W: :¥:*>:: ::W:K-x::;,: ■ . • ' 7 :-W>i:.:' : :|: ::S::¥:':ftx.:«^::S:;š;:::g::?;ft::x;: iii'KKSSH Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov NOVE UGODNOSTI ZA ČLANE SKS! Brezplačno svetovanje in posredovanje pri prometu z nepremičninami - zanimanje je precejšnje. Sredi meseca septembra smo pričeli s pomočjo družbe Sin-dicom, d.o.o nuditi članom SKS strokovno pomoč tudi pri prometu z nepremičninami. V zvezi s tem nudimo članom, kot smo že omenili v prejšnji številki, naslednje ugodnosti: • brezplačno svetovanje na področju prometa z vsemi vrstami nepremičnin (stanovanja, poslovni prostori, kmetijska zemljišča, gozdovi, nezazidana in zazidana stavbna zemljišča) in na drugih področjih, ki so v zvezi z navedenim prometom (npr. dedovanje, upravni postopki v zvezi z nepremičninami); • brezplačno posredovanje pri prometu z nepremičninami; • sestava posameznih pogodb (kupoprodajne, darilne, najemne, menjalne...); • sestava izbrisnih in odpisnih dovoljenj (v zvezi z npr. s hipotekami in drugimi stvarnimi, pa tudi osebnimi bremeni); • sestava zemljiškoknjižnih izpiskov in predlogov (npr. vknjižba etažne lastnine). V zvezi z omenjenim svetovanjem lahko z veseljem ugotovimo, da jc ta nova ugodnost za člane SKS upravičila svoj namen. Strokovno pomoč smo namreč nudili okoli tridesetim strankam, kar je ob vse večjem številu agencij in odvetnikov, soliden uspeh. Večje zanimanje pričakujemo v zimskem času, saj se prav v tem obdobju za večino lastnikov stanovanj, pridobljenih po stanovanjskem zakonu, izteka triletni rok, ko sc jim pri prodaji nc bo več zaračunaval davek iz dobička na kapital. Omenjeni davek pomeni precejšnji izdatek za prodajalca, saj jc stopnja davka 30 %, osnova pa jc razlika med prodajno ceno kapitala (v pogodbi navedena vrednost) in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve nepremičnine. Poleg navedenega se ta dobiček, dosežen s prodajo nepremičnine, všteva šc v osnovo za dohodnino. Posebno pozornost nameravamo posvetiti tudi vknjižbi etažne lastnine oz. vknjižbi stanovanj v zemljiško knjigo "E". Etažnim lastnikom stanovanj v stanovanjskih hišah, ki šc niso vpisana v zemljiško knjigo, bomo zaradi težavnosti in zapletenosti postopkov izdelali posebna navodila, poskusili pa bomo tudi z vknjižbo stanovanj po deležih. Lastnikom, kjer so bila stanovanja pred pridobitvijo vknjižena v zemljiški knjigi, pa v njej šc niso vpisana, nudimo zemljiškoknjižno izvedbo t.j. sestavo zemljiškoknjižnega predloga po ceni, ki je od 50 % do 70 % nižja kot drugje. Uradne ure so vsak ponedeljek v času od 15.00 do 1630 ure v prostorih pravne službe SKS, v Delavskem domu nasproti Globusa (vhod jc nad menjalnico VVilfan, d.o.o.) Dodatne informacije dobite tudi po tel. 064/213-187 ali 213-280, int. 222. Izkoristite priložnost! Žejjko Batinič DO VISOKIH ODŠKODNIN Z BREZPLAČNIM ZASTOPANJEM ODVETNIKA Svet kranjskih sindikatov zagotavlja svojim članom vedno nove storitve. Brez lažne skromnosti lahko trdimo, da tako raznovrstnih, konkretnih in kvalitetnih uslug svojemu članstvu ne nudijo vsi slovenski sindikati skupaj. Od 1.10.1994 imajo člani SKS zagotovljeno brezplačno zastopanje odvetnika v primeru poškodb, ki so nastale kot posledica kakršnihkoli nesreč. V Svetu kranjskih sindikatov žc ves čas od ustanovitve želimo svojim članov nuditi kvalitetne pravne storitve. Na področju dclovnopravnc zakonodaje imamo usposobljene pravnike, ki to problematiko dobro poznajo. Vse več pa se pojavlja potreb po kvalitetnem pravnem zastopanju tudi na področju poškodb pri delu. Gre za specifična pravna razmerja, kjer jc le z veliko prakse in specializacijo mogoče dosegati najvišje odškodnine. SINDICOM CCIltOl ŠTUDIJSKI CENTER ZA DELO IN UPRAVLJANJE SINDICOM d.o.o. Slovenski trg 6, 64000 Kranj, Slovenija Telefon: 00386 64 211-358, H C. 00386 64 213-280 Fax: 00386 64 221-534 SINDICOM COLLEGE SE UVELJAVLJA Sveti delavcev iz gorenjskih podjetij se lahko kolektivno včlanijo v Študijski center Študijski center za delo in upravljanje SINDICOM COLLEGE jc specializirana ustanova, ki sc ukvarja s področjem sindikalnega dela in delavske participacije oz. sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. Na teh dveh področjih opravlja dejavnost izobraževanja, založništva strokovne literature in strokovnega svetovanja. Posebej uspešno sc uveljavlja na področju izobraževanja, pri čemer se zlasti v usposabljanje za izvajanje novega sistema delavske participacije vse pogosteje vključuje tudi najvišji management iz posameznih podjetij (LIP Bled, Iskra Števci oz. IskraEMECO, Merkur). Naš cilj je izključno razvijanje stroke na žc omenjenih dveh področjih. Zato smo sindikalnopolitično popolnoma neobremenjeni in smo svoje strokovne storitve ter sodelovanje žc ponudili tudi drugim slovenskim sindikatom, med njimi Območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko. Ocenjujemo, da bodo specializirano strokovno institucijo, na katero sc bodo lahko v vsakem trenutku obrnili za svetovanje, izobraževanje ali strokovno literaturo, nujno potrebovali zlasti novoizvoljeni sveti delavcev iz različnih gorenjskih podjetij. Brez takšne institucije bodo namreč lahko pri svojem delu povsem prepuščeni sami sebi in strokovno nebogljeni, kar nedvomno ne bo v prid učinkovitosti njihovega dela. ZATO VSEM SVETOM DELAVCEV IZ GORENJSKIH IN DRUGIH PODJETIJ NUDIMO MOŽNOST KOLEKTIVNE VČLANITVE V STUDIJSKI CENTER. Za podrobnejše informacije sc lahko obrnete na vodjo centra, telefon 211-358 ali 213-280. Vodja ŠCDU: Mato Gostiša, dipl. iur. V okviru Izobraževalnega programa za Svet kranjskih sindikatov je SINDICOM COLLEGE 24.10.1994 na Brdu pri Kranju pripravil seminar z naslovom Osnove komuniciranja v podjetju, ki se ga je udeležilo 70 sindikalnih aktivistov Iz kranjskih podjetij. Z znanim kranjskim advokatom smo sklenili pogodbo, po kateri bo vsem našim članom brezplačno nudil učinkovito, strokovno in hitro pravno pomoč v zavarovanju njihovih pravic pred organi, organizacijami, državnimi ustanovami, zavarovalnicami in sodišči. Člani, ki so utrpeli poškodbo pri delu, v zvezi z delom ali celo pri kakršnikoli nesreči (prometna nesreča, ugriz psa ipd.), naj sc po končanem zdravljenju oglasijo v pravni službi Sveta kranjskih sindikatov, kjer jih bodo napotili k odvetniku. Celotno zastopanje bo za člane SKS brezplačno, razen v primeru, čc sc bodo z odvetnikom dogovorili, da bodo sami založili denar za kritje morebitnih stroškov izvedencev medicinske stroke. Na ta način smo za svoje člane, na področju, s katerim se drugi sindikati ne ukvarjajo, zagotovili brezplačno, kvalitetno uslugo strokovnjaka, ki zagotavlja uspeh v obliki visokih odškodnin. Vojko Čujovič USPELI S TOŽBAMI ZOPER KORŽETA Ali so tožbe SKS-a zoper Sklad Republike Slovenije za razvoj vplivale na vlado, da je spremenila svoje stališče do lastninjenja skladovih podjetij? Vse tako kaže. Že kratka primerjava zahtev Sveta kranjskih sindikatov in rešitev, ki jih predlaga vlada v predlogu zakona o privatizaciji pravnih oseb, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad Republike Slovenije za razvoj, to potrjuje. Na Svetu kranjskih sindikatov smo odločno reagirali. Žc februarja tega leta smo Družbeni pravobranilki samoupravljanja Republike Slovenije poslali pobudo, da ukrepa v smislu ugotovitve ničnosti sklenjenih pogodb o prenosu družbenega kapitala podjetij na Sklad. Dobili smo lc moralno podporo naši pobudi. Zato smo vložili tožbe za ugotovitev ničnosti omenjenih pogodb v primerih Iskre ERO, Iskrateca in Donita. Predlagali smo tudi začasne odredbe, s katerimi smo hoteli preprečiti prodaje deležev podjetij. Sodišče nam jc začasne odredbe zavrnilo in potem jc bilo vse tiho. Lahko si predstavljamo paniko v državi slovenski. Kaj čc bo sodišče tožbenim zahtevkom SKS-a ugodilo? Na Sklad jc bilo brezplačno preneseno pre-moženje več kot sto podjetij in od teh jc Sklad do vložitve tožb prodal žc več kot trideset. Ali bi bile tudi tc pogodbe nične? In tako dalje. Vsekakor jc država našla bolj elegantno rešitev problema. Na seji 1.9.1994 jc določila besedilo predloga zakona o privatizaciji pravnih oseb, ki so družbeni kapital prenesle na Sklad Republike Slovenije za razvoj in ga po hitrem postopku poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru. Besedilo Predloga zakona v celoti upošteva vse naše pripombe. Zaposleni, nekdaj zaposleni in upokojenci so v povsem enakem položaju kot tc kategorije v podjetjih, ki sc lastninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Lahko sodelujejo pri interni razdelitvi do 20 %, pri notranjem odkupu do 40 % in lahko uporabijo potrdila o premalo izplačanih neto plačah. Predvidena jc celo ugodnost, da pri interni razdelitvi delavci najprej zamenjajo vse svoje denarne terjatve iz naslova premalo izplačanih neto plač in šelc nato uporabijo lastniške certifikate. Ob vseh teh pozitivnih rešitvah pa vseeno obstaja nevarnost, da bodo navedene možnosti iz* igrane, ker sc lahko upravni odbor Sklada odloči za način prl* vatizacijc, ki nc bo predvideval interne razdelitve in notranjcg3 odkupa. Zato bi bilo najbolje, čc bi bilo sprejeto dopolnilo, d3 jxxijctja morajo delavcem najprej ponuditi interno razdelitcv delnic in notranji odkup ter šele nato lahko izvedejo drugc oblike lastninjenja. Kakorkoli že, če bo zakon sprejet v predlaganem besedil11' je naš namen dosežen in tudi tožbe ne bodo več smiseln«-Vlada je spoznala, da je v položaju, ko mora ravnati modro ijj ne samo s pozicije moči. Veseli smo, da smo jo k temu prisilil' tudi mi z odločnim reagiranjem in s pritiskom prek sodišča. Vojko Čujovi* POISKALI BOMO ŠE NOVE UGODNOSTI Na tej strani sta žc zapisani dve novi pridobitvi za naše Član stvo - brezplačno svetovanje v zvezi z nepremičninami in brezplačno vodenje postopkov v primerih poškodb pri delu. Zapisa nista posledica nekega srečnega naključja niti nisf prikrita samohvala. To jc lc izvajanje zavestne usmeritve, da J treba članstvu poleg klasične sindikalne zaščite poiskati in z& gotavljati različne nove rešitve, ki lajšajo ali izboljšujejo m&t£i rialni položaj ali socialno varnost posameznika. Zato naj mi v° dovoljeno našteti še nekaj tega, da bo informacija na to tem popolnejša: • Za Članstvo SKS veljajo stalni komercialni popusti v različnih trgovinah (vsak mesce objavljeno v IKS-u); • Upokojencem zagotavljamo brezplačne pravne nasvete v zvezi z njihovimi pravicami, uporabljajo pa lahko tudi ostale ugodnosti članstva SKS; • Sindikalni sklad pri Svetu kranjskih sindikatov jc sam° v letošnjem letu razdelil za več kot 60 mio SIT ugon* nih posojil; • Številnim družinam jc sindikalni sklad omogočil ob zc sicer ugodnih aranžmajih v našem Sindicomu - Turistični agenciji - šc ugodnejše plačilne pogoje. Dolgoročno pa so enako pomembne tudi druge dejavno*^ Nekatere so žc kar same po sebi umevne, na primer n • glasilo IKS, tale stran v Gorenjskem glasu, tiskovne konfc' cc. Z vsem tem javnosti zagotavljamo naše informacije o te čih zadevah. ^ Samoumevna sta stavkovni sklad in redno kvalitetno uspe bljanjc sindikalnih aktivistov, pa nc samo njih ... -hW Nove rešitve in ugodnosti torej niso naključje. Iskali jm mo šc naprej. Gorazd " Petek, 28. oktobra 1994 AKTUALNO, OGLASI Dve plati razrešitve glavnega tajnika Slovenske ljudske stranke Komu je bil nevaren Franci Feltrin Predsednik Marjan Podobnik trdi, da je hotel odstavljeni glavni tajnik odpraviti strankine dolgove s pomočjo sumljivih ljudi in denarja ter prodati stranko, Franci Feltrin pa pravi, da to sploh ni res, da je šlo za preverjene ljudi, za katere je vedel tudi Podobnik, in da je ozadje obračuna drugje. 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Svet Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Kranj, 26. oktobra - Če ne bi v začetku tedna prišlo v javnost pismo Mateje Feltrin, hčerke odstavljenega glavnega tajnika Slovenske ljudske stranke, v katerem piše o krivici, ki se je zgodila očetu, o obtožbah o sodelovanju s srbsko mafijo, o Žrtvovanju očeta za stranko, Cesar v stranki vsi ne počenjajo, o obupu predsednika Podobnika zaradi dolgov ter rotenju očeta, naj mu pomaga, bi ostala odstavitev glavnega tajnika, tako domnevamo, več ali manj notranja strankarska zadeva. Pismo pa je dalo problemu Širše razsežnosti in medijsko atraktivnost. . V imenu korektnosti in objektivnosti objavljamo mnenja °oeh strani, bivšega glavnega tajnika Slovenske ljudske |tranke Francija Feltrina iz Škofje Loke ter Marjana Podobnika, predsednika Slovenske ljudske stranke, in dr. Fr»nca Zagožna, vodje poslanske skupine v državnem *boru. Franci Feltrin: Marjan Podobnik je vedel Marjan Podobnik je terjal, naj nekatere navedbe preklicem, vendar sem mu rekel, da jih ne bom. Družino imam rad in jo bom ščitil." Ponudili so vam mesto svetovalca predsednika stranke, vendar ste ponudbo odklonili? "Odklonil sem. Kako bi sploh mogel sprejeti to funkcijo, ko te najprej tako nizkotno obdolžijo, potem pa ti ponudijo tako funkcijo." Marjan Podobnik: Sumljivi rešitelji stranke Dr. Franc Zagožen: Zaupanje v dvomljive ljudi "Franci Feltrin ni bil odstavljen zato, ker je o dolgovih stranke vedel preveč. Kot glavni tajnik je moral vse vedeti in slabo bi bilo, Če ne bL V hčerkinem pismu je omenjena srbska mafija, vendar ni šlo za mafijo. Gospod Feltrin je imet stike z nekimi \judmL ki so ponujali finančno pomoč stranki in ob tem povedali, da imajo dobre stike s srbskim lobijem in srbsko pravoslavno cerkvijo. V zameno so zahtevati vpliv na politiko stranke. Izvršilni odbor je od Feltrina terjal, aa te stike popolnoma prekine, on pa tega nt hotel ker je bil prepričan, da ima opraviti z zaupanja vrednimi ljudmi." prodali. Jaz nisem človek, ki bi vlekel odločne poteze, tokrat pa sem ocenil, da ni druge možnosti kot ta Ponujeno mesto vašega svetovalca je gospod Feltrin odklonil "Najprej je ponudbo sprejel, potem pa je sprejem preklical. Je upokojeni poslanec, vendar bi lahko v stranki sprejel marsikatero funkcijo. Mnoge stvari bi lahko uspešno delal." • J. Košnjek Pogoje za imenovanje direktorja delavske univerze določata 4. in 5. odstavek 147. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju in so naslednji: - splošni pogoji, določeni z zakonom - visoka strokovna izobrazba - najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev za učitelja, vzgojitelja ali sodelavca, določenih s citiranim zakonom in statutom izobraževalne organizacije Kandidat bo imenovan za 4 leta, rok za prijavo je 8 dni po objavi. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Svet Delavske univerze Viktor Stražišar Jesenice, Titova 86, z oznako "za razpis". Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Očitajo vam povezovanje s srbskim" lobijem oziroma pravoslavno cerkvijo. Je to res? . "Ni res. Z nobenim srbskim 'obijem se nisem pogovarjal, 'ogovarjal pa sem se s Sloven cl. od tator-ru ^Aor, *». m le Feltrinova hčerka Mateja je izrekla na vaš in strankin račun hude obtožbe. "Obžalujem, da je prišlo do tega pisma brez vednosti očeta Francija Feltrina. Slovenska ljudska stranka se krepi, z nekaterimi aktivnostmi, pri revizijah nekaterih spornih slovenskih projektov, smo zelo daleč, zato se jo skuša na različne načine oslabiti. Ne verjamem, da je bila to želja gospoda Feltrina, ki ga spoštujem, sicer ga nc bi predlagal za glavnega tajnika. V tem primeru pa je imel take ocene, ki jih ni bilo mogoče sprejeti. V pismu so neresnične trditve in jaz sem Franciju Feltrinu predlagal, da jih sam interpretira, če je hčerka napisala pismo na osnovi napačnih informacij ■ -i-.:--- °govarjal pa sem se s Sloven- osnovi napacmn lniom auj. kod katerih živi eden že 30 let Stranka dejansko deluje relativ- \ Švici, z edinim ciljem: sanirati no skromno. Večina dela temel- Q0l»".- - • k-— --- -figove stranke. Tega nisem PJ*el na svojo roko. Decembra lani smo se o tem pogovarjali v tj0]* hiši. Marjan Podobnik je 0,1 zraven, izvršilni odbor pa me £ Pooblastil za nadaljevanje P°govorov. Od januarja dalje Pa sem bil deležen v stranki rjnih pritiskov. Vendar imam ad stranko. V njeno graditev 'ern vložil veliko truda in "staJam njen član. Na lokalnih ,01ltvah bom kandidiral za br??lka v Škofi> L01"' če ne Jane »Ugačne komandc iz LJubl~ Kje pa je potein ozadje vaše 0astavitve? hJT? najbolje ve Marjan Po-kon 19> novembra imamo ličn fes in v naravi demokra-JJJ* družbe in volitev sta vsaj ;0 kandidata za vsako funkci-T0 dl za predsednika stranke. ZaP ]e moie načelo in tega Sjc^0varjam tudi danes, ker sc p* vračamo v čas enoumja. d *ern nimamo pravice očitati ^»m cnoumje. Udeležil sem Predkongresnega srečanja v in "artu za območje Štajerske da/d8°varjal izbor protikandi je K;iZ,a Predsednika. Predlagan 0'-iVan Pučnik, vendar je od ra»»i t turc odstopil. Ne bom ^gabljal, zakaj Če nekdo predsednika, še ni prostovoljni osnovi. Nekorektno je pisati o kavi- ji na IUSNUIH""« J- I--- cah, sokovih, saj nihče od nas ni nikjer ničesar zaračunal, tudi gospod Feltrin ne. Zelo se je trudil in veliko pozitivnega je naredil za stranko, žal pa sem moral pri nekaterih potezah kot predsednik stranke potegniti jasno ločnico. Želim, da bi stvar razrešili sporazumno, saj je za Slovensko ljudsko stranko mogoče bolj kot* za katerokoli drugo stranko v tem obdobju, ko so pred nami pomembne stvari, nevarno, da bi si pomagala s kakšnimi sumljivimi sredstvi. Če smo doslej zdržali in dali tudi lastne hipoteke, bomo zmogli tudi v prihodnje." Gospodu Feltrinu očitate poskus sanacije strankinih dolgov s pomočjo srbske mafije oziroma krogov, ki so blizu srbske pravoslavne cerkve. "Glede pisma jc rekel, da ni njegovo, da pa z njim soglaša. Glede aranžmajev pa je vztrajal pri svoji oceni, da niso sporni, čeprav je bilo pred številnimi pričami povedano, da gre za fiovezavo teh ljudi s srbskim obijem oziroma pravoslavno cerkvijo in njenim parohom v Sloveniji. Oni bi nam finančno pomagali, vendar so pričakovali spremembo naše politike do državljanstva. S tem bi stranko i ŽIVILA ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo DEŽURNE TRGOVINE V ČASU PRAZNIKOV V nedelio. 30. 10. l»iStaerktt je napisala javno ™°. So trditve v njem točne7 ljur,retresen od dogodkov S« ?*rnoto, lentka _ dogodkov v ani sem šel od doma, v hčerka. sicer pišoča, n^^a novinarstva, pa je H©la P'smo. V njem ni laži. rKa ni škodovala stranki. je normalno nedeljsko dežurstvo V nnnedeliek. 31.10. so odprte vse prodajalne od 8. do 12. ure, razen specializiranih trgovin in diskontov. K3SH3HMB1 na praznik, so od 8. do 11. ure odprte naslednje prodajalne: PC Planina, Grintavec, Storžič, Center Bled, Radovljica, Vitranc, Sončnica. Delikatesa Kranj. V vseh dneh poleg bogate ponudbe tudi svezi kruh i v SENCI MALIH BOTROV Janez Janša OKOPI Nova knjiga Janeza Janše razkriva stvari, ki bi jih mnogi želeli prikriti. Najbolj znana osebnost slovenske osamosvojitve govori o najpomembnejših dogodkih v zadnjih letih. Avtor opisuje preteklost in sedanjost z novinarsko spretnostjo in zgodovinsko natančnostjo. Razgrinja načrt za napad na Slovenijo, ozadje afer in namene sedanje vladajoče garniture. V knjigi bodo prvič predstavljeni nekateri dokumenti, ki so odločilno vplivali na dogajanja. Zagotovite si knjigo Janeza Janše po nižji prednaročniški cenil SAMO SE NEKAJ ONI DO IZIDA! NOVO! Knjiga ima 300 strani (format 16 X 24 cm), od tega 80 strani fotografij in dokumentov, od katerih bodo mnogi objavljeni prvič. Izpolnjeno naročilnico pošljite Založba Mladinska knjiga d.d.. Prodaja po pošti, Slovenska 29,61000 Ljubljana. Knjigo lahko naročite tudi v vseh knjigarnah, pri naših zastopnikih in po telefonu: 061140 24 07 i naslov V prednaročilu knjiga OKOPI stane 3.860 SIT. Po izidu bo cena knjige 4.460 SIT. Knjiga bo izšla novembra letos. NAROČILNICA OKOPI GG 28.I0./94 3600 DA, naročam: □ Janez Janša: OKOPI, po prednaročniški ceni 3.860 SIT □ Plačal(a) bom v 2 obrokih brez obresti. V ceno nista vračunana 5% prometni davek ter »udeležba pri itrolkih pošiljanja. Naročeno mi poHjite na dom v IS dneh od prejema naročila oziroma od izida knjige. Narofilnka zavezuje Založbo in naročnika. Rok za reklamacijo in morebiten oditop od pogodbe je 3 dni po prejemu poiiljke. ftnudba velja do 10. II. 1994. □če v bodoče ne želite biti teznanjeni z nalimi novottmi, Vas prosimo, da to označite z znakom X. hiijrnj{k;_ Jpwp n iu......................,__.......... foStna ]l Tel. št doma: Mta: založba mladinska knjiga I i. T" Tržič, d.o.o. objavlja JAVNO PRODAJO osnovnih sredstev in drugega materiala v četrtek, dne 3.11.1994, ob 12. uri, v Gasilskem domu BPT. Avtokara, letnik 1982, nosilnost 2.000 kg Tlačna posoda 100.000 I Viličar Indos, letnik 1974, nosilnost 600 kg Jeklenka za butan propan 35 kg Vozilo kombi IMV 1600 super B, letnik 1983 Gorilec VVeiskanpt tip L8 El. motorji 1,1 kW Cisterna iz steklenih vlaken Lesena lopa 3 x 2 m Avtoplašči 900 x 20' zimski profil - obnovljen Granitne kocke Ročne statve - lesene Kovinski stoli in klopi Strešna kritina - bobrovec Pisalni stroji Kovinske štiridelne garderobne omare Ogled prodajnih artiklov je možen 2 uri pred licitacijo v BPT Tržič. USTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Začenja se sečna sezona. TANIN iz Sevnice še vedno odkupuje kostanjev les - bodisi drva ali goli. jes je lahko tudi suh, kriv, grčav. ie lesa sami ne morete posekati, vam to napravimo mi. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (0608)41-04* aH 41-349 ČREVARSTVO M A JER V_J MESARJI, GOSTINCI TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, fax in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! varnost,. Bleivveisova 16, 64000 KRANJ razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo 1. garsonjere št. 55, na terasi stanovanjske stolpnice, Podlubnik 155, skofja Loka, 17.81 m2, izklicna cena 1.750.452,00 SIT 2. osebni avto Renault Bcpres 1.6 D, reg. št. KR B1-326, letnik 1991, prevoženih 190.000 km, izklicna cena 920.000,00 SIT Javna dražba bo 8. 11. 1994 ob 8. uri v prostorih podjetja Varnost, Bleivviesova 16, Kranj. Na javni dražbi lahko sodelujejo tako pravne kot fizične osebe. Za sodelovanje na javni dražbi pod tč. 1 se fizične osebe izkažejo s potrdilom o državljanstvu, zastopniki pravnih oseb pa s potrdilom o sedežu pravne osebe v RS in z ustreznim pooblastilom za sodelovanje na javni dražbi. Za sodelovanje na javni dražbi pod tč. 2 se zastopniki pravnih oseb izkažejo s pooblastilom za sodelovanje. Vsi, ki nameravajo sodelovati na javni dražbi, morajo pred začetkom plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene na ŽR 51500-601-15421. Plačano varščino bomo kupcu všteli v kupnino, neuspelim ponudnikom pa vrnili v 3 dneh po opravljeni javni dražbi, brez obresti. Kupec mora pogodbo skleniti v 5 dneh po končani javni dražbi, kupnino pa plačati v 8 dneh od dneva, ko javno pravobranilstvo potrdi pogodbo o prodaji, če kupuje fizična oseba, če kupuje družbena pravna oseba pa v 8 dneh po podpisu pogodbe, če uspeli ponudnik ne bo sklenil pogodbe ali ne bo plačal kupnine v navedenem roku, bomo varščino zadržali. Vse morebitne davke in takse plača kupec. Ogled stanovanja in osebnega avtomobila je mogoč po dogovoru. Vse informacije dobite po telefonu 212-726. Nepremičnino in premičnino bomo kupcu izročili v 5 dneh po plačilu kupnine. Poslovno novoletni program no okolju prijaznejših papirjih Jt9> CENIK Stenski koledar VIHARNIM, avtor Jaka Cop Rokovnik Planer Tridelni stenski koledar Namizni tedenski koledar Namizni planer Novoletne voščilnice - komplet 10 različnih motivov 450 SIT Stenski koledar Triglavski narodni park - GOZDOVI za ceno pokličite Kontaktni osebi: recikliran papir 370 SIT 660 SIT 170 SIT 285 SIT 360 SIT 470 SIT papir brez klora 390 SIT 690 SIT 190 SIT 310 SIT 390 SIT 510 SIT Miran Dolar, Rolanda Ravnihar - Dolar Tel.:064/802-146,801-065, fax:0641802-146 Medium, d.o.o., Radovljico Zabreznica 53 c, 64274 Žirovnica mm ^F** leleton: (064) 311-378 in 311-984, ' tax:r<064)3U-v84 ODPRTO OD 8. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD B. DO 12. URE l VSE ZA OGREVANJE NA ENEM MESTU TffifflSKL Center PrO foMMERCE OBRTNIKI - PODJETNIKI «-<---< V... A ČAS JE DENAR in ker Vam želimo prihraniti tako ČAS kot DENAR, smo posebej za Vas pripravili izjemno ugoden nakup poslovnih daril-Iz našega širokega in pestrega programa Vas želimo posebej opozoriti na cenovno zelo ugodno in praktično poslovno darilo: MAPA S KALKULATORJEM Lična mapa formata A5, izdelana iz kvalitetnega umetnega usnja, vsebuje 8 - mestni kalkulator z dvojnim napajanjem, album za vizitke, adresar in blok za beležke. Možnost dotiska logotipa ali reklamnega sporočila. Pakirano v darilni embalaži. PRINESITELJU TEGA OGLASA PRIZNAVAMO OB NAROČILU NAD 50 KOM POSEBEN PROMOCIJSKI POPUST V VIŠINI 25% Prihranite ČAS in DENAR - KUPUJTE pri najugodnejšem ponudnik Pro Commerce, Staneta Žagarja 35, 64000 Kranj ^ ^ 064/241-450; fax:064/241-452 28. oktobra 1994 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK VL STRAN • GORENJSKI GLAS Elan prehaja v ameriške roke Za prodajo vedela le dva iz Elanovega vrha Veliko je ugibanj o tem, zakaj Hrvatje prodajajo Elam gre le za dober posel Privredne Danke Zagreb, za kompenzacijske posle z "jugodolgovi« za politične okoUscine.„ Za >os!ene lastništvo m najpomembnejše, glavno je, da imajo delo in zaslužek. Begunje - Čeprav je nesporno, da se bo v kapitalističnem poslovnem svetu, kakršen se uveljavlja tudi v Sloveniji, treba navaditi na pogostejše lastninske spremembe v podjetniških družbah, pa je bila novica o prodaji večinskega deleža Elana ameriški družbi oz. Franku Kadrii veliko presenečenje za zaposlene, slovensko javnost in celo za del vodstva Elana, ki so za načrtovano lastninsko spremembo zvedeli iz Dnevnika. O nakupu naj bi v Elanu vedela le dva (med njima naj ne bi bilo generalnega direktorja Elana, d.d.), poleg tega pa se zelo ozek krog ljudi iz Privredne banke Zagreb, ki naj bi pred odločitvijo za prodajo pridobil še soglasje predsednika hrvaške države Franja Tudjmana. Zaposlene v Elanu verjetno najbolj Ranima, kdo je veliki poslovnež Frank Kadria, ki zmore odšteti za nakup Podjetja 70 milijonov mark. Podatki o njem so bolj skopi. Frank ie star 54 let, V žepu ima ameriški in albanski potni bst (mama je Američanka, oče ie Albanec) in je predsednik družbe, ki ••na po svetu sedem podjetij, eno med njimi tudi v Vidmu, in se ukvarja z naložbami, denarnimi posli, trgovino in nepremičninami. V javnosti so se sicer fazširile govorice, da naj bi doslej Kozinc zanika V Elan o vem sporočilu za tisk piše, da je pravni svetovalec ameriške družbe Elite America Corporation Miha Kozinc, nekdanji minister za pravosodje. Kozinc to tonika in pravi, da se Je Frank Kadria res oglasil pri njem, vendar le za to, da mu je pregledal pogodbo a nakupu. Skromen slovenski delež Privredni banki Zagreb bo po prodaji 70-odstotnega deleža ostalo še približno sedem odstotkov delnic Poleg banke ie v delniški družbi še 58 manjših delničarjev, belež slovenskih je zelo skromen. Peterica med stotimi Na vrhu lanske lestvice največjih zasebnih podjetij v Sloveniji (merilo je skupni prihodek) je Elan, dd, na šestem mestu s 3,3 milijarde tolarjev prihodka in 232 milijoni bruto dobička, Elan Ski je na osmem mestu z nekaj manj kot tremi milijardami tolarjev prometa in s 378 milijoni tolarjev bruto dobička, Elan Marine na 72. mestu s 674 milijoni tolarjev prihodka in brez dobička, Elan Commerce je na 94. mestu, Elan Servis na 97. mestu... uspešno sodeloval že s Smeltom, vendar so v vodstvu ljubljanskega podjetja to zanikali in povedali le to, da je bil Kadria na slovesnosti ob odprtju WTC-ja v Ljubljani. Za nakup Elana se je, kot zatrjuje, odločil zato, ker je slišal, da je to dobro podjetje. Z begunjskim podjetjem ima velike načrte. Ob upanju, da bo še naprej uspešno poslovalo in prinašalo dobiček, ga želi še razširiti in se poslovno uveljaviti še na drugih področjih v Sloveniji. Se slovenski upniki tolčejo po glavi? Le zakaj so se v Privredni banki Zagreb, ki je doslej nekaj delnic celo odkupila od ostalih delničarjev, odločili za prodajo 70 odstotkov delnic? Čeprav je možnih odgovorov več, je najverjet- nejši ta, da želi s poslom dobro zaslužiti. To ji bo očitno tudi uspelo, saj je v stečaju na dražbi pred tremi leti ves Elan kupila za manj kot 32 milijonov mark, zdaj pa bo 70 odstotkov delnic prodala za /0 milijonov mark. Ob tem podatku (razliki) se zanesljivo jezijo lasje slovenskim upnikom, ki so tedaj na dražbi ravnali nespretno in zamudili, da bi se lahko danes podpisali pod "posel stoletja". Nekaten tudi napovedujejo, da je cena za nakup Elana zelo pretirana, in da je bolj malo verjetno, da bi ameriški poslovnež 11. novembra tudi dejansko odštel veliko vsoto denarja. Spet drugi pravijo, da se je Kadria že pred leti "hvalil", da lahko kupi celotno podjetje. Kadria dobro seznanjen In zakaj se je ameriška družba odločila za nakup večinskega deleža v Elanu? Tudi tu lahko le ugibamo, verjetni razlog pa je v tem, da so podatki o uspešnem poslovanju podjetja pod vodstvom generalnega direktorja Vladimirja Koščeca, prišli na uho tudi Franku Kadrii, ki je celo presenetljivo dobro seznanjen z razmerami v Elanu. (Mimogrede: nekateri se ob tem že sprašujejo, kdo od nekdanjih Elanov-cev je rad zahajal v Kalifornijo?) Gospodarski polom ali zlom Elanovega finančnega imperija očitno ni pustil daljnosežnih posledic: delniška družba je lani ustvarila 3,8 milijona mark dobička, dobro jim gre tudi letos. V prvih desetih mesecih so prodali za desetino več smuči kot v enakem lanskem obdobju, športne obleke in rekvizitov za 18 odstotkov več, plovil za 31 odstotkov, letal za sedem odstotkov in športnih naprav za 26 odstotkov. Ker tečaji tujih valut precej zaostajajo za domačo inflacijo, poslovni rezultat ne bo toliko boljši, kot kaže povečanje prodaje. Kar 98 odstotkov proizvodnje prodajo na tuje trge. S proizvodnjo in prodajo smuči so se približali nekdanjim rezultatom. Letos so jih že doslej prodali pol milijona parov, kar pomeni, da je vsaka deseta nova smučka izdelana v Elanu. Zelo se povečuje tudi zanimanje za njihove snow boarde. Pred nedavnim so se odločili za izgradnjo novega obrata za proizvodnjo sodobnih otroških smuči, v katerem naj bi s proizvodnjo začeli že februarja naslednje leto. • C. Z. zdravljenje" slovenskega gospodarstva Eni dobivajo infuzijo, drugim puščajo kri Jubljana - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije Sj»hna..SeJ' v ponedeljek sicer pozdravil vladne ukrepe za BJJfl0 slovenskega gospodarstva, vendar je bilo ob tem JJJJJJ tudi kritična mnenja, da prihajajo prepozno, da so "bol ^° s'stemat'čna> da pomagajo le delu gospodarskih ■bikov Mi ' 'avnost^\I za g0SP0darske de- državnih jamstev zlasti podjet-oč'j'Maks Tajnikar je zavr- jem C bonitete, ki so doslej ?°sPod ^a v'at'a P" sanaciji imela malo možnosti za najetje ko'^ . arstva deluje le "gasils- bančnih posojil, pripravlja vlada ^ravl P°udaril, da je načrt še tri nove ukrepe za sanacijo nrjVjJenJa gospodarstva pri- gospodarstva. Prvi bo gospodarskim bolnikom omogočil, da ob državnem jamstvu in s pomočjo bank spremenijo kratkoročne obveznosti do bank in ostalih upnikov v dolgoročno er g!a med drugim tudi zato, vO(jt,.ev,lna podjetja in njihova ii iijihovft le*ave3 n'so sama kriva za (trza*, ' ln ^er Je sanacija za !?piranie H,ikral cencjSa kot P|tanje clovn'n mest in od- posojilo z dveletnim odlogom S So y^2, • Sanacija podjetij, vračanja, plačilno dobo pet, Sest h?*Ift su 'ast'' v repub- let in z omejeno obrestno mero. jW2a ladu za razvoj ali so Pomemben bo predvsem za jna l agenc'j° za sanacU° podjetja, ki imajo obveznosti j^ini originalni nadomestni deli >servisne storitve in popravila DANES, 28.10.1994, možnost TESTNE VOŽNJE * vsemi vozili iz programa VOLKSVVAGEN •od 8.30 do 1 \ .30 pred hotelom CREINA v Kranju #od 12. do 17. ure pred servisom in avtosalonom na VISOKEM pri KRANJU. DELOVNI ČAS OD 7 -15, 16 -19, SOBOTA 8 -*2 TEL: 064/43-019, 43-072, 43 -148 Avtom arke t — magažlnllH vsak petek jiri vaša m prodajalcu V DAr*\*\JI ŠTKVIMil ITEST SEAT C0RD0BA 1.8 GLX I VOZILI SMO PEUGEOT 306 SAL00N FORD M0NDE0V6 IZAKUSJSJEF1 I NAGRADNA IGRA ZA NOVE NAROČNIKE I BREZPLAČNI MALI OGLASI Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovanj /SiTOAcfriof/c za Gorenjsko Za vse podrobne podatke pokličite po tel. KR 211-688, na področju Škofje Loke pa po tel. 623-262. SAVKXM VREME Danes bo še pretežno sončno, za jutri pa^am ttenienoslovci napovedujejo ponovno poslabšanje vremena s padavmaml. LUNINE SPREMEMBE jfo je včeraj zadnji krajec nastopil ob 17.44., w po Herscnlovern vremenskem ključu vreme lepo. %J©iL Zadeni se ga... n vP°l pa glej. Hecam se. šalim se, namreč full ste me čist ^ ^P1-' da kritiziram Stojana. Ej, sploh ga ne, saj je sto cool, če človek poje pa to. A veš sestra od Beti, jest že gusem tak. k' misliš. Tako obleka kot gobica od mikrofona Sg v Petek bila na a, obleka ardeča in gobica ačrna. Zadeva § P° moJe sodeč kar prilega, sal sta obe barvi na a, a ne. No s fcV kako sl U v*0^1*1' da ima črne hlačke (misl'm uno 2ei V' menl 111 Jasno, ampak glede na to, da imajo punce n 10 ifostrena čutila... Andreja, a ni prav, da kdaj kaj lepega reki tudi oblekam> W se pojavljajo na TV (pa to še ni dohma' ali Pa> saJ ne vem)- sicer pa v toti oddaji so zelo He a na^rade- to je jasno. Ampak v Jodlgatorju so bolše, a k' Al a. tisto, kako se reče igranju na citre sploh ni bilo odVavo vprašanje, Je bilo kar tako. a ker vas je toliko |e ?0vaiJalo na to. se tudi. če je kdo napisal Igranje na citre ^ntriranje", štele. Še žrebanje. Tri, štir,..limm, a Ja pet 1*1 ♦ RcP*nc> B'ed (kva 8C rima), sicer pa ie Rlbno, J*tnijka 18. Dobiš dopis pol pa po nagrado. *0P3 i End Of Part One - Wet Wet Wet *• Cross Road - Bon Jovi J- Vmo in kitara - Zlatko Dobrič Novosti Končno smo dočakali najnovejšo Zlatka Dobriča, k se jI tJ* "Vtno ln kitara", no, pol Je pa tu še nekaj manj ta^rnbnlh, kot so E.T. - Second To One in dva d' best Wet "Cr Vključno z Love Is Ali Around) ln pa Bon Jovi VStS ^oad" (gor so vse najboljše. nI Je, k" bi manjkala), lopnice za koncerte Jovanotti 5. 11.. Spin Doctors 7. 11. °aiašević 14. 11. vsi v ljubljanskem Tivoliju. MINISTRSKI DUET: BOHINC - PETERLE? Veliki znanstvenik Einstein je nekoč izjavil, da mu je od glasbe najbolj všeč tišina. Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc pa pravi, da Einstein ni bil nekaj običajnega, ampak nekaj izjemnega v človeški zgodovini, tako da je tudi njegov odnos do glasbe nekaj izjemnega. Kakšen odnos do glasbe ima minister Bohinc, boste izvedeli jutri opoldne v oddaji Glasba je življenje na Radiu Triglav Jesenice; zaupam vam le, da je bil v študentskih letih glasbenik pri dvciland ansamblu, igra klarinet, saksofon in kitaro in je velik ljubitelj glasbe. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 154: No, pa preverimo vaše znanje klasike, no opernih pevcev..., namreč, če boste kdaj imeli pod palcem milijon dolarjev, boste take prireditve morali obiskovati ln čudno bi bilo, če bi Izpadli kot nepoznavalci. Torej, napišite mi vsal enega od znamenitih tenorjev, ki so skupaj nastopili ob letošnjem fuzbalskem svetovnem prvenstvu v ZDA. Če vam tu ne znese, pa ugotovite koliko ( s številko ali besedoj je teh tenorjev. Dopisnice čakamo v uredništvu Gorenjskega Glasa, do četrtka, 3. novembra, (a veste zaradi praznikov), pripis "Jodltenorgator". Tako. Mojca, kar se tiče prehladov, se iim zaenkrat uspešno (trk, trk, trk) upiram, Katarina tudi uno pasjo mrcino with name Cujo sem že bral, s kasetami je bolj žalost (saj veš), Bistiji pa bodo v Ljubljani konec novembra (se vidimo) in še Beti, Jodlgator bo vsak teden, ampak če me ni zraven, se hitro kdaj poturi kakšna lestvica, saj veš višja sila, unemu tipu, ki prodaja pri Aligatorju pa je ime, hmm... no, da ne izdam kar takoj - na prsih ima pripeto priponko z imenom in priimkom in če te bo opazil, da le to opazuješ, pol si pa pečena... Jutri, v soboto, 29. oktobra, bo v dvorani na Primskovem veliki Balkan žur. Muzika bo jasno d' best, saj so za vse krivi uni iz Kluba študentov Kranj. VOLKSBANK KARNTER SUD Ljudska Banka Borovije Hauptplatz 6, 9170 Ferlach Tel:00 43/ 42 27/ 37 56, Fax 0043/ 42 27/ 37 56-26 ■Možnosti varčevanja in naložb v vseh svetovnih valutah. ■Brez davka in stroškov. ■Nakazila po celem svetu. Oglasite se,pogovorili se bomo v slovenskem jeziku. Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vašim željam. Za nas, ki smo strašno dobri politični analitiki, in ki nas tudi pri tako resni rubriki, kot je tale, mimogrede rado Plekne v politično cono, so č5 MHz-UUBUANA: 105,1 M H* 7.00 Ferdo in otroci 9.00 Dop^ danski vodeni program »'^ Novice 9.30 Horoskop *• Vreme 11.15 Novice 12.00 V>> hovna misel - Rudi Konci'U 12.15 Novice 13.00 Nedeljs* reportaža 14.00 Glasbena lesi* ca 15.00 Vodeni program 1?\ Novice 17.15 Hollywood - o0° ja o filmu 18.00 Gostuje rWQ Trbovlje 19.00 American top 22.30 Jazz galerija 1.00 Sate"1 radiologih 96 MHZ r,in\i-im.n.r3g£ 064/22-11-3L KINO AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05Zunan CENTER amer. ris. PALČIČA ob 10. uri, angl. rom. kom =>' r POROKE IN POGREB ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR a^, akcij, film HITROST ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. 0| PALČIČA ob 16. uri, amer. ljub. drama KO MOŠKI j-*^ ŽENSKO ob 18. in 20. RADOVLJICA amer. akcij fiim HITROST ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA amer. kojjj MAVERICK ob 18. in 20.15 uri ŽELEZNIKI amer. &a RUBY CAIRO ob 19. uri . i Odprte strani- STRAN 16 Rado Jurca iz Žirov jomin na zamolčane žrtve vojne "Veste, bilo je veliko mladih fantov, ki so se javili v Škofjo Loko in se samo zato, ker so bili pri terencih malo slabo zapisani, domov niso nikoli več vrnili." Kipar Stane Kolman Vsak kip je vreden pozornosti in spomina Kako z ideologijo in preteklostjo neobremenjeni kipar ocenjuje dela svojih starejših kolegov, ki so izdelali kipe Kardelja, Tita... STRANU Na Gorenjskem 835 spominskih obeležij Spomeniki propadajo in izginjajo V občinskih proračunih je zanemarljivo m»lo ali sploh nič denarja za obnovo spomenikov in spominskih znamenj, ki so posvečena padlim borcem ali dogodkom iz časa NOB. POGLEDI GORENJSKEGA JUGA Spomeniku taki in drugačni Etegi monumentum aere perennius. -postavil sem (si) spomenik, ki je trajnejši °d brona, je na koncu svojih Pesmi 'Carmina) zapisal Horac. Prešeren pa v s°netnem vencu zapoje: "Ran mojih bo sPomin in tvoje hvale / glasil Slovencam Se prihodnje čase, / ko mi na zgodnjem *r°bu mah porase..." Taki so pesniški sP°meniki. Mi bomo to pot ostali kar pri 'onastih. Papir je papir, bron je bron. °obrega pol stoletja po svoji smrti je bil Va*7* vlit tudi Prešeren, p" Tako bode stal spomenik Franceta {tešemo v srcu naših pokrajin! Stražar °de slovenskega značaja teh pokrajin! e Čas ne rja ga ne smeta razglodati! Kot SVc'o dediščino ga zapuščamo svojim Potonicem! In ti naj ga obdajajo kakor °Jna četa, katera odbija vse naskoke na . °.četno zemljo tako od severa kakor od juga!"-Te besede je izrekel ~. -r™.....r~,"\J"Za -lednjo meji) odkrivajo spomenike £ '*n Tavčar kot slavnostni govornik ob odkritju Prešernovega 5^^oZS*rLw tS6^pičlim irtvam". imenik. „ r .„„„...• ,„ 1005. O tem. ah te bil ^ J^^^u^ spomenikov seveda ni mogoče nikomur ubraniti, škoda je le, da se vse to pogosto dogaja v vzdušju ponovnega obujanja jeze in sovraštva Pred nami sta dva praznika, ki opominjata k spravi ah vsaj k pomiritvi duhov: Dan reformacije in Dan spomina na mrtve (Vsi sveti) Prispevek, ki ga je reformacija dala slovenski kulturi, je danes priznan od države in od Cerkve; luteran Trubarje zdaj tudi v očeh katoličanov čisto "spodobna" osebnost. Nasprotje med reformatorji in protireformatorji (med tradicionalisti in modernisti med revolucionarji in konservativci) pa je tako rekoč večno in je eno od gibal družbenega razvoja. Če se v duhu takega naziranja še enkrat ozremo na spomenike, moramo dopustiti, da se še kateri postavi, hkrati pa ostro zavrniti tiste, ki bi radi marsikaterega prestavili, odstranili ali kar podrli. Pustimo jih, naj stojijo v miru - tako kot želimo, da bi v miru počivali tisti na katere spominjajo. Ti so bili - kot rečeno - vsfA vr* taki u drugačni. Miha Naglic nikomur ne odpuščajo; posebno onim ne, ki jih nikdar žalili niso. Stoletja nazaj sega njihova jeza, sega njih sovraštvo!" Jeza in sovraštvo, ki vejeta tako iz Tavčarjevih kot iz besed njegovih nasprotnikov, sta segla še sto let naprej. Ločitev in sovraštvo duhov, ki se je začelo že pred koncem prejšnjega stoletja, je v letih druge svetovne vojne doživelo svoj vrhunec in obračun. Ta je zahteval toliko žrtev, da jim še pol stoletja pozneje niso postavili dovolj spomenikov. Partizanska stran ni obeležila le svojih žrtev; s pomniki so zaznamovali skoraj vsak korak, ki so ga tedaj naredili. Zadnja leta, odkar je po demokratičnih spremembah to mogoče, si prizadeva svojo "zamudo" nadoknaditi še v drugi svetovni vojni poražena stran. V nekaterih slovenskih krajih, zlasti na Dolenjskem in Notranjskem (in na * r *"l4f r\i/t ,m< Mii'.u/.. w,. o>i eni^a v Ljubljani, 10. septembra 1905. O tem, ali je bil ravno rQz^aiPr^ernejši za glavnega govornika, se je tedaj veliko r°vljalo, nihče pa ni oporekal pomenu spomenika samega. dre° So tr* leta pozneje, 8. septembra 1908, ob stiku Tivolskega krneie. *n Ble*weisove (danes Prešernove) ceste položili debajg1 ^amen za spomenik Primožu Trubarju, se je razvnela hfQv a °" vprašanju, ali si ta mož zasluži spomenik ali ne. sh\>Qne?c^a ^e sta bili v Ljubljani še dve prireditvi: Vili. kongres letni ,časnikarjev in slavnostna akademija s proslavo 400-"\>elik ^ruharJeve8a rojstva. Slovenec je to kombinacijo označil za •w0/e ^ netaktnost"; zadeva Trubar je imela po njegovem v ^eZdr *\e^ru nemško-luteranski značaj" in je bila kot taka ^QvČar . z vseslovansko razsežnostjo časnikarskega kongresa. tol-J"* 'e °b polaganju temeljnega kamna zatrdil: "Ker imamo el k ° sP°menikov v deželi, bila je sramota, da ga Trubar ni Po Mit er Je D^ v^ndar eden prvih sinov naše zemlje, na katerega je *'»• - -------1--- sPom pravtc' ponosna slovenska domovina. Vzlic temu pa bodeta ^enn h' ^a<*ar no sta^ obdajala strast in sovraštvo! Marsikdo bo ki 0 '. "e'a Bogu dopadljivo dejanje, če meče blato na kamen, e kazal lice slovenskega reformatorja. Obilo jih je med ' vzorno žive po Kristusovih naukih, kateri pa vendar Bolečina spomina Dan mrtvilu Dan bolečine spomina na najbližje in dan spoštovanja do vseh tistih, ki jim je vojno nasilje vzelo življenje. Nagrobniki kot osebni spornim Spomeniki žrtvam tudi kot opornim Postoj popotnik! V moji tragični usodi je tvoja zgodovina, Po vojni se je mlad fant iz Žirov javil komandi v Škojji Loki in nikoli več se ni vrnil! Kaj je on sploh vedel? Zato spomenik zamolčanim žrtvam -pravi Rado Jarca. Črke odpadajo, vode razjedajo kamnite spomenike in znamenja talcev, borcev, kurirjev, spominske plošče izginjajo -pravijo v borčevskih organizacijah. Vsi kipi, realistični ali umetniški, so del zgodovine in naj nad njimi ne bo vandalizma, saj je to navsezadnje tudi nasilje nad avtorjem in njegovim trudom - pravi Stane Kolman. Razmislimo o načinu, kako vrniti vse žrtve v javni spomin kot tudi razmislimo o spomeniški obeležitvi žrtev. Spoštujmo vsako življenje in obžalujmo vsako smrt - pravi lože Dežman. Država mora skrbeti za spomenike NOB, ki se morajo ohraniti - nadvse prepričljivo izkazuje tudi naša raziskava javnega mnenja. Naj strnemo razmišljanja sogovornikov in anketiranih v današnji prilogi: postoj, popotnik! Prikloni se vsem žrtvam vojne: preprosti ženici v Rodovni, ki je živa zgorela v domači hiši, kmečkemu fantu iz Žirov, ki so ga vzeli domobranci in ga osvoboditelji po vojni grozljivo mučili, partizanu, kije omahnil na pragu svobode... Obžalujmo smrt in spoštujmo bolečino, kajti bolečina osebnega ali bolečina zgodovinskega spomina na žrtve je v kulturni zavesti lahko samo ena in nedeljiva. D. Sedej GORENJSKI GLAS / stran 15 / Kranj, 28. oktobra 1994 Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarja Marija Volčjak in Miran šubic in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik I N T E R V J U Darinka Sedej Rado Jurca iz Žirov Spomin na zamolčane žrtve vojne "Veste, bilo je veliko mladih fantov, ki so se javili v Škofjo Loko in se samo zato, ker so bili pri terencih malo slabo zapisani, domov niso nikoli več vrnili." Že lani so v Žireh na pobudo domačina iz Brekovic Rada Jurca ustanovili pripravljalni odbor za izgradnjo spomenika zamolčanim žrtvam. Spomenika, s katerim bi se spomnili prav vseh žrtev vojne. Spomenik so po letu dni tudi postavili. Pobudnik in kasneje predsednik pripravljalnega odbora Rado Jurca se je skupaj z drugimi z vso zagnanostjo lotil nelahkega dela, kajti za spomenik je bilo treba zbrati denar, kar pa ni bilo najtežje. Najtežje je bilo to, da so morali za spomenik pridobiti prav vsa soglasja in dovoljenja, kar je njemu in drugim v pripravljalnem odboru vzelo nešteto ur. Bili ste pobudnik izgradnje spomenika zamolčanim žrtvam. Zakaj ta pobuda? "V drugi svetovni vojni sem izgubil tri brate - dva sta bila žrtvi vojne v Teharjih - in bil leta 1945 sam mobiliziran v Škofjo Loko. Tam sem na lastne oči videl, kakšna grozodejstva so se dogajala po vojni in tega, verjemite, nisem mogel pozabiti. Vedno sem imel v mislih, da je treba postaviti spomenik prav vsem, ki so kakorkoli postali vojne žrtve." Kako ste ga gradili? "Največ težav ni bilo s financami, kot bi pričakovali, saj je nekaj prispevala občina, večinoma pa krajani sami. Vanj je vloženih nešteto prostovoljnega dela in ur, izdelal pa ga je Janez Mravlja s Hotavelj. V začetku je bilo predvsem izjemno veliko poti in opravkov zato, ker smo za spomenik, ki stoji na mestnem zemljišču, morali pridobiti prav vsa dovoljenja. Teh pa je ob vsaki gradnji zelo veliko." V Žireh stoji spomenik NOB, na katerem so napisana Imena. Kako dolg je poimenski seznam zamolčanih žrtev? "Spomenik zamolčanim žrtvam je posvečen vsem žrtvam vojne do leta 1952. Na spome- niku je napisanih 164 imen, petnajst svojcev pa je odklonilo, da bi bili pokojni napisani, 21 zamolčanih žrtev pa je napisanih na drugih spomenikih. Vseh žrtev je bilo v Žireh in v okolici 332 - 132 jih je napisanih na spomeniku NOB v Žireh." Kakšna usoda je doletela ljudi, večinoma domačine, katerih imena so zdaj, petdeset let po drugi svetovni vojni končno le zapisana na spomeniku? "Veliko in največ je takih, ki so bili umorjeni po vojni. Poleg njih so še tisti, ki so jih pobili ali umorili med vojno partizani, tu so imena padlih nemških vojakov in tistih, ki jih je ubila mina... Zame je žrtev vojne tudi tisti človek, ki se je ob prihodu vojske in prisilni mobilizaciji sam ustrelil ali tisti, ki je tik ob koncu vojne umrl za posledicami, ki jih je utrpel med vojno." Kako ste zbrali podatke o zamolčanih žrtvah vojne v vašem kraju? "Pri tem ima izključno vse zasluge Alfonz Zaje, ki zbira dokumentirano gradivo o zgodovini kraja in ima zares veliko podatkov. Ko smo začeli z izgradnjo spomenika, smo vprašali tudi krajevno organizacijo Zveze borcev, če se s tako postavitvijo strinjajo. Niso imeli nič proti. Vse svojce ali potomce žrtev, katerih imena smo želeli napisati na spomenik, smo povprašali za dovoljenje. Poslali smo jim poseben obrazec in petnajst jih je bilo, ki so nam negativno odgovorili. Niso želeli, da se ime njihovega sorodnika, ki je bil zamolčana žrtev vojne, pojavi na spomeniku. Za to so imeli različne razloge. Njihova stališča smo seveda dosledno upoštevali." Kako to, da je bilo med vojno in po njej v Žireh in v okolici toliko žrtev, ki ste jim zdaj postavili spomenik? "Prav tu je bila meja: na eni strani italijanska vojska, na drugi nemška. Domačini niso hoteli v nemško vojsko, mlade fante je mobilizirala bela garda, mobilizirali so jih partizani... Ko je bila 15. novembra leta 1943 velika hajka in partizanska vojska razpušče-na, so prišli domobranci. In povojna oblast je mlade fante, ki so živeli v prepričanju, da branijo domovino, pomorila." Kaj pravijo domačini o spomeniku zamolčanih žrtev? nekateri se strinjajo, drugi spet pravijo, da ne bi smel stati na tako vidnem kraju. Mislim pa, da niti niso tako proti, še posebej, ker smo postavili spomenik res vsem žrtvam vojne. Veste, marsikdo ve, da je bilo več kot tričetrtine žrtev povsem nedolžnih. Koliko je bilo mladih fantov, ki so se javili v Škofjo Loko in nikoli več vrnili, samo zato, ker so bili pri terencih malo slabo zapisani!" 'Njihov odziv je različen: Spomenik zamolčanim žrtvam vojne v Žireh. I N T E Budilka Sedej R V J U Vsak kip je vreden pozornosti in spomina Kako z ideologijo in preteklostjo neobremenjeni kipar ocenjuje dela svojih starejših kolegov, ki so izdelali kipe Kardelja, Tita... Akademski kipar Stane Kolman z Zgoše pri I Z I Sam pravim: če ti roke dajo. To je lahko le ena Kakšen odnos imate do zeodovinskjll Akademski kipar Stane Kolman z Zgoše pri Begunjah, ki je končal kiparsko specializacijo pri profesorju Slavku Tihcu, je eden izmed mladih gorenjskih talentiranih umetnikov in iskalcev novega v umetnosti. Postal je že dovolj uveljavljen in znan tako z risbo kot s slikarstvom, zelo intenzivno pa se ukvarja tudi s kiparstvom. Obiskali smo ga prav zato, ker je v zadnjih letih med drugim izdelal več umetniških reliefnih portretov in kompozicij, med drugim: portret škofa Antona Jegliča za župnišče v Begunjah in za škofijski zavod in gimnazijo v Šentvidu, portret Valentina Vodnika na Ko-privniku, pripravlja Linhartov portret. Izdelal je tudi spominsko skulpturo Aljaževega stolpa, slavnostno listino o razglasitvi Aljaževega stolpa za nacionalni spomenik leta 1990, prejel je Jocevo Triglavsko priznanje in dobil prvo nagrado na prvem triglavskem slikarsko -kiparskem taboru leta 1992. Kakšen odnos ima do svojega dela in kaj on sam misli o zgodovinsko - umetniških spomenikih ter spomenikih in znamenjih, ki so posvečena vojnim žrtvam? Kako z ideologijo in s preteklostjo neobremenjeni kipar ocenjuje dela svojih starejših kolegov - kiparjev, njihove kipe, ki so jih po vojni izdelali in postavili po Sloveniji? Kakšen odnos imate kot kipar, denimo, do zgodovinskega kipa, ki ga izdelujete? Omejitve so verjetno v zgodovinskih dejstvih. "Vsekakor. Zgodovinska dejstva, podobo, je treba upoštevati, a to nikakor ne pomeni, da kipar nima nobenih možnosti za ustvarjalnost in svoj izraz. Prej nasprotno! Kiparjev izraz nastane, ko mu je treba dahniti dušo, izraz, življenje." Kdaj kipar začuti, da je kip zares pravi, da izžareva notranjo energijo? "Vsak kipar dobro ve, kdaj je kip dober. Sam pravim: če ti roke dajo. To je lahko le ena poteza roke, ki ustvari dokončno podobo. Ko sem delal kip nadškofa, v mavcu sploh ni bilo nobenega izraza, bil je hladen in neživljenjski. Ko pa sem ga vlil v bron, je z nekaj potezami in pravimi sencami prišlo življenje, tisti njegov značilni nasmešek." In kako se počuti kipar, ko v javnosti ponovno pride mimo svojega kipa? "Vsaj jaz pomislim: tole bi pa lahko bilo tudi drugače. Pri tem ne mislim toliko samo na kip, ampak na prostor, kjer stoji. Veliko bolje je, če ti naročniki dajo proste roke in te ne omejujejo in tako sam lahko poiščeš najboljšo kompozicijo. Če te pa omejujejo z zahtevami o velikosti, prostoru in tako dalje, prihajajo kompromisi, ki niso nikomur prav ljubi." Postavili ste zelo odmevno reliefno skulpturo za UP Bled, za Adriatic, IBM Radovljica - v različnih materialih in modernem slogu. Vas potem ustvarjanje kipov po naročilu umetniško ne moti? "Niti približno ne, ker je v vsakem delu dovolj izraznih možnosti in dovolj izzivov. Izdelujem, denimo, tudi majhen znak za triglavske pohode, ki ima veliko simbolnih pomenov: od očaka do planinskega klobuka, ki daje znaku podobo." GORENJSKI GLAS / 16. stran / Kranj, 28. oktobra 1994 Kakšen odnos imate do zgodo kipov: do Kardeljevega v Ljubljani, redj^S> "V nobenem primeru ne odobravam, da jih odstranili, še posebej ne kipa Kardelja Ljubljani, ki je avtorsko delo kiparja Batn-_ Ta kip je avtorjev trud in izdelal ga Je.Ph naročilu, ko se je prijavil na razpis. Na raZPlSjj pa so bile omejitve prej, kot so omejitve 'u zdaj. In iz enakih razlogov sem proti CK|st^ao nitvi Titovega kipa v Velenju. Kaj pa bo? ga bodo odstranili, se bodo ljudje zgodovine _ vedno spomnili. Gre za del zgodovine nobene potrebe ni, da bi po vsakih družbe^ spremembah odstranjevali kipe. Nisem (l terorizem, ampak za spomin in za ohraniti Kakšen je vaš pogled na PrešernovJ!^ Kranju? "Prima je. Občudujem ga. Taki in podopn izžarevajo energijo." BI se strinjali s tistimi, ki pravijS^. imamo preveč spomenikov tako kultjL^ zgodovinskih kot spomenikov rcvolu£y£> "Morali bi v svet in bi videli, ^a^o denimo, Frankfurt ali kakšno drugo evrOF j velemesto posejano s spomeniki in kultu $ stvaritvami vseh vrst. Ne, ne strinjam m tistimi, ki menijo, da jih je preveč. Naspr° ^ premalo. Dober spomenik ali kip, pa n^c|c3) obeležje časa, dogodka ali posameznika. jjj pomeni: ali je spomin ali pa daje kraj (li okolju tudi neko dušo, zgodovino, smisel, ljudem samim, ki tu živijo, pa kul Jože Dežman Vojna in družba * VJIll*. Lft 14,1 LSI* Spoštujmo vsak življenje in obžalujmo nako smrt Ko se režimi menjajo, so spomeniki pogosto prvi na udaru____ Vojna in družba v Evropi je naslov serije knjig, ki poskušajo uveljaviti nov pristop k raziskovanju vojne. To naj ne bi bilo več skoraj izključno v rokah vojnih navdušencev ali celo militarističnih obsedencev. Raziskovalci izhajajo iz tega, da sta vojna in mir dve plati življenja. Posvečajo se staremu vprašanju: zakaj se vojne sploh zgodijo? Vojne se bolj kot kjerkoli drugje rojevajo v človeških glavah. Vendar pisce bolj kot ideologije, ki sprožajo vojne, zanima družbena in ekonomska zgodovina vojne in priprav nanjo. Vojna je edinstven človeški interes in dejavnost, s svojim lastnim značajem, z lastno predstavo o sebi, s svojim načinom °rganiziranosti, in kot krona vsega, z vodilnim mestom pri določanju standardov nacionalnih družb in njihove politične preživetvene moči. Militarnost neke družbe je le redko predmet študija. Pa vendar je to študij predmeta, ki je včasih najpomembnejša stvar v človekovem življenju. Pripravljenost za vojno je v človeških srcih, razumu in vsakdanjem življenju v postopkih, potrošnikih, državljanih in zakoncih. Narodna sprava Koliko so naplavine vojn in militarizacija navzoči v sodobni slovenski družbi? Spraševanja na način, ki sem ga orisal v zgornjem odstavku, je pri nas razmeroma malo. Naj omenim Saša Gazdiča, ki opozarja, da se je slovenska družba sicer avtonomizirala in modernizirala v odporu Proti JLA ob primeru procesa proti četverici. Vendar pa je "hkrati s politično avtonomijo, ki je bila dosežena v vojni, ... vojaški podsistem ponovno zasedel os-Tednje mesto v političnem življenju, ta pa Vrhovno mesto v slovenski družbi". Ta uvod se mi zdi potreben, da utemeljim svoj razmislek o javnih znamenjih in spomenikih, ki obeležujejo žrtve druge svetovne vojne. Kot svojevrstna vzporednica pobud o demilitarizaciji Slovenije se je v sferi odnosov do zgodovine pojavila zamisel 0 narodni spravi. Spravni obelisk naj bi Slmbolno odpravil zdrahe med Slovenci (ne Pozabimo, da je France Bučar kot predsednik parlamenta rokohitrsko razglasil Konec državljanske vojne). Spravni pogovori so v dobršni meri zamrli, vendar s Pospravo vojne še zdaleč nismo končali. Le v dveh primerih tudi križ Postavljanje plošč in spomenikov ter vzdrževanje prireditvenega cikla ob njih je ua osnovna dejavnost raznih organov za Ponašanje izročil narodnoosvobodilnega °Ja in revolucije. Zmagovalci so razdelili yojne žrtve na dobre in slabe. Javna obeležja so namenili le žrtvam, ki so jih •teli za svoje. Naj s primerom ilustriram, *aJ to Domeni- nd več kot 1900 žrtev v Analiziral sem okoli 140 spomenikov, ki so jih zmagovalci v radovljiški občini posvetili žrtvam vojne. Spomeniki so ideološko purificirani - le v dveh primerih je na njih ostal križ. Tako pričajo še o drugem viru nestrpnosti v partijskem sistemu, to je ideološki konfrontaciji s katoliško cerkvijo. Sašo Gazdič opozarja, da nova slovenska vojska v nekaterih primerih ravna tako, kot je prej ravnala JLA. Tudi pri odnosu do zapisa imen žrtev na plošče in spomenike se dogaja podobno ponavljanje. Razumljivo je, da svojci in soborci zamolčanih žrtev ter njihovi idejni voditelji ali sopotniki skušajo oprati ime svojcev oz. zgodovinskih vzornikov. Manj opravičljiv pa je ideološki naboj, ki spremlja postavljanje spomenikov tem žrtvam. Postavljalci jih postavljajo tudi kot protikomunistična zoba časa. Zato je pomembno vprašanje, znamenja. Po svojem čustvenem naboju so katere spomenike ohraniti. Če ostanem dokument podobne nestrpnosti kot zna- pri radovljiškem primeru, smo razmišljali menja iz prejšnjega režima. Zapleti, ki približno takole. Ohranimo vaška obelež-nastajajo v primerih, ko postavljalci novih ja, posvečena žrtvam vojne, spomenike na obeležij skušajo vpisati nanje vse žrtve krajih, kjer so streljali talce, prizorišče Grobišče in spomenik v Dragi prt Begunjah...- Foto: J. Pelko oohinju, Blejskem kotu, Dolini in Deželi Jlh je prišlo v poštev za javno obeležitev le nekaj več kot 1200. Javni spomin je bil 26Tajen na delni, prikrojeni resnici. Rav-JJanJe z mrtvimi dokazuje, da je bila Povojna partijska oblast zgrajena na 5tvarjanju t. i. notranjega sovražnika vojne, pričajo, da tovrstni poskusi ne umirjajo starih strasti. Manj gre za spravo, bolj za militarizacijo oz. za ponavljanje zgodbe o iskanju notranjega sovražnika in o ideološki polarizaciji. Mnogi odmaknjeni in pozabljeni Postavljalci obeležij zamolčanim žrtvam posvečajo razmeroma malo pozornosti preverjanju podatkov o žrtvah. Podatki so marsikje pomanjkljivi. Podobna je bila tudi partijska praksa pri postavljanju obeležij. Kar spet opravičuje sklepanje, da gre bolj za uveljavljanje aktualnega sporočila postavljalcev obeležij kot za posvetitev žrtev. Ko se režimi menjajo, so spomeniki pogosto prvi na udaru. Posebej, če so dokument neke poražene oblasti. Tako so v sosednji Hrvaški razbili ali odstranili vrsto spomenikov, ki pričajo o drugi svetovni vojni. Pri nas je bilo, razen poimenovanj ulic, ustanov ipd. in nekaterih premestitev spomenikov le malo grobih napadov. Spomeniki narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije so imeli privilegiran položaj in so bili spomeniško zavarovani z oblastnimi akti. Vendar pa je očitno, da vseh teh spomenikov ne bo mogoče ohraniti. Nekateri so odmaknjeni in pozabljeni. Mnogi krepko načeti od pokola domačinov v Radovni, ambien-talne ureditve Eda Ravnikarja v Dragi, graščinskem vrtu v Begunjah in na Goreljku na Pokljuki. Vsaj ti javni spomeniki naj ostanejo pod zaščito spo meniško-varstvene službe in proračuna. Odprto vprašanje je, kaj storiti z grobišči oz. grobovi zamolčanih žrtev. Zame bi bila ustrezna rešitev, če bi ostanke žrtev na znanih lokacijah izkopali in jim uredili skupen grob. Upam, da gornje razmišljanje opravičuje sklep, da je potreben tako razmislek o načinu, kako vrniti vse žrtve v javni spomin kot tudi razmislek o spomeniški obeležitvi žrtev. Sam že nekaj let predlagam popis vseh žrtev vojne z navedbo osnovnih podatkov o njihovi usodi. Pri postavitvi spravnih obeliskov pa ne vidim posebnega smisla v vpisovanju imen žrtev nanje. To lahko (če pustimo ob strani družinske prepire) privede do tega, da bodo posebej obeleženi tudi ljudje, ki so bili izdajalci, pa naj jih obračamo tako ali drugače. Skratka, hočem povedati samo to, da nam ni treba ponavljati vzorca, ki pelje v revolucijo, prekucijo, medsebojno sovraštvo in podobne razdiralne pojave. Spoštujmo vsako življenje in obžalujmo vsako smrt. Obžalovanje smrti naj spodbuja spoštovanje življenja. Vojno naj zamenja mir. Spomeniki propadajo in izginjajo V občinskih proračunih je zanemarljivo malo ali sploh nič denarja za obnovo spomenikov in spominskih znamenj, ki so posvečena padlim borcem ali dogodkom iz Časa NOB. Po podatkih, ki so nam jih posredovala Združenja borcev NOV po gorenjskih občinah, je na Gorenjskem 835 spomenikov, grobišč in spominskih znamenj. .."Na območju občine Skofja Loka je 220 spomenikov in spominskih obeležij NOB," pravi Franc Gaber, predsednik škofjeloškega združenja. "S popisom stanja - podatki se Se urejujejo in bodo znani do konca letošnjega leta - je še približno 26 organizacij, Id so prevzele patronat nad posameznimi spomeniki in so pripravljene to opravljati tudi v prihodnje. Združenje borcev ima v svojem programa obnovo treh spornem-kov: v Poljanah, Hotavljah in na Trebiji, na 38 spominskih ploščah pa je potrebna obnova Črk. Vse to naj bi bilo opravljeno do 9. maja, ko bo proslavljanje 50-Ietnice osvoboditve." V tržiški občini je 63 spomenikov in spominskih obeležij, pri skupščini občine Tržič pa imajo komisijo za varstvo spomenikov. "V tržiški občini skrbimo za obnovo spomenikov prve in druge svetovne vojne," pravi Ivo Gorjanc Vsako leto si komisija vse spomenike ogleda in napravi seznam, kateri spomeniki so najprej potrebni temeljite obnove. Obnova pa je seveda odvisna od tega, koliko je denarja, ki pa ga je vedno premalo. Letos nam je z 250 tisoč tolarji uspelo obnoviti spominsko obeležje, ki je posvečeno 30 talcem ob cesti Tržič - Kovor. Občina nam pri obnovi pomaga, najprej pa bo treba popraviti kamnite spomenike, ki so že starejši in jih je načel zob časa. Na teh so se v preteklosti obnavljale le črke." Radovljiška občina ima 209 spomenikov in spominskih grobov in grobišč. Alojzij Kos, ki je izjemno zaslužen za knjigo Pot spominov in natančen popis vseh spomenikov, je dejal: "Denarja za obnovo je zelo malo, letos smo dobili 300 tisoč tolarjev, marsikje pa spomeniki propadajo. Le v Dragi pri Begunjah se spomenik in grobišče redno vzdržuje s honorarno zaposlenim, na drugih spomenikih, ki so posvečeni borcem ali dogodkom NOB, se opravljajo le manjša vzdrževalna dela. Največ spomenikov ♦ 28, je v Gorjah, kjer je padlo v partizanih kar 165 fantov, pa v Bohinjski Bistrici, Begunjah... Odnos do spomenikov ni zadovoljiv, poskrbeti bi morali vsaj za nujno vzdrževanje. Vsi spomeniki, ki so bili postavljeni, še stojijo - odstranjeno spominsko ploščo pod Radovljico smo po dveh letih našli/Tredsednik kranjskega združenja NOB Ivan Košir: "Leta 1975 smo izdali zbornik s popisom vseh spomenikov in tedaj so bili v občini 203 spomeniki in spominske plošče. Od leta 1975 do jeseni leta 1991 jih je izginilo šest in eden v Podbrezjah, v Gobovcih. Od leta 1975 so bile tudi razne druge spremembe - gradnja ceste in tako dalje, tako da je bilo skupaj vseh sprememb 40. Tako je bilo v kranjski občini leta 1991 in je še danes 237 spomenikov in spominskih znamenj. Veliko jih je potrebnih nujne obnove, saj jih uničujejo meteorne vode in vsaj 25 je že tako zelo poškodovanih, da bi jih morali takoj obnoviti in za obnovo dobiti denar iz občinskega proračuna." V jeseniški občini je po besedah sekretarja Albina Kobentarja 140 spomenikov in spominskih znamenj, ki so potrebna obnove, predvsem osrednji spomenik nasproti železniške postaje. Nekaj spomenikov se počasi obnavlja: park talcev na Koroški Beli, na Breznici... V preteklosti je bilo nekaj skrunitev spomenikov in odstranitev: ploščo so morali nadomestiti v Vratih, odstranjena je bila v Planini pod Golico, ob gradnji ceste v PodmežakJi, Jesenice imajo spominski park z lepo hortikulturnb ureditvijo, kjer je kapela v spomin žrtvam I. svetovne vojne, spomenik Maistrovim borcem, padlim NOB in narodnemu heroju Tonetu Čufarju, D. Sedej GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Ohraniti obeležja in spomenike NOB ie^f^ za zadnjo oktobrsko prilogo "Gorenjska - odprte strani" smo opravili Glasovo dvJ0nsko anketo med naključno izbranimi Gorenjkami in Gorenjci na območju 22 občin. Le Uo vpra^anJ' smo tokrat zastavili in glede skrbi za spomenike in spominska obeležja NOB tak ° ^ ^a krepka večina (57,2 odstotka) meni, da je to naloga občine oziiroma države. Prav , so Gorenjke in Gorenjci, ki so sodelovali v anketi, za ohranitev vseh postavljenih obeležij oa^°menikov NOB Za ohronitev je bilo 149 od 159 sodelujočih v anketi, proti le trije (1,9 od totka)- ^er (jlasove ankete teritorialno zaokrožujemo, je zanimiv tudi podatek o razmerju "&°vorov da : ne po posameznih širših delih Gorenjske: v škofjeloškem, radovljiškem, Po m' iesem^kem in kamniško - domžalskem območju so bili vsi vprašani za ohranitev vseh *av})enih spomenikov NOB. Qn, klasovi anketi smo poklicali 196 naključno izbranih Gorenjk in Gorenjcev, sodelovanje v te ' le zavrnilo 37 povabljenih. V preglednici vprašanj in odgovorov je upoštevanih 159, od Sr , y* O oren j k in 50 Gorenjcev, večinoma starih 20 - 59 let. Slaba polovica sodelujočih ima n]o šolo, tretjina poklicno. Podrobnosti v preglednici: 24 10 91 26 Kdo bi po vašem mnenju predvsem moral skrbeti za spomenike NOB? borci 19.1% svojci padlih 1 1,3TU občine oz. država 57,2% i '.v i IA.4% Je po Vašem mnenju prav. da ohranimo vas postavljena obeležja in spomenike NOB ? 149 S ne 1.9% iT nevemA.4.1L da ©3,7% J7 Jfl A ZA GORENJKE, O GORENJCIH MldJ KJTjHL MED GORENJCI PO GORENJSKI Andreja: 217 glasov; Andrej: 142 glasov Danes je zadnji oktobrski petek in zadnji glasovalni krog za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1994. Kandidata sta: ANDREJA RAUCH, mlada plesalka, ki trenutno študira na londonski Akademiji za ples; in ANDREJ MRAK, diplomirani organizator dela in podiplomski študent FOV, čeprav ga pri življenju ovira cerebralna paraliza. Na dopisnici, s katero je glasovala za Andreja, je Marička Mavec iz Kranja pripisala: "Velika razlika je med zdravim in bolnim. Zato predlagam, da tudi iz tega vidika gledate na usodo tega mladega fanta!". Tudi Emil Zupan iz Naklega je glasoval za Andreja z utemeljitvijo: "Glasujem za prijatelja Andreja Mraka. Sem tudi invalid in z veseljem glasujem zanj. Drži se, Andrej!" V tednu od prejšnjega petka do včeraj je več V tretjem krogu glasovanja za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1994 je med 171 glasov žreb nagrade namenil naslednjim petim: Branko KANKELJ, Racovnik 31, Železniki; Marija LOVEC, Brezje 2, Podnart;Robert JEZERŠEK, Gorenja vas 156; Jasmina JERAM, Podlubnik 157, Skofja Loka; Minka ŽAGAR, Velesovo 16. glasov dobila Andreja - kar 123, Andrej pa 48. Po treh tednih glasovanja to pomeni 217 glasov za ANDREJO in 142 glasov za ANDREJA. Andreja je torej začasno v vodstvu, vendar pa bodo na končni izid vplivali še vsi Vaši glasovi v današnjih kontaktnih oddajah na Radiu Kranj, Radiu Triglav Jesenice, Radiu Tržič in Radiu Žiri - in seveda vse dopisnice, ki jih bomo prejeli s poštnim žigom 28. in 29. oktober. Tudi v zadnjem krogu bomo 5 glasovalk oz. glasovalcev nagradili z nagradami v vrednosti po 1.000 tolarjev. Gorenjska in svet... ali obratno Pred lokalnimi volitvami Zdaj, ko je na sončni strani Alp vse v mrzličnem pričakovanju lokalnih volitev občinskih svetov in Županov, en japonski primer: znana pomo zvezda iz Deiele vzhajajočega sonca, 31-letna Anri Inoue, ki je posnela več kot pol stotnije trdih porničev, se je vključila v volilno kampanjo (na Japonskem). Ustanovila je stranko Sposobni prostovoljec, prva točka v programu stranke je ukinitev diskriminacije industrije seksa, Učna gospodična Anri pa ima v programu stranke tudi zadeve iz obrambnega, promemega, komunalnega itd področja. Mar ne bi bila krasna poživitev slovenske volilne kampanje za lokalne volitve, če bi tudi na sončni strani Alp dobili kaj podobnega?! Ob super navdušenju slovenskega volilnega telesa na sedaj obstoječe politične stranke se morebitni slovenski sodobnlci Italijanske Ciccioline ali japonske Anri Inoue ne bi bilo treba bati za članstvo v njeni stranki! Vodarina za stanovalce na Titovi 45 na Jesenicah Nemški kozmetični inštitut je opravil raziskavo o higienskih navadah Nemcev: povprečen Nemec je 22 minut dnevno v kopalnici, Nemka pa 27 minut. Nemec se v povprečju tušira enkrat na tri dni, v kadi pa se okoplje vsega trikrat mesečno oziroma na devet dni! Pri taki intenzivnosti v kopalnici je jasno, da poraba vode nikakor ne dosega tiste, ki jo jejeseniški Vodovod na račun a l stanovalcem v stolpnici na Titovi 45 na Jesenicah. Na Štiričlansko družino je bila poraba kar 83 kubičnih metrov mesečno - kar je približno toliko, kot jo porabi povprečna gorenjska družina v stanovanjski hiši preko celega leta, če vmes velikokrat pere avto ln zaliva vrt Stanovalcem v stoplnici na Titovi 45 na Jesenicah torej Vodovod očita porabo krepkih 20 kubikov vode na osebo mesečno in Nemci so v primerjavi z njimi pravi packi Jeseniški rekorderji, ki na dan porabijo skoraj cel kubtk vode na osebo, so bili seveda položnic Vodovoda s ceho za tako porabo zelo veseli in so se množično prijavili za Gulnessovo knjigo rekordov. O stolpnici na (sedaj še) Titovi 45, Jesenice se bo še slišalo in bralo. Občinski svet je odločil... Zdaj, ko so največja tri gorenjska turistična središča (Bled, Bohinj, Kranjska Gora) postali samostojne občine, kandidatom za občinske svete ponujamo v obravnavo primer sklepa, kakršnega je sprejel občinski svet švicarskega letovišča St. Moritza. Ker je mondeno letovišče postala "betonska vas", so svetniki rekli: kraj se ne bo več povečeval. Edina izjema so gradnje ali prenove žičnic okrog St. Moritza, so bili natančni pri svojem sklepu (so pač Švicarji!). I Ker zgledi radi vlečejo ln ker se - vsaj potiho - tudi na Bledu, v Bohinju ln v Kranjski Gori marsikdo primerja z znamenitejšimi (in med njimi je seveda St. Moritz), se morda res utegne zgoditi, da bodo že decembra novoizvoljeni občinski sveti v teh občinah razpravljali tudi o čem takšnem, kar so dorekli v švicarski "betonski vasi". EJGA EJGA BODE IN BOŽA lStLtfA Zdržali smo tudi deseti mesec v letu, saj bo že v ponedeljek zadnji dan. Za povrh bo kar prazničen, pa prvi dan enajstega meseca tudi. Končno bo dva dni miru pred politiko. lSHefi\ Za šolnike in šolarje vseh stopenj bo naslednji teden počitniški. Spomin na poletne počitnice je že tako zbledel, da se ene kratke spet spodobijo. WL1fi\ Ta teden so bili posebej veseli v gorenjskih srednjih šolah, kajti njihove ravnateljice (in ravnatelji) so sedeli na seminarju. Menda se je količina ukorov po ravnatelju v začetku tedna zmanjšala na minimum. 13MFi\ Kotle za volilni golaž Že pripravljajo. Samo še pet tednov je do lokalnih volitev, imena potencialnih županov sramežljivo prihajajo v javnost, v volilnih štabih političnih strank po Gorenjskem imajo dolge sestanke. fSfltffl Poraba kave tudi na Gorenjskem zaradi volilnih priprav skokovito narašča. Po volitvah bo šlo pa največ baldrijanovih kapljic. IStLtfjA Tudi v novih občinah je nadvse živahno: nove table, nove štampiljke, novi fikusi in novi župani. 1SH£tK\ In stari problemi. JSfLtfA Najbolj živahno je na Ustavnem sodišču: pobud za oceno ustavnosti Zakona o lokalni samoupravi je več, kot je bilo vseh občin pred sprejemom tega zakona! JStltfA Zato seznam novih gorenjskih občin Še ne more biti dokončen - vsekakor pa bo najmanj trikrat daljši kot prej. ItfltfA Zanesljivo zadnjič pa se je v nedeljo zgodilo, da je škofjeloški župan sredi Žirov odkril spomenik Žirovskemu rojaku Antonu Jobstu. Odslej bo to počel kar žirovski župan sam - do naslednje prekucije v organiziranosti občin. 13f£tfA Tedaj bodo šle Žiri lahko za nekaj časa spet pod Logatec, da bo malo spremembe. fWftK\ Ob tem, ko slovenske revije objavljajo intervjuje Z letošnjo Miss Slovenije, imamo na Gorenjskem svojo Miss srednjih šol. T&ftffl Ker je Šel naslov Miss države v prestolnico Ljubljano, se je sposobilo, da je Miss srednjih šol il metropole Kranj. Ljubki missici je ime Renata in je starci šele dobrih ISO mesecev, zato bo o njej v Gorenjskem glasu zanesljivo še pisalo. T3t£tEMRenata pa nam iz Gardalanda-Ujm V Festivalni dvorani na Bledu se je včeraj začel radovljiški Teden obrti i*1 podjetništva, ki se bo zaključil pojutrišnjem. Na razstavi izdelkov in storitev je res ogromno "za videt'"! JfrltfA In na razstavi se prav nič ne čuti, da razstavljajo obrtniki & podjetniki» treh občin: Bleda, Bohinja in Tale oglas je v resnici 3x večji EUROIN FOND Del denarja, namenjenega za reklamno akcijo, bomo porabili za darila, ki jih lahko dobite vsi, ki boste certifikat zamenjali za delnice Krone Krone ali Krone Seniorja, zato pohitite do 31. 10. 94! Med darili so tudi igraće. Če ne veste, komu bi jih podarili, se jim lahko odpoveste v korist slovenskih otroških bolnic. Podarjene prispevke bomo bolnicam v vašem imenu izročih ob koncu akcije. ČAS JE, DA SE ODLOČITE KRONA Odločite se lahko tudi drugače. Svojemu darilu se lahko odpoveste v korist razširitve Kronine akcije čiščenja obrelij slovenskih rek in morja, ki bo v teku do sredine novembra. Pokličite (061) 9788. Tudi ob koncu tedna lahko dobite vse informacije o Kroninih skladih, najpreprostejšem načinu zamenjave certifikatov za delnice in seveda o darilih za vlagatelje. Radovljice. TSUtfA Tržiča**' kam in Tržičanom pa danes puščajo kri. Dobesedno, kajt1 včeraj se je začela krvoda-jalska akcija, ffltffrfčl "U Jesenicama" še vedno upa)°> da jim bodo dodelili status mestne občine. Mi tudi - saj ni, da bi bilo mesto le Kranj, če pa mimo obeh poteka avtocesta. JSfltfi} Pa v obeh mestih imajo regijsko radijS' ko postajo. BBDD Po aoece'A di so pa Jesenice itak prea Kranjem. In pred Jezerski* (gorsko mini občino za določen čas). HMB Tiskovne konference /oziroma klepe{e ob kavi/ Slovenskih krščanskih demokratov odslej zlas*1 novinarji raje obiskujejo-Razlog je nova generalna sekretarka SKD dr. Čadonič Špelič in "J**J!y nos do /mini/ kril. fSBB* ponedeljek je svetovni aa varčevanja. Marsikatef Gorenjka in Gorenjec ga D preživel na varčevalnih na kupih čez severno mejo, tam ni praznika. SP°dpU.1. j temu je današnji izpto*1 . dan za večino negospodaT\ va in za upokojence PONEDELJEK, 31 .OKTOBRA TVS 1 7.40 Otroški program: Joey in rdeči sokol, ameriška nadaljevanka 8-00 Gepard, ponovitev francos- ko-italijanskega filma 11.00 Ob dnevu reformacije, prenos iz evangeličanske cerkve v Ljubljani 12.00 Obzorja duha 12.30 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.15 Športni pregled 14.00 Povečava: Politična propaganda 15.20 Jože Pogačnik: Slovenija, ljubezen moja, slovenski dokumentarni film 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Školjka 17.25 Hroščosned, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Straviari, italijansko-fran- coska nadaljevanka 21.00 Mednarodna obzorja: Kako znova napihniti balon? 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova: Show Jackieja Tho- masa, ameriška nanizanka 22.45 Ženske z Brewstrovega trga, 1. del ameriškega filma TVS 2 13.00 Euronevvs 14.25 Utrip 14.00 Utrip 14.15 Zrcalo tedna 14.30 Jesenski 3x3 16.05 poglej me! 16.50 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena serija 19.15 Sedma steza 20.05 Med obema praznikoma 21.00 Tri 'jubezni, švedska nadaljevanka 21.50 Studio City 23.00 Brane Pončei izza odra HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Jaz, lutkar 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 JV koledar 12.15 Emparatriz, nadaljevanka 13.00 Monoton 13.35 Mačke, dokumentarna serija 14.25 Lovejov, angleška nanizanka 15.20 Policaj, amer-*W barvni film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik *°-15 Hrvaška in svet 20.55 Drama 21.50 Poročila 21.55 Dokumentarna oddaja 22.30 Sli-*a na sliko 23.30 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja HTV 2 15.25 HTV 1 POLICAJ ameriški barvni film; igrajo: Bruca Fairbam, Robani Vaughn, Karrie Kaan, John Vamon, Uslie Nilsan, VValker Boone, Tony da Santis, Dava Mucci in drugi; Po skritih newyorških ulicah se izživlja tolpa treh bratov. Kriminalci grozijo, da bodo razstreliti magnatske stolpnice, če ne dobijo odkupnine pet milijonov dolarjev. Čeprav $e skrivajo pod krinko političnega terorizma, z mednarodno liberalno fronto, naperjeno proti ameriškemu imperializmu, v resnici nimajo nič skupnega. Policija jih zato ne more takoj odkriti. S primerom se ukvarja nepopustljiv policist, kije brate pred leti že spravil za zapahe. Da bi se dokopal do podatkov o zločincih, se mora soočiti z najrazličnejšo sodrgo vseh ras, ki obvladuje newyorško podzemlje... 18.00 TV koledar 18.10 Vrnitev oomov, ponovitev nadaljevanke '8.55 Stan in Olio 19.15 Risanka "9.30 TV dnevnik 20.15 Clarisa, nadaljevanka 21.10 VVatergate, genska dokumentarna serija **-10 Frostov dotik, ameriška nadaljevanka 23.50 Jazz KANALA .'°0 Borza dela 12.00 Na veli-?rn Platnu 12.15 Luč svetiobe, ponovitev 13.05 Helena 13.50 lfi*llv + 14-20 Spot tedna «•«0 Na velikem platnu 17.00 1^r^ya video glava, ponovitev na* Tropska vročica, ameriška ^nizanka 18.45 TV bazar 19.00 oročna 19.10 Luč svetlobe, Afriška nadaljevanka 20.00 Poln V 9'asbeni deželi 20-40 i-Jf10. prosim, španska humor- 5,2* nanizanka 21.35 Poročila b a'*5 Gospodar zveri, ameriški si*W film 2345 Ameriških dedi,0-10 sPot tedna 0.20 Na c"Kem platnu 0.35 CTM v sliki 18.00 Čas v sliki 18.30 VVildbach 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Kraj zločina 22.45 Ragtime, ameriški film 22.45 Dvoboj v mehiki, ameriški vestem 1.15 MacGy-ver 2.00 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 14.50 Čas v sliki 14.50 Ne motite, prosim, ameriška komedija 16.00 VVolfgang na mnogih poteh 16.45 Evangeličanska maša na dan reformacije 17.30 Lipova ulica 18.00 Prva policijska postaja 18.30 Srček 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Anna-Maria - ženska gre svojo pot, nemška serija 21.07 First Lady, Hillary Clinton v Beli hiši 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Večer kratkega filma 1.40 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU! 20.00 TV napoved ni k TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Športni konec tedna, Prometna varnost na gorenjskih cestah 20.30 Hitro je hitro prehitro 20.50 Iz sveta zabavne glasbe: Manja šalamon 21.25 EPP blok, Danes na videostraneh 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) ... Državno prvenstvo v košarki SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! Vsak dan - VIDEOSTRANI TV TV ŽELEZNIKI Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 čuki na koncertu v Železnikih - 1. del koncerta v okviru 32. čipkarskega dne 20.00 Vozel - odrska predstava igralske skupine "Scena" iz Železnikov (1. del) 20.50 Brez komentarja AVSTRIJA 1 8.00 č Por; as v sliki 9.05 Hej sestra, ^novitev 9.30 Klub za seniorje, vorila o mednarodnem dnevu varčevanja, ob 16.30. Ob 17. uri bomo govorili o reformaciji, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. R JESENICE R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Gostovanje mušica Viva v Argentini 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Drugačen pogled -Strah pred smrtjo - Jana Debeljak R TRŽIČ 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže-17.00 Zimzelene melodije 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf R ŽIRI 8.00 Napoved programa - ser visne informacije 8.30 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Koristni nasveti 12.00 Škofjeloš kih 6 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 16.50 Športni utrinki 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 M Hz-LJUBLJ AN A: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice BBC 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1-glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 14.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 16.55 LOTO 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Voque 22.00 ršeniada 1.00 Technomania -D. J. ALF 2.00 Satelit TVS 1 8.20 Makalonca, lutkovna pravljica 9.00 Frida in njeno nemirno srce, norveška nadaljevanka 9.40 Mali princ 10.05 Tedenski izbor 10.05 Podoba pisatelja Franca Meška Ksaverja "Ob 120-letnici rojstva'' 11.00 Onstran prihodnosti, 7. del avtsralske znanstvene serije 11.25 Drugi vid - ljubezenska zgodba, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Pogledi: Zamenjava na Slovenskem 14.05 Rdeči čeveljčki, angleški film 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Arabela, češka nadaljevanka; Oscar Junior; Lonček, kuhaj!: Krepilni napitek 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Beli konjiček, koproduk-cijska nadaljevanka 20.30 Osmi dan 21.40 Jože Pogačnik: Cukrarna, slovenski dokumentarni film 22.00 TV dnevnik 22.20 Sova: 22.20 Ženske z Brevvstrovega trga, zadnji del ameriškega filma ovitev 10.15 Ponos družine, 12 00 efilm 11,5° Neznant svet 12 ?n Tvorni primeri, ponovitev ča's w ?.'iing-'- Ponovitev 13.00 Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhu. Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja, ki bo go- KINO 20.05 TVS 1 STRADIVARI 2/4 del Italijansko-fran-coake nadaljevanke; igrajo: Anthonv Ctulnn, Stefania Sandrelli, Vaterie Kapriskv, Francesco Quinn in drugi; Kdo je baraba, zaradi katere so ga po krivem obtožili In zaprti? An toni o je trdno odločen, da bo naše! ljubimca skrivnostne Francesce... Francesca poišče Antonia in se opraviči. Enkrat, dvakrat, trikrat. Bo to zadostovalo? Pove. da je izginuli mladenič njen brat. Antoniu se zdi, da skuša Francesca nekaj prikriti... 133,y sliki 13.10 Mi, ponovitev Dou* Prav'ca do ljubezni 14.00 Na.i I ln 'Jube Z'vali 14.45 0?S?e otroške pesmi 15.00 oski program 17.00 Mini čas CENTER angl. rom. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 16. uri amer. psih. thrill. KALIFORNIJA ob 18. uri, angl. rom. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 20. uri ŽELEZAR prem. amer. ris PALČIČA ob 16.30 uri, prem. amer. ljub. drame KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 18. in 20. uri TRŽIČ kit. drama ZBOGOM, MOJA KONKUBINA ob 17. in 20. uri TOREK, 1. NOVEMBRA TVS 2 13.00 Euronevvs 14.40 Miha Pogačnik igra Bacha, 2. oddaja 15.00 Slovenski kvintet trobil 15.30 Večer opernih arij: Eva Lind in simfoniki RTV Slovenija 16.30 Pavel Mihelčič: Vrnitev v Belo krajino 16.50 Sova, ponovitev 18.25 Osrednja slovesnost ob svetovnem dnevu reformacije - Bodenci 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.30 Tv dnevnik 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.45 Bye. bye baby, angleška drama 23.30 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Emparatriz 13.00 Lovejov, angleška nanizanka 13.55 Veliko pričakovanje, angleško/ameriški barvni film 15.50 Hrvaška danes 16.55 Poročila 17.00 Prenos z Mirogo-ja 18.35 Kolo sreče 19.05 TV razstava 19.30 TV dnevnik 20.15 Usode, dokumentarna oddaja 21.00 V velikem planu 20.55 Crazy Moon, amerisko-kanadski film 22.25 Poročila 22.30 Dotik baroka, glasbena oddaja 22.50 Slika na sliko 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 14.05 TVS 1 RDEČI ČEVELJČKI angleški barvni film, 1948; igrajo: Moira Shearer, Anton Wa!brook, Marius Goring, Leon ide Massine, Ludmilla Tcher-ina, Esmond Knight in drugI; Plesalka Vtctoria Page in komponist Jufian Craster se pridružita sloviti baletni skupini Lermontov, kjer je V1cky angažirana kot glavna plesalka v novem baletu, ki ga je skomponiral Jufian. Balet ie nastal po literarni predlogi danskega pisatelja Hansa Chrisbana Andersena in pripoveduje zgodbo o deklici, ki so jo začarali njeni lastili baletni čeveljčki. Med pripravami na premiero se Vtcky in Julian zaljubita... komedija 14.50 Potovanje na otok duhov, ameriški otroški film 16.20 Mini čas v sliki 16.30 Ducktales - lovci na izgubljeno svetilko, ameriška risanka 17.45 Reševanje Jessice McClure, ameriški TV film 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Očka duh, ameriška Tv komedija 21.35 Ambo terno 21.45 Vetrnjak, francoska kriminalka 23.30 čas v sliki 23.35 Prepovedane sanje, italijanska kriminalna komedija 1.00 Poročila/Tisoč mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Dogodivščine v dolini kamnov, loutkovna igrica 9.30 Smrkci 9.30 Disneyjevi gumijasti medvedki 10.00 L.I.S.A. - čista blaznost, ameriška komedija 11.30 Malcolm, avstralska kriminalna komedija 13.00 Zvonovi Sv. Marije, ameriški film 14.35 Dobrodošli v Avstriji 15.00 Vesela četverica z bencinske črpalke, nemško-avstrijski film 16.30 Družina za praznik 17.15 Ralph Benatzky, Leo Fall, Franz Lehar, portreti opernih skladateljev 18.00 Čas v sliki 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v slikiA/reme 20.15 Posli, avstrijski TV film 21.45 čas v sliki - večerni studio 22.00 Kralj ribičev, ameriški film 0.10 Otroci ceste, avstrijsko-nemški film 2.00 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ PROGRAM TELEVIZIJE KRANJ ODSLEJ TUDI V TRŽIČU 19.00 Dobro jutro, Gorenjska (ponovitev) 20.00 TV napoven-dik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.35 Strel 1, oddaja za mlade in malde po srcu 20.45 Plezalci 20.55 EPP blok, Danes na videostraneh 21.00 Glasbena tema - Andrej Rupnik: Slovenske otožne pesmi, Kamen Udovč d.o.o. Naklo 22.15 V spomin bazoviškim žrtvam 22.30 Naša gosta: Bože-na in Mihael VVambach 23.15 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! HTV 2 17.25 TV koledar 17.40 Clarissa, ponovitev 18.25 VVatergate, ameriška dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hladu, humoristična nanizanka 20.45 Clarissa, nadaljevanka 21.35 Clive James: Slava v dvajsetem stoletju, angleška nanizanka 22.30 Sovražniki Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Koncert KPZ "LOKA" - 1. del 20.00 Aktualno 20.50 Brez komentarja 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 MHz iz Tržiča. Obvestila, informacije in oddaja, posvečena dnevu spomina na mrtve, bodo nosile osrednji poudarek v programu, končali pa bomo z uro, namenjeno športu in rekreaciji. Za konec pa še nekaj novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 8.00 Napoved programa - servisne informacije 8.30 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Ob dnevu mrtvih 12.00 Slovenske ljudske otožne pesmi 13.00 Morda še nise slušali 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za požarno varnost 16.50 športni utrinki 17.00 Ob dnevu mrtvih 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 M Hz-LJUBLJ ANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved do- eodkov 8.30 Jutro je tudi takšno .30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič 24.00 Slovenska balkaniada - Vanja Vreg 2.00 Satelit KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Alica v glasbeni deželi 13.45 Video igralnica 14.25 Spot tedna 14.35 Na velikem platnu 15.50 Polno, prosim, španska nadaljevanka 16.45 Gospodar zveri, ponovitev ameriškega barvnega filma 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Ro-deo, glasbena oddaja 20.40 Kdo je ubil Alana Svinjo?, zadnji del angleške nanizanke 21.40 Upravljanje, dokumentarna serija 22.40 Poročila 22.50 Spot tedna 22.55 Na velikem platnu 23.10 CTM R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - 911 turbo R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV KINO foto bobnar 15 let radia žiri radia občine Skofja Loka AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Zadnji cesar, italijanski film 11.40 Jo-hannes Brahms 13.00 čas v sliki 13.10 Semkaj z dečki, francoska CENTER angl. rom. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 16. uri, amer. psih. thrill. KALIFORNIJA ob 18. uri, angl. rom. kom. ŠTIRI POROKE IN POGREB ob 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR amer. ris. PALČIČA ob 16.30 uri, amer. ljub. drama KO MOŠKI LJUBI ŽENSKO ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri NAGRADNA KRIŽANKA TRGOVINA ČOPIČ Pokrovitelja današnje križanke sta Trgovina ČOPIČ in podjetje SEIDL & PANČUR iz Tržiča. Podjetje S & P se ukvarja s sliko-pleskarstvom polaganjem talnih oblog, nudijo pa vam tudi kompleten KNAUF program, kompletno z montažo (pregradne stene, spuščeni stropi..) Pred kratkim so v trgovskem centru BPT, Predilniška 16, v Tržiču odprli nov salon z bogato izbiro talnih oblog (topli podi, tapisoni, itisoni, iglane obloge, tekači, umetne trave, sympa tex, predpražniki, preproge), tapet, parketa, lepil itd. V zalogi imajo vedno tudi vse vrste barv in lakov, ki jih z računalniško mešalnico zmešajo v pravi odtenek. Salon je odprt od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, pokličete pa lahko po tel. 53-571 int. 258. Za srečne reševalce, ki bodo do torka, 8. novembra 1994, do 8. ure prinesli ali poslali kupone z rešitvijo v TRGOVINO ČOPIČ (v trgovski center BPT, Predilniška 16, 64290 Tržič), razpisujemo naslednjih 11 nagrad: 1 x nakup v vrednosti 5.000 SIT in 10 x nakup v vrednosti 2.000 SIT. Obvestilo reševalcem križank Izide včerajšnjega žrebanja prispelih (več kot 2000) rešitev križanke ETP Kranj boste lahko prebrali v Gorenjskem glasu, ki bo izšel v sredo, 2. novembra. TJIGOVINA 'COPIC POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK UDAMII MI/^A ^ .x . OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA ČESTITAMO jj riMiNI 1 Lin! 1 \sr\ X d.d. Kranj vsem sedanjim in bodočim varčevalcem Vsak Gorenje taprav, je v LON tolarje djavl ZBIRANJE LASTNINSKIH CERTIFIKATOV Za certifikat delnice in darilo ^anJ - Tisti, ki so napovedovali, da so lastninski certifikati ničvreden ali zelo malo vreden papir, so se očitno ušteli v eni podrobnosti. Niso pričakovali, da bodo pooblaščene investicijske družbe v zbirateljski vnemi lastnikom certifikatov ponudile poleg delnic tudi darila, ki so prvi dokaz, da so certifikati kot zapuščina oz. darilo države vendarle tudi nekaj vredni. V investicijskih družbah Krona so se namreč odločili, da bodo del denarja, namenjenega za oglaševanje, porabili za darila oz. za dobrodelne akcije. Darila ponujajo vsem, ki bodo s certifikatom kupili delnice ene od njihovih investicijskih družb. Vrednost darila je odvisna od vrednosti vloženih certifikatov. Za certifikat, vreden, na primer, 200.000 tolarjev, Ponujajo lego bager oz. štiri kilograme praška, za certifikat vrednosti 300.000 tolarjev lego gusarje oz. šest kilogramov Praška. Med darili so tudi "mega medo" in polpenzion za eno osebo v hotelu Kompas v Kranjski Gori. Kdor je bolj "širokega srca" in darila ne potrebuje, bo Prispeval k razširitvi akcije čiščenja obrežij slovenskih rek in morja, ki jih Krona financira z delom denarja, namenjenega za reklamo, ali se bo darilu odpovedal v korist otrok. Krona bo organizirala čiščenje obrežja Gradaščice pri Polhovem Gradcu, Sore pri Medvodah ter obale od Belega križa do Izole ter od Ankarana do italijanske meje. Podarjene lego kocke in medvede bodo izročili otrokom, ki ležijo v otroških bolnišnicah. • C. Z. MJ©IE2 GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM STA TISTICNE INFORMACIJE tavod republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarskipot 12, telelax: 061/216-932 Povprečne plače na zaposleno osebo v podjetjih In drugih organizacijah Republiki Sloveniji, avgust 1994 BRUTO SKUPAJ gospodarstvo negospodarstvo VIII94 _SJI 95576 92060 106830 NETO VIII94 SIT SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 60647 58708 66854 INDEKS BRUTO PLAČ SKUPAJ gOSPODARSTVO J^SPSPODARSTVO ■ I-VIIIB4 B l-VIII 93 124,7 128,3 113,7 INDEKS NETO PLAČ ■ t-Vlli 94 e J-Vlit 93 SKUPAJ GOSPODARSTVO NEGOSPODARSTVO 128,6 132,3 117,0 gorenjski tisk, P.o. Zoisova ulica 1, p. p. 142 64000 Kranj, Slovenija objavlja PRODAJO OSNOVNIH SREDSTEV 2 zbiranjem pisnih ponudb, in sicer J- Subaru Legacy (Sedan 1,8 GL2VVD), registrska št. KR P3-i on delno poškodovan zadnji levi blatnik, nabavljen dne 4.11. J991, po ceni 1.135.921,40 SIT. A Subaru Legacy (karavan 2.2 4WD), registrska št. KR K3-024, oelno poškodovan prvi levi in zadnji desni blatnik, nabavljen ane 10. 11. 1991, po ceni 1.514.978,40 SIT. ko e Mercedes 1620, 8,7 t, inventarna št. 3268, registrska št. gn S8-150, nabavljen v letu 1982, po ceni 790.000,00 SIT. prometni davek ni vključen v ceno. |r^rteresenti naj vloge oddajo v 8 dneh po objavi, v zaprti kuverti "ZA ^AKup°.ren'sk' *'sk' ^rani> Zoisova ulica 1, s pripisom Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan od 8. do 12. ure v Mosiovnih prostorih podjetja na Mirka Vadnova 6, Kranj. BORZNI KOMENTAR Za vsakim dežjem posije sonce! Tako nekako smo poskušali komentirati dogodke na trgu vrednostnih papirjev v preteklih mesecih, pa naše napovedi niso priletele na plodna tla. Po kratkotrajnih skokih navzgor so obvezno sledili še večji padci delnic. Slovenski borzni indeks je tako od visokih majskih nivojev 1.804 lezel navzdol in se prejšnji petek ustavil v višini 1.131 indeksnih točk, kar predstavlja padec delniškega trga v povprečju za 37 odstotkov. Iz najnižje točke preteklega tedna pa se je v štirih dneh trgovanja indeks dvignil na raven 1.263 indeksnih točk, torej porast delniškega trga za slabih 12 odstotkov. Na vprašanje, ki si ga te dni zastavljajo vsi po vrsti: ali je krize na delniškem trgu konec ali ne, bi sicer lahko odgovorili pritrdilno, vendar evforično povpraševanje po nekaterih delnicah in na tej osnovi dnevna rast tečajev v višini dovoljenih 10 odstotkov spet lahko privede do zloma delniškega trga. Majski nivoji so sicer nedosegljivo daleč, a rezerve za rast vsaj nekaterih delnic verjetno so. Investitorji so se iz dogajanj v preteklih mesecih nekaj naučili, zato naj umirijo žogico v pravem trenutku. Ne prepozno. Kaj se bo dogajalo po prvem decembru in ob novi emisiji blagajniških zapisov Banke Slovenije, bližajoči se zaključek poslovnega leta in potrebna realizacija zakonskih predpisov s tega področja delovanja borzno posredniških družb in predpisana diverzificiranost naložb v vzajemnih skladih, kaže na možne premike tečajev navzgor. Tako delnic kot obveznic, saj so tečaji nekaterih obveznic v minulih dneh padali, verjetno zaradi pričakovane večje stopnje rasti drobnoprodajnih cen in umik kapitala v tolarje. Revalorizacijski faktor še ni znan, pričakuje pa se še nekoliko večji od preteklega v višini 1,5 odstotka. Če bo temu tako, potem se tečaji obveznic v tem mesecu ne bodo popravili, zna pa biti naloženo zanimivo dogajanje na delniškem trgu za nekoliko bolj rizične vlagatelje, za tiste z bolj varno naložbeno politiko pa bodo prav gotovo zanimivi tolarji Nemška marka tudi oktobra ni lovila rasti drobnoprodajnih cen, in če se ne bo kaj bistvenega in novega zgodilo, potem bo do konca leta težko lovila nivoje okoli 83,5 SIT za eno marko. Borzna posrednica Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR SAKlTNVHiODAINl NAKUWW*ODAJNI N JCLTNl/ntODAMI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 78,10 80,00 10,97 11,36 7,60 7,96 AVAL Bled, Kranjska gora 79,25 79,55 11,22 11,30 7,65 7,95 COPIA Kranj 79,20 79,90 11,16 11,30 7,75 7.96 CREDITANSTALT N.banka Lj. 79,00 80,00 11,15 11,40 7.70 8,00 EROS (Stari Mayr), Kranj 79,20 79,40 11,21 11,30 7,75 7,95 GE0SS Medvode 79,00 79,50 11,20 11,29 7,70 7,88 GORENJSKA BANKA (vse enote) 78,10 80,00 10,88 11,37 7.55 7,97 HRANILNICA LON, d.d.Kranj 78,10 79,69 11,10 11,30 7,50 7,90 »DA-tržnlca Ljubljana 79,25 79,60 11,20 11,26 7,70 7,85 IURIKA Jesenice 79,00 79,75 11,00 11,27 7,70 7.95 INVEST Škof)8 Loki 79,25 79,60 11,22 11,30 7,70 7,88 LEMA Kranj 79,00 79,60 11,15 11,30 7,75 7,95 MIKEL StraJJšc« 79,20 79,40 11,22 11,28 7,75 7,90 PBS d.d. (na vseh poŠtah) 77,20 79,60 10,30 11,23 7,22 7,80 SHP-Slov. hran. bi pos. Kranj 79,10 79,40 11,20 11,28 7.80 7,90 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 78,60 80,00 10,70 11,47 7,58 7,95 SLOGA Krsnl 78,90 79,90 11,00 11,30 7,50 7,90 SLOVENIJ ATURIST Boh. Bistrica 78,10 10,88 • 7,55 - SLOVENIJATURIST Jesenice 79,79 80,00 11,10 11,27 7,75 7,93 ŠUM Kranj 79,00 79,50 11,20 11,29 7,70 7,88 TALON Žel. postaja Trsta, Šk. Loka 79,30 79,60 11,24 11,29 7,70 7,88 TALONZg. Bitnje 79.30 79,60 11,24 11,29 7,70 7,88 TENTOURS Domžale 79,10 79,80 11,20 11,40 7,60 7,90 UBKd.d. Skofja Loka 79,00 80,00 11,15 11,37 7.70 7,95 VTILFANKrenj 79,30 79,60 11,24 11.30 7.80 7,90 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 79,10 79,50 11,20 11,28 7,73 7,88 ZORI Kamnik 79,40 79,80 11,20 11,35 7.70 7,90 POVPREČNI TEČAJ 78,96 79,71 11,10 11,32 7,67 7.92 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Kmečka družba med najuspešnejšimi Brez daril in zlorabe priljubljenih ljudi Ljubljana - Vodstvo Kmečke družbe zatrjuje, da so pri zbiranju lastninskih certifikatov med štirimi najuspešnejšimi skladi v Sloveniji, in da se tudi sicer naklonjenost javnosti do kmečke družbe povečuje. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Med razloge za uspešno zbiranje certifikatov štejejo predvsem investicijski načrt, ki so ga pripravili na osnovi izkušenj, pridobljenih z najuspešnejšim vzajemnim investicijskim skladom Galileo, in v sodelovanju s strokovnjaki Ekonomske fakultete. Varnost naložb bodo dosegli z investiranjem v prehrambeno industrijo, donosnost pa z vlaganjem v turizem in farmacijo. Pravijo, da državljani potrebujejo za odločitev o tem, kam bodo vložili certifikat, nepristransko informacijo, ne pa propagandnih akcij, ki ponujajo darila in zlorabljajo popularnost priljubljenih ljudi. Ocenjujejo tudi, da 90 odstotkov Slovencev v tujini ne pozna svojih pravic pri razpolaganju s certifikatom niti različnih naložbenih možnosti. • C. Z. Vpisovanje certifikatov m w W WW M 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah poŠte! — ^ —1 —• w-- JU 1 Kran|, KoroSka L Z. 064/211-644 L)ubl)ana. Slovenska c.54, 061/133-11-55 mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 V najem oddamo skladiščne prostore na Kolodvorski cesti 1 v Kranju,ob železniški postaji. Skladiščni prostori so visoki 3,5 m in pozimi ogrevani. Primerni so za hrambo blaga, za trgovinske lokale, mirno obrt ali proizvodnjo, storitveno dejavnost. Pokličite nas po telefonu, da vam bomo lahko postregli s podrobnejšimi informacijami. Telefon: (064) 266-500. Da ne boste prišli v podobno situacijo, kot zgoraj na sliki, te posvetujte najprej i nami I ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ prodaja tservis •montaža »svetovanje GLAVNI TRG 22, KRANJ, TEL: 064/224 500 tv sprejemniki: EUKTRONIKA GoldStar PHILIPS NOKIA GRunofG SAT sistemi: PACE, NOKIA, LA SAT, ELEKTRONIKA ANTENSKI ojačevalniki ii pribor LUKEŽ TV ANTENE: FRACCARO, GORENJE, ISKRA TV, VIDEO KAIU, PRIKLJUČKI, VIDEOKASETE, SLUŠALKE... PRVIČ V SLOVENIJI ZAKONITO „»>v VEC PROGRAMSKI PAKET KODIRANIH PROGRAMOV |Tl U I i I f H N I I I DELOVNI ČAS OD 8. D012. IN OD 15. D018. URE, SOBOTA OD 8. D012. URE. Zg. Bitnje 1 64290 Žabnica Stražišče tel.:/Fax:064/311 675 TRGOVINA, KAMOR SE KUPEC Z VESELJEM VRAGA čistita pralNI PRAŠKI BARVE IZREDNO UGODNE OENE NAGROBNIH SVEČ POMIVALNA SREDSTVA IN MEHČALCI, EMBALIRANI, ALI V RINFUZI FIRME SuU AVSTRIJA Pri nakupu nad 3.000 sit PARILO KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Mlekarski strokovni seminar v Kranju Uporaba mlekarskih cepiv Kranj - V soboto, 22. oktobra, je potekal v veliki sejni sobi kranjske občine seminar z zelo aktualno tematiko "Mlekarska mikrobiološka cepiva in njihova uporaba v praksi". Seminar je pripravila Sekcija mlekarskih strokovnih delavcev, ki deluje v okviru Društva živilskih in prehranskih strokovnih delavcev Slovenije. Sekcija združuje okrog 200 članov iz vseh slovenskih mlekarn, iz mlekarske šole v Kranju, inštituta za mlekarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete in iz nekaterih podjetij, ki izdelujejo mlekarsko opremo. Sedež sekcije je v kranjski mlekarni. Predavatelj na seminarju, ki se ga je udeležilo 77 mlekarjev iz vse Slovenije, je bil Martin Dalgaard Laerkenaes iz danskega podjetja Christian Hansen, ki je ena največjih svetovnih proizvajalk mlekarskih cepiv, sirišča in premazov za sire. Ta družba je zelo uveljavljena in cenjena tudi na slovenskem tržišču. Pokrovitelj seminarja je bilo podjetje MTC-SL iz Murske Sobote, ki je Hansenov zastopnik za našo državo. Večina mlečnih izdelkov nastaja iz kakovostnega mleka z delovanjem posebnih mikrobov, predvsem mlečnokislins-kih. Uporaba izbranih mikrobov v mlekarski tehnologiji je torej eden izmed pogojev za uspešno predelavo mleka. Nekdaj so mlekarji sami pripravljali cepiva in sicer predvsem na mleku ali sirotki kto gojišču. V sedanjem času pa maloštevilni specializirani laboratoriji, kakor je na primer Hansenov, izdelujejo cepiva tudi na drugih gojiščih, od katerih so nekatera poslovna skrivnost, in jih pošiljajo uporabnikom po vsem svetu v globoko zamrznjeni ali posušeni obliki. Njihova cena je sicer zelo visoka, vendar pa je z njimi tehnološki postopek mnogo lažje in zanesljiveje voditi h končnemu cilju - dobri kakovosti izdelkov. • Š. O. Prašičerejci na izlet v Avstrijo Tržič - Tržiška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe prireja v ponedeljek, 14. novembra, strokovni izlet, na katerem si bodo gorenjski prašičerejci na povabilo prašičerejskega krožka iz Škofjega dvora v Avstriji ogledali kmetiji, ki se ukvarjata z rejo prašičev, se z gostitelji pogovorili o problemih pri delu in o njihovem krožku. Izletniki se bodo po končanem ogledu vrnili na Gorenjsko in se na poti domov ustavili v gostilni, kjer se bodo pogovorili o svojih prašičerejskih problemih in o organizaciji prašičerejskega društva. Prijave za izlet sprejemajo kmetijski svetovalci in v Živinorejsko-veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju (tel. 212 - 781, Nina Korene) do ponedeljka, 7. novembra. • C. Z. Splošna kmetijska avkcijska in borzna družba Prvim podelili licence Ljubljana - Splošna kmetijska avkcijska in borzna družba (SKAD) je včeraj na slovesnosti v Ljubljani prvim avkcijsko borznim posrednikom, ki so končali posebno izobraževanje, podelila licence. To je bil tudi zgodovinski dogodek, saj je Slovenija prvič po letu 1925 dobila avkcijsko borzne posrednike za trgovanje s kmetijskim blagom. • C. Z. Drevesnica Zakotnik, Dorfarje 32, Žabnica, tel.: 064/633-313 Vam nudi bogato izbiro sadnega drevja: - jablane - hruške - slive, češnje - breskve, marelice - ribez Se priporočamo! PREVC Janez, Dorfarje 34, ŽABNICA tel.: 064/633-281 Nudimo vam bogato izbiro naslednjih vrst sadnega drevja: - jablane (v zalogi tudi dvoletne sadike jablan, tudi stare sorte); - hruške - slive - breskve, marelice, češnje - ribez (rdeč in čm) Se priporočamo! DREVESNICA Porenta, Sv. Duh 44, skofja Loka tel.: 064/632-045 Vam nudi iz svoje drevesnice naslednje sorte: - jablane vseh vrst (novih in starih sort) - hruške (nove in stare sorte) - slive (več vrst) - marelice, breskve, češnje, višnje - maline, ribez, josta Se priporočamo! DREVESNICA Hafner, Dorfarje 22, Žabnica tel.: 064/633-309 Vam v svoji drevesnici nudi bogato izbiro drevja: - jablane vseh vrst - hruške vseh vrst - marelice, breskve, slive - ribez, orehe Se priporočamo! TP Kočna Kamnik, d.d. Sadna drevesnica in vrtnarija KAMNIK, Ekslcrjeva 6, tel.: 061/813-352 Vam nudi bogato izbiro: - sadnega drevja (jablane, hruške, slive, marelice, breskve, češnje, višnje); - orehe cepljene - ribez (rdeč, črn) maline, kosmulje, ameriške borovnice, lešnike, josta, robide in sadike vrtnic; čas prodaje po 1. novembru od 7. do 16. ure, sobota od 7. do 12. ure. Semesadike Mengeš tel.: 061/737-311 Nudimo Vam razne sadike: - iglavcev, listavcev, vrtnic, trajnic - sadike sadnega drevja - posebej ugodno razne sadike za žive meje Se priporočamo! radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS Zakon o kmetijsko gozdarski zbornici "Kmečke" volitve hkrati z občinskimi? Po predlaganem zakonu naj bi bilo letos članstvo obvezno za vse, ki imajo več kot 16.800 tolarjev katastrskega dohodka. Mejni znesek bodo določili za vsako leto posebej. Kranj • Da bi lahko volitve v organe kmetijsko gozdarske zbornice izvedli hkrati z volitvami v organe novih občin, in da bi zbornica tudi sicer čimprej zaživela, je vlada predlagala državnemu zboru, da bi združil drugo in tretje branje in zakon sprejel po hitrem postopku. Ker kmetijstvo in gozdarstvo v sedanjih organiza-cijskih oblikah (v Gospodarski zbornici Slovenije in v Zadružni zvezi Slovenije) nista ustrezno zastopana, so v ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo pripravili poseben zakon o ustanovitvi in delovanju kmetijsko gozdarske zbornice, ki naj bi zastopala interese kmetijstva, gozdarstva, lovstva in ribištva, svetovala posameznikom in podjetjem, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, in pospeševala gospodarno in okolju prijazno kmetovanje in gozdarstvo. Zbornica naj bi obravnavala problematiko kmetijstva in gozdarstva ter skrbela za njun skladen razvoj, predlagala spremembe gospodarskega sistema in ekonomske (kmetijske) politike, pripravljala strokovna mnenja h kmetijskim in gozdarskim zakonom in predpisom, zagotavljala gospodarsko svetovanje, organizirala praktično poklicno izobraževanje, imela nekatera javna pooblastila... Poleg osrednje, republiške zbornice bo še več območnih, Bo naše mleko zadoščalo za davke, pristojbine, zbornični prispevek ...? med njimi tudi zbornica s sedežem v Kranju, ki bo pokrivala območje nekdanjih petih gorenjskih občin (Kranj, Skofja Loka, Radovljica, Jesenice, Tržič). Člani zbornice bodo kmetje s ka- tastrskim dohodkom nad predpisano višino (za letos je članstvo obvezno za vse, ki imajo več kot 16.800 tolarjev katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč) pa tudi kmetijska podjetja in Obvezno mnenje zbornice? Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na ponedeljkovi seji ugotovil, da po sedanjem zakonskem predlogu kmetijsko gozdarska zbornica ni več zamišljena kot izrazito paradržavna ustanova ali skoraj kot del državne uprave, ampak ie kot samostojna, od države in strank neodvisna ustanova, v kateri država nadzira le Izvajanje javnih pooblastil. V zakonu pogreša določbo, ki bi lasno zavezala vlado, da pred odločanjem o zakonih, predpisih in ukrepih s področja kmetijstva in gozdarstva obvezno pridobi mnenje zbornice. Upravni odbor je tudi predlagal, da bi bilo članstvo v zbornici obvezno le za podjetja, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijsko oz. gozdarsko dejavnostjo, medtem ko naj bi bilo za ostale prostovoljno. zadruge. Zbornica se bo preživljala s prispevki članov, s prihodki iz lastne dejavnosti ter z denarjem, ki ga bo na podlagi programov pospeševanja kmetijstva dobila od državnih organov. Pri večini kmetov bo osnova za zbornični prispevek predpisana višina katastrskega do-hodka, pri kmetih -podjetnikih in tistih, ki plačujejo davek od dohodka iz dejavnosti, bo osnova dobiček, pri podjetjih pa znesek obračunane amortizacije in vštetih plač v preteklem letu. Stopnjo prispevkov za prihodnje leto bo do 15. marca določil svet zbornice. Prispevke naj bi na podlagi pogodbe odmerjala, pobirala in izterjevala davkarija. Volitve za organe zbornice bo razpisal minister za kmetijstvo in gozdarstvo in bodo predvidoma istočasno kot volitve za organe novih občin Najvišji organ upravljan- i'a, svet območne zbornice, >o predvidoma štel enajst članov, od tega naj bi jih sedem neposredno izvolili kmetje, po dva pa naj bi izvolili v sekciji za agroži-vilstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in v Zadružni zvezi Slovenije. V zakonu je "varovalka", ki onemogoča, da bi pri odločanju o najpomembnejših vprašanjih, pri katerih bi bili lahko interesi kmetov in podjetij nasprotujoči, ena volilna skupina preglasovala drugo. • C. Z. Kmetijski nasvet Pomen pridelave kakovostnega sadja in organiziranosti pri prodaji (2. del) Organiziranost pridelovalcev Drugo pomembno izhodišče za uspešno prodajo sadja je organiziranost pridelovalcev. To je pereč problem slovenskega sadjarstva in so ga še posebej izpostavili na posvetu o marketingu v sadjarstvu na prvi državni slovenski razstavi v Metliki. Večina naših sadjarjev prodaja sadje na domu. Pri tem se premalo zavedajo, da bodo na tak način dolgoročno uspeli le redki posamezniki. Naši pridelovalci so premajhni za samostojen nastop na ponudba je seveda povezana tudi z možnostjo skladiščenja sadja. Na Gorenjskem, kjer so te kapacitete omejene, se skoraj vse sadje proda v jeseni za ozimnico. To zaenkrat še ne povzroča večjih težav pri prodaji, ker je pridelovalcev še sorazmerno malo. Sadje se je na Gorenjskem letos dokaj dobro prodajalo. Gorenjskim sadjarjem je uspelo zadržati cene na ravni, kot so bile postavljene na začetku (60 SIT/kg za prvorazredni idared, iona-gold in gloster, 50 SIT/kg za prvorazredni zlati delišes in jonatan ter 40 SIT za kilo- tržišču, še zlasti na tujem, gram drugorazrednih jabolk). Slovensko sadjarstvo lahko Vzroki niso bili le v manjši pride do izraza le v skupnem konkurenci, tudi v kakovosti in organiziranem nastopu na trgu. Prihodnost je v združitvi sadjarjev v zadruge ali tržne skupnosti. Le na tak način se bo mogoče zoperstaviti uvoženemu sadju in prodajne police zapolniti v prvi vrsti z doma pridelanim sadjem, seveda pa bo moralo biti kvalitetno in cenovno konkurenčno. Poleg tega mora sadjar tudi načrtovati prodajo in dati na trg svoj pridelek takrat, ko je cena ugodnejša. Zaradi neorganiziranosti vsi sadjarji pritiskajo na trg bolj ali manj istočasno in s tem trenutno presežejo potrošnjo, kar povzroči padec cene oz. si drug drugemu zbijajo cene. Cilj, ki bi moral biti skupen vsem sadjarjem, pa je doseganje čimboljših cen ob istočasnem izločanju medsebojne konkurence. Takšna planska pridelanega sadja. Večina sadjarjev iz drugih območij v Sloveniji je morala začetne cene sadja znižati, prav zaradi že navedenih razlogov. Nastajanje novih oblik prodaje Da kriza prodaje resnično obstaja, nam nakazuje tudi to, da se že oblikujejo različne oblike in možnosti prodaje. V Ljubljani je 22. septembra letos začela delovati prva avkcijska prodaja sadja in zelenjave v organizaciji SKAD - Splošna borzna in avkcijska družba. V tej začetni fazi je zanjo značilna večja ponudba, kot je povpraševanje, na njej pa prevladuje uvoženo blago. Ze na prvem avkcijskem srečanju (doslej so bila štiri) se je pokazala neurejenost slovenskega trga, saj so bila jabolka za prve kvalitete cenejša od jabolk druge kvalitete. Tudi na Gorenjskem se je oblikovala nova oblika prodaje kmetijskih pridelkov (ne samo sadja) - kmečka tržnica v Naklem, ki je nastala na pobudo kmetov, sicer pa je v lasti Kmetijske zadruge. Pro-met na njej poteka od 1*« septembra letos. Je lokalnega značaja, kmetje tu sami direktno prodajajo, predvsem večjim porabnikom na debelo, nekaj pa tudi na drobno. Raznovrstne oblike pr°' daje se organizirajo tudi v drugih območjih Slovenije-To je prav gotovo kora* naprej pri organiziranju pr°" daje, ne le na področju sadjarstva, temveč tudi v drugi11 panogah kmetijstva. Olga Oblak, dipl. «nž' kmet, Kmetijska svetovaln* služba Kranj Naj pridelki Slovenije v Cerkljah Veliko zanimanje za prireditev Med sopokrovitelji prireditve bo tudi letos Gorenjski glas. Cerklje, 27. oktobra - Za tradicionalno prireditev Naj pridelki Slovenije, ki jo bo, kot smo že pisali, že šestič zaporedoma organiziralo Turistično društvo Cerklje, je veliko zanimanje. Za prireditev, ki bo v soboto, 5. novembra, ob 19. uri v kinodvor-ani v Cerkljah, je polovico vstopnic že prodanih. Sicer pa so vstopnice v prodaji v pisarni Turističnega društva v Cerkljah. Na turistično zabavni prireditvi, katere sopokrovitelj bo tudi tokrat Gorenjski glas, bodo ocenjevali najtežje pridelke: krompir zelje, repo, krmilno in rdeče korenje, rdečo in krmilno peso ter nadzemno in podzemno kolerabo. Pridelovalce najtežjih pridelkov bo prireditelj nagradil. Vse, ki nameravajo sodelovati na pnreditvi s pridelki, prireditelj prosi, da le-te stehtajo že doma. Vse dodatne informacije pa kmetovalci oziroma pridelovalci dobijo v pisarni Turističnega društva v Cerkljah ali po telefonu na številki 064/422-506 od 7. do 15. ure. • A* Ž. Začenja se boj za zimsko olimpiado leta 2002 v . OLIMPIJSKA IGRA SE ZAČENJA Prihodnji teden bodo tekmovališča v Sloveniji, Avstriji in Italiji obiskali inšpektorji Mednarodnega olimpijskega komiteja. Ljubljana, 28. oktobra - Ideja 0 skupni organizaciji zimskih olimpijskih iger leta 2002 na stičišču treh držav. Slovenije, Avstrije in Italije, ie stara že "ekaj let. Na trenutke je zamrla, vendar je zadnje čase oživela m pobudniki za skupno organizacijo iger mislijo resno. V torek je bila pomembna seja Olimpijskega komiteja Slovenije, na kateri so ponovno ocenili položaj in se pripravili na prelomne čase odločitve, ki prihajajo. Prihodnji teden, v četrtek, 5. novembra, bo prišla v Slovenijo 15-članska inšpekcijska skupina Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki jo bo vodil dr. Thomas Bach iz Nemčije. Obisk bo kratek. Ogledali si bodo Planico, kjer naj bi bili olimpijski smučarski skoki, Kranjsko Goro, kjer naj bi v okviru skupne olimpiade izpeljali slalom, ter Bled in Jesenice, kjer naj bi bil hokejski turnir. Goste bo pričakala močna slo- venska skupina. Skakalno plat prireditve bo "zagovarjal" inž. Janez Gorišek, slalomsko Bojan Križaj, hokejsko pa Janko Po-povič. Sodelovali bodo tudi drugi člani našega olimpijskega komiteja ter strokovnjaki za posamezna področja, ki bodo znali odgovoriti na najzahtevnejša vprašnja. Slovenski del odbora za pripravo kandidature vodi Lojze Peterle. Konkurenca organizatorjev iger je huda. V igri so Salt Lake City (ZDA), Sion (Švi- ca), Ostersund (Švedska), Que-bec (Kanada), Poprad (Slovaška), Jaca (Španija), Gradec (Avstrija), Soci (Rusija) in skupna kandidatura Slovenije, Koroške in Julijske Krajine. Selekcijska komisija bo izbrala štiri kandidate, med katerimi bo komite izbral organizatorja iger. Mi računamo na uvrstitev med četverico, kjer naj bi bili še Američani, Švicarji in Švedi. Kdo bo prišel v drugi krog, bo znano januarja prihodnje leto. • J. Košnjek JESENIČANI ŠE UPAJO g5Senice, 25. oktobra - Dvorana Podmežakla -11. krog Jadranske Sr* evroPske hokejske lige : Acroniks Jesenice : KAC 6:3 J*™. 2:0, 2:3), gledalcev: 2000, strelci za Jesenice: Kadikov 2, Kahmarulin, Poljanšek, Vari, Beljajevski. m**ret* ?recanjem s Celovčani so imeli naši prvaki bolj malo možnosti za uvrstitev na tretje mesto v jadranski skupini evropske '8e. Zmaga proti neposrednim tekmecem pa je možnosti precej Povečala. Jeseničani so tokrat igrali zelo dobro. V prvih dveh tretjinah so 7 ' Popolni gospodarji na ledu. Rezultat take igre so bili štirje adetki v mreži celovškega vratarja. Trije so bili doseženi po lepih i ijah, četrti pa je bil pravzaprav avtogol. Po strelu Varla mimo gola, se je puck od ograde odbil nazaj pred gol gostov, zadel enega o igralcev in končal v mreži. Ob štirih zadetkih pa so si Železarji Pnpravili še kopico lepih priložnosti, tako da so bili deležni aplavzov kakšnih 2000 gledalcev. V zadnji tretjini so gostje vse sile usmerili v napad. V 44. minuti dosegli dva zadetka in že je kazalo na preobrat. Toda naši so Prvak c-'«m so dosegli peti zadetek po lepi akciji Mlinarca in eljajevskega prav v času največjega pritiska gostov. Srečanje je .»O tako odločeno, čeprav so gostje dosegli še en zadetek, potem vrat potegnili še vratarja. Končalo se je tako, da so Jeseničani *aaeli prazna vrata. Hv- va tekma na Jesenicah je dokazala, da se forma prvakov 'ga. To je dobro znamenje pred nastopom rnirju na Švedskem. Jeseničani imajo letos imajt slovenskega hokeja v Martin Dolanc na polfmalnem možnost doseči tekmovanju državnih Jjajvečji uspeh a n°kejskih prvakov. OŠKODOVANI BLEJCI 2 ^?aleki Sportine Bled so gostovali v Mariboru in zmagali zli: ji Nat0 pa so malčki Sportine gostovali v Ljubljani pri Olimpiji gertz. Ljubljančani so s pomočjo sodnikov zmagali. Povedli so, sod °lS° 'z?nafrH' nato Pa dosegli drugi gol. Vsi so ga videli, razen ^Jnika Ljubljančani so nato dosegli drugi gol. Trener Blejcev VenHfl • raJ ie na koncu vratarja zamenjal s šestim igralcem, Če ha,Je ^Portina prejela še tretji gol. Sojenje je bilo nešportno. oi bilo korektno, bi bil izid drugačen. Danes, 28. oktobra, ob Svet"" *>0^° D'eJski malčki doma igrali s Triglavom iz Kranja. * Z. 9>qonet mmtmmmmninn nimiv nogometni konec tedna PUMPIJA PRIHAJA V KRANJ članski ligi bo na Jesenicah derbi med Jesenicami in Loko j£vode, v mladinski ligi pa v Strelišču srečanje med Zarico in Živili. 0 5anj». 28. oktobra - Za nedeljsko srečanje 12. kroga ^a PoraT^' noJ/ornetni hgi hi lahko zapisali, da bo to srečanje v fc^ncev. Živila Naklo so po dokaj dobri predstavi z Mariborom vodil "JU naU) gladko zgubila v Velenju, SCT Olinipija, sicer še dOm |b na.letvici, pa je zgubila drugič zapored, tokrat prvič na b°liš m ^r'^u Ker 'grajo Živila proti dobrim nasprotnikom Se D{^' Sevnarn obeta zanimiva tekma. Tekma med Živili in Olimpijo 29 "ska in kadetska ekipa Gorenjskega glasa gostujeta jutri, niladi v Mub'Jani P" Slovanu. Kadeti bodo igrali ob 11.30, 3fj nJlClJ>a OD P0' dveh popoldne. V tretji ligi zahod bo v nedeljo, ^edvod ~ °b 10'3° 03 Jesenicah Jesenicah derbi med Jesenicami in Loko Ornux Priglav Crcina bo bo že jutri ob 14.30 igral z vodilnimi Zahrvi3"11, ^' jih trenira Brane Oblak. V območni mladinski ligi Pa ho jutri ob 14.30 v Stražišču gorenjski derbi (in tudi derbi J. Košnjek lige\ '""."V Juin on J4.JU v Mraziscu gorcnjsn med Zarico Športplanom in Živili Naklo Gon *>f enJska nogometna liga V«0K0 UHAJA TEKMECEM 'zidi- p ^ro8u gorenjske nogometne lige so bili doseženi naslednji forfef * V Brit°f 0 : 4, Železniki : I>esce Bled Stiks 0 : 3, Britof : rica 3 nčur ]. Visoko : Trboje 4:1, Sava Športplan : Alpina 4 : 0 in : 5) r i;J?lovica LTH 1 : 0. Vrstnired: Visoko 18 (razlika v golih 27 Jelov,?, ,J~ 14- Lcsce Bled Stiks 10, Zarica 9, Sava Športplan 8, Trb LTH 8, Alpina 7, Šenčur 7, Britrof 7, Polet 7, Železniki 6 in vje 5, • j. k# ^tDlNCl ^IV1L NA VRHU I" ohJ?'*0.^ ,udi tekmovanje v 3. slovenski nogometni ligi zahod očni mladinski ligi zahod. Gorenjci imamo v obeh anjih Štiri predstavnike: v članski Triglav Creino in eii,a j' v mladinski pa Živila Naklo in Zarico Športplan. Triglav Had0rnr P" desetih krogih peti z 12 točkami, kolikor jih imajo še rane rSKi ]ahor Kras in Ultrapac, vodilne Črnuče (trenira jih te*- °rane (fti 'aoor *ras in Ultrapac, vodilne (Jrnuce (trenira jih ^dnip^. *) Pa so prve s 16 točkami. Jeseničani so po zmagi v krogu v gosteh pri Biljah napredovali na 10. mesto z 8 *klo s'' Vendar so še v nevarni coni za izpad. Mladinci Živila ^nriapai- ^ v zadnjem krogu niso pustili presenetiti in so v gosteh Pren>at£ i ,ran dekani z 1 : 0, Zarica Športplan pa je doma z 2 :1 Mlikr8a,a Factor sta Jezice, prvem Ker jc zmagal tudi AM Cosmos iz in drugem mestu še vedno skupaj ^ariCaVar A!yl Cosmos in Živila Naklo s 17 točkami brez poraza, ^Portplan pa je tretja s 14 točkami. • J. Košnjek VABILA, PRIREDITVE Košarkarski spored - V prvi A moški košarkarski ligi igra kranjski Triglaviutri, 29. oktobra, ob 20. uri v športni dvorani na Planini s Heliosom iz Domžal. Kranjčani so bili z zadnjem krogu hudo poraženi, tokrat pa lahko zmagajo. V prvi ženski košarkarski ligi gostuje Odeja Marmor iz Škofje Ix>ke jutri ob 18. uri na Jezici z mlado ekipo Jezice. V A-2 moški ligi igra Loka Kava iz Škofje Loke jutri ob 18. uri v športni dvorani Poden s Cometom. V B ligi pa gostuje jutri Didakta iz Radovljice ob 19.30 v Borovnici. • J. K. Tek za Brazde vzdržljivosti - Športna unija Slovenije vabi na 9. tek po Panovcu v Novi Gorici v okviru akcije Brazde vzdržljivosti pod pokroviteljstvom zavarovalne družbe Adria-tic. Start teka na 21 in 10 kilometrov bo ob pol desetih pri osnovni šoli Frana Erjavca. Informacije po telefonu (065) 28 -434. • J. K. Rokometni spored - V prvi državni ženski ligi bo Kranj jutri gostoval v Izoli. V drugi aržavni ligi moški - zahodna skupina bo Besnica jutri ob 17. uri igrala v Grosupljah, Šešir jutri ob 20. uri doma z Novo Gorico, Preddvor Tab Ing pa jutri ob 18. uri doma z Akripolom iz Trebnjega. V drugi ženski državni ligi -zahod igra Lokastar v soboto ob 18. uri doma s Krim Electo B, v Kranju bosta igrala Planina in Kranj B, Sava Kranj pa bo v nedeljo ob 10.30 doma igrala z Zagorjami. V tretji državni ligi moški so "gorenjski" pari Sava Kranj : Mokerc (sobota ob 18. uri), Kodeljevo : Šešir B (sobota ob 17. uri), Radovljica Š. Bled : Jezersko (nedelja ob 10. uri) in Preddvor Gorjanc : Dom Žabnica danes ob pol sedmih. Pri starejših deklicah center so pari I .okastar: Krim Elekta (sobota ob 16,15), Planina Kranj : Kranj (ura še ni določena) in Sava Kranj : Ribnica (nedelja ob 9. uri). • J.K. Odbojkarski spored - V soboto, zaradi nastopa reprezentance ni tekem v 1. DOL. Tudi ekipa Termo Lubnika ie prestavila svojo tekmo na 2.11., tako da bodo na Gorenjskem le tekme v III. DOL. Tako igrajo doma - moški Plamen : Prvačina (OŠ Lipnica ob 19. uri), Bled II : Bohinj (OŠ Bled ob 18. uri) in Triglav : Kamnik II (ŠD Planina ob 14. uri), v ženski konkurenci pa: Mehanizmi Kropa : Novo mesto II (OS Lipnica ob 17. uri) in Bled II : LIK Tilia II (OŠ Bled ob 16. uri). • B. M. osi®gnNjE mmmimimjnin POLOVIČNI USPEH JESENIŠKE KOŠARKE Jesenice, 25. oktobra - Jeseniške košarkarice so v II. slovenski košarkarski ligi gostovale pri Šentvidu in zgubile z 71 : 67. Prvi polčas je bil izenačen, v začetku drugega so si nabrale domačinke 11 točk prednosti, nato pa so Jeseničanke zaigrale boljše in v zadnjih sekundah izenačile. V podaljšku so domačinke zasluženo zmagale. Jeseničanke so igrale boljše kot na zadnjih tekmah, vendar je bil izkoristek pri prostih metih samo 40-odstoten. Strelke za Jesenice Halilagič 5, Gašperin 10, Jovanovič 20, Ališič 6, Sokolov 12, Kero 2 in Hadžimuratovič 12. Košarkarji pa so v 3. ligi - zahod eno tekmo dobili, drugo pa po zaslugi sodnikov zgubili. Najprej so premagali Vič z 89 : 80, spet pa je zanesljivo igral Košir. Zmaga domačih bi bila lahko še višja, vendar so v zadnjih minutah igrali neresno. Zadetke so dosegli SuČur 5, Bešič 5, Naumovski 10, Henič 9, Jovanovič 5, Klarič 5, Kristan 10, Košir 30 in Milakovič 7. V drugi tekmi pa so v Portorožu zgubili z domačini s 108 : 75. Prvi polčas so dobili domači le s tremi točkami, v drugem polčasu pa so domači igrali zelo grobo in provokativno in s pomočjo sodnikov zmagali. Zveza bi morala poslati delegate tudi na tekme nižjih lig. Ker ni kontrole, počno sodniki, kar se jim zljubi. Koše za Jesenice so dosegli Šučur 2, Bešič 2, Naumovski 2, Henič 15, Krupič 2, Jovanovič 11, Klarič 10, Humar 10, Košir 7, Milakovič 5 in Balon 9. • F. Rizvanovič M® MUH I TENISlMtKOmilE ZAČETEK GORENJSKIH LIG Začela se je gorenjska namiznoteniška liga. Zaradi velikega zanimanja so ekipe razdeljene v A in B ligo. V A ligi igrajo, razen lanskega prvaka Križe I, še Križe II, EGP I, Gumar, Kondor, Merkur, Jesenice I in Šenčur, v B ligi pa drugi ekipi Jesenic in Šenčurja, tri ekipe EGP, Sava Duplje in Predoslje. Lige bo tudi tokrat vodil Tone Korenjak iz Gumaria. V prvem krogu so bili doseženi naslednji izidi: Križe 1 : Križe 2 6:4, Gumar : Kondor 10 : 0, Jesenice 1: EGP 1 3 : 7 in Merkur: Šenčur 8 : 4, v B ligi pa Šenčur 2 : Jesenice 2 0 : 10, EGP 2 : EGP 3 10 : 0, EGP 4 : Sava 3 : 7 in Duplje : Predoslje 4 : 6. Jutri ob 11. uri bo v športni dvorani Poden turnir članov v okviru delavskih športnih iger Sjkofje Loke. Sodelovalo bo 17 moštev, naslov prvaka pa brani LTH OL. • J. Starman OBVESTILI Partizan EGP iz Škofje Loke bo jutri ob 9. uri v športni dvorani Poden organiziral odprti turnir v namiznem tenisu za mlajše pionirje. Igralo bo 86 pionirjev. To bo največja namiznoteniška prireditev v Škofji Lola. Kegljava Triglava iz Kranja so pred pomembnimi dvoboji. Jutri ob 16. uri bodo igrali v Žalcu, v četrtek, 3. novembra, pa bo na Rrenovljenem kegljišču v Kranju pomemben dvoboj z Gradisom forikom iz Ljubljane. Derbi kola bo ob 16. uri. Kranjski reprezentant Albin Juvančič pa odhaja v soboto, 5. novembra, v prvi na turnir državnih prvakov v Bolzaho. • V. O. ODBOJKU TRI IGRALKE AVTOHIT BLEDA V REPREZENTANCI V soboto in nedeljo bosta na vrsti prvi tekmi državnih reprezentanc v okviru predkvalifikacij za Evropsko prvenstvo. Kljub temu da je v reprezentancah prišlo kar do velikih sprememb, pa se v nobeni ne predajajo vnaprej. Pa vendar strokovnjaki dajejo več možnosti za uspeh ženski ekipi, ki igra v soboto v Ljutomeru prvo tekmo proti reprezentanci Belgije. V ženski ekipi bodo privč nastopile kar tri igralke blejskega Avtohita, saj se je Kreigherjevi in Domitrovičevi pridružila še Petračeva. Edi Dolinšek, selektor naše reprezentance, je v razgovoru pred tekmo dejal, da je prepričan v zmago Slovenije, če bi bila reprezentanca popolna. Kljub temu da nekatere stalne reprezentantke manjkajo, pa vseeno upa na zmago in uvrstitev na kvalifikacije. Tudi v moški ekipi je prišlo do velikih sprememb (posamezni reprezentantje niso v formi, so poškodovani, posamezni pa so se tudi odpovedali nastopu). Tako je selektor Viki Krevsel na zadnje priprave povabil tudi nekatere mlajše igralce. Kljub temu pa vodstvo reprezentance še vedno resno računa na ugoden razplet tekme, ki bo v nedeljo v Mariboru. Njihov nasprotnik pa bo reprezentanca Belorusije in samo upati je, da je optimistično razpoloženje vodstva pravilno, saj je znano, da so vse reprezentance iz območja bivše Sovjetske zveze dokaj močne. • B. Maček ŠJKOMET n PODVIG ŠEŠIRJA Skofja Loka - Rokometaši Šeširja iz Škofje Loke, ki so se edini med gorenjskimi ekipami uvrstili med šestnajst najboljših ekip v Pokalu Slovenije so v prvem srečanju osmine finala v Škofji Loki presenetljivo visoko premagali prvoligaša Dravo s Ptuja 25:17. Domači rokometaši, ki z letošnjimi nastopi v drugoligaški konkurenci nikakor ne uspevajo po željah, so tokrat odločno začeli že na začetku. Odlična obramba je botrovala nekaj hitrim protinapadom in v 17. minuti so Ločani imeli prednost s 6:3. Gostje so do 26. minute izenačili na 7:7. Ob koncu prvega dela in takoj v nadaljevanju pa so si "klobučarji" z delnim izidom 8:0 priigrali lepo prednost. Gostje so bili povsem nemočni, tako je bilo v 46. minuti kar 22:10, vendar domači niso zdržali v tem tempu, tako da so Ptujčani v zadnjih minutah le oblažili poraz. Pred povratnim srečanjem na Ptuju imajo tako Ločani lepo prednost, ki pa je lahko tudi zapeljiva. Na Ptuju se zna vse obrniti, Drava je le prvoligaš. Zadetke za Šešir so dosegli: Boris Tomič 5, Boštjan Frelih 1, Urban Šile 5, Aleš Dolinar 3, Gregor Cvijič 8 in Miha Keše 3. Z nekaj lepimi obrambami pa se je odlikoval tudi vratar Andrej Peternel. Ločani bodo jutri, 29. oktobra 1994, ob 20. uri na Podnu v šestem krogu druge lige gostili Novo Gorico. * Dare Rupar LJUBELJ IN KRANJSKA GORA V drugem krogu gorenjske kegljaške lige je Elan zasluženo premagal Adergas, Kranjska Gora je z dobrim izidom zanesljivo zmagala v Škofji Loki, v dvoboju drugih moštev Jesenic in Ljubelja so slavili gostje, v Kranju pa je mlada ekipa Triglava kljub dobri igri zgubila z Lubnikom. Izidi: Elan : Adergas 6 : 2, Simon Jenko : Kranjska Gora 2 : 6, Jesenice : Ljubelj 1 : 7 in Triglav : Lubnik 1 : 7. Vodita Ljubelj in Kranjska Gora s po 4 točkami. V 3. krogu bodo igrali Adergas : Simon Jenko (sobota ob 11. uri) in ob 16. uri Lubnik : Elan in Kranjska Gora : Jesenice. Tekma Ljubelj : Triglav bo v nedeljo ob 9. uri. • J. Pogačnik ŠPORTNA ZVEZA KRANJ Partizanska 37, 64000 Kranj, tel. (064) 211-176, fax: (064) 211-235 Na podlagi 35. člena Pravil Športne zveze Kranj objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo naslednjih del po pogodbi na objektu pokriti olimpijski bazen v športnem centru Kranj: 1. Upravljanje in vzdrževanje strojnega pogona na objektu, ki obsega naslednje podsklope: - prezračevalni sistem, - strojni park kotlarne, - kvalitetna oskrba vode v skladu s Pravilnikoma o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. list SRS, št. 1/87). 2. Čiščenje obratovalnih površin objekta v naslednjih dveh sklopih: - obratovalna površina bazena v velikosti ok. 2000 m2, - celotna površina objekta v velikosti ok. 7000 m2. Pod točko 1 se daje celovita ponudba, pod točko 2 se daje dve ločeni ponudbi. Ponudbe morajo poleg osnovnih ponudbenih pogojev vsebovati tudi naslednje podatke: - dokazilo o registraciji za zahtevana dela (izpiske iz sodnega registra), - dokazilo o kadrovski in strokovni usposobljenosti odgovornih kadrov v podjetju ponudnika, - reference o dosedanjem delu na zadevnih področjih dela. Vse dodatne informacije (ogled objekta) se dobijo na tel. št. 064/211-176, 211-235. Pisne ponudbe v zapečatenih ovojnicah z oznako "POKRITI BAZEN - PONUDBA" se bodo sprejemale na naslov ŠPORTNA ZVEZA KRANJ, Partizanska 37, v roku 15 dni od dneva objave. KOMENTAR GORENJSKI POSLANCI za GLAS Kranjskega župana težave V7ne B aster "Poglejte, nimam penisa, vendar imam jajca," bi bilo lahko, metaforično vzeto, če ne bi šlo še vse preveč za dolino šentflorjans-ko, volilno geslo bodočega kranjskega župana. Gospodu oziroma gospe, ki bo vzela v zakup eno največjih županskih pisarn od sicer 11 slovenskih mestnih občin, bi ob tem sicer veljalo prišepniti, da je stavek zrasel na zelniku kon-troverzne Madonne, in da je bil v svoji avtentičnosit naravnan na povsem drugo temo. Koga na Zahodu pač zanima, če nekaj deset tisoč ljudi, primerljivih z dvema stolpnicama Nevv Yorka, na novo riše domače ograje in postavlja predsednike hišnih svetov. Znotraj podalpskega sveta, kjer je Politika za mnoge še vedno višje od Boga, in reke, če se tako ukaže, pač tečejo tudi navzgor, pa je prvo demokratično drobljenje oblastniških strasti za mnoge tako rekoč stvar preživetja. Uperimo prst v Prešernovo mesto, ki to seveda ni, saj za kulturo ne zna poskrbeti ustrezno imenu velikega pesni- ka, in odprimo vrata pisarne kranjskega župana, ki bo verjetno tudi v prihodnje uradoval v sedanji občinski hiši, čeprav je hkrati slišati tudi glasove o tem, da bi Županstvo prenesli na Glavni trg, v staro mestno hišo, ki danes predvsem služi poročnim koračnicam. Prav dostojno bi bilo, če bi se, tako kot bo očitno primer v Ljubljani, tudi v Kranju za prestol župana pomerile znane in resničnega zaupanja vredne osebnosti. Pa to ne znane zgolj domačemu ogledalu, pač pa vsaj še kakšen kilometer dlje. Kot je namreč soditi po imenih, ki so Že pricurljala v politične ku-loarje, kranjske politične stranke bolj stavijo na ljudi znane predvsem lokalnim plotovom. Resda gre lahko v tej fazi tudi zgolj za manipulacije, kajti končni rok obe-lodanitve imen, je kljub vsemu, vsaj za nekatere, še dokaj daleč, čeprav bo 9. november vsak čas tu. Kranjski župan - zakaj ne bi imeli Županje? - bo imel, kljub glede na zakonodajo dokaj zvezanim rokam, obilico dela. Za začetek bi ga veljalo napotiti kar na potep skozi stari del meste, kije vedno dlje od podobe vredne regionalnega centra. Za hip bi se pred tem lahko ustavil pred domom nekdanje jugoslovanske armade in povedal ali se bo stavba podrla, preden bo dobila novega najemnika, le streljaj od nje pa bi lahko na primeru osrednje avtobusne postaje dokazoval kranjsko hipotezo pojma začasnosti. In vsaj ob še treh spomenikih bi se mu lahko milo storilo: ko bo pomagal iskati denar za stroške vzdrževanja razvpitega (še vedno neodprtega) plavalnega bazena, ko bo čakal na odprtje Kokrškega mostu, in ko bo zazidal temeljni kamen Kranja vredne koncertne dvorane. Pa to še ne bo vse. Če namreč zaključimo v duhu začetega. "Da bo Kranj postal mesto potrebuje tudi bordel," bi verjetno vzdihnil Peter Mlakar, častni član Laibacha, ki so mimogrede te dni ponovno napolnili police glasbenih trgovin. Novi kranjski župan - županja, tako ob vsega zaupanja vrednemu izrazu na plakatni fotografiji in vzkliku za mase potrebuje tudi škarje. Njihova obrabljenost bo namreč odločala prihodnje volitve. GORENJSKI POSLANCI za mmmm glas Nepotreben zaplet Dr. Dušan z?«vJe/c, poslanec ZJL v Državnem z.t>orvi Z JIH Moram priz- telko pričakoval naslednjo sejo odbora za mednarodne odnose - ta naj bi bila v ponedeljek, 24. oktobra, ob 12. uri, toda sledilo je razočaranje, kajti seja je bila zadnji hip odpovedana. Predložili so nam dnevni red, ki je obetal odgovore na zanimiva, pa tudi neprijetna vprašanja. Namreč, v naši zunanji politiki se je ta mesec zgodilo toliko, po besedah ministra Peterleta obetavnega, da smo se z eno nogo že čutili v pridruženem članstvu Z Evropsko unijo. Nato je sledil hladen tuš. Izvedeli smo, da naj bi bil eden od pogojev za privolitev Italije za obravnavo prošnje Slovenije za pridruženega člana Evropske unije, sprememba slovenske ustave. V ustavi naj bi spremenili člen, ki govori o prodaji nepremičnim tujcem. Tako je po obetavnem srečanju ministrov Peterleta in Martina in podpisanem sporazumu v Ogleju nastal vtis, kot da je naša vlada popustila italijanskim zahtevam in jim ponudila več, kot so v EU od nas zahtevali. Slaba volja poslancev in nezaupanje v vlado se je stopnjevalo s prebiranjem člankov o izjavah voditelja Nacionalne desnice g. Gian-franca Finija, ki je navedel vrsto zahtev. Slovenija mora uresničiti predlog o prilagoditvi evropskim normativom v zvezi s pravico kupovanja nepremičnin, lastnine ezulov se ne sme prodajati, italijanski manjšini v nekdanji Jugoslaviji je treba zajamčiti celovitost, ne da bi Italija kakorkoli zaščitila slovensko manjšino, itd. Skrb za italijansko manjšino v Istri in Dalmaciji je izrazil tudi predsednik odbora za mednarodne odnose italijanskega parlamenta Mirko Tremaglia, ko je za to ob- močje predlagal ustanovitev avtonomne pokrajine. Skratka, naš "uspeh" v Ogleju se je v trenutku sesul, saj je pokazal vso spretnost italijanske diplomacije in doslej prikrite italijanske ozemeljske želje, pa čeprav za začetek "samo" v obliki avtonomne pokrajine. Italijani tu zavestno pozabljajo na Osimski sporazum iz leta 1983 in naš vstop v EU pogojujejo z izsiljevanjem, kar ni značilno za dobroso-sedske odnose. Evropa se ta hip na to še ni odzvala, predsednik Drnovšek pa je o nastalih neljubih dogodkih z Italijo in predlogih za reševanje le-teh obvestil nemškega kanclerja Kohla, italijanskega premiera Berlusconija, podpredsednika Evropske komisije Sira Leona Brittna, veleposlanike držav članic EU s sedežem v Ljubljani, itd. Vse to nam je poslancem odbora za mednarodne odnose upravičeno "dvigalo pritisk" in popolnoma se strinjam s predsednikom odbora, da je sejo odpovedal. Razprava v nastalem položaju ne bi bila produktivna, pač pa emocionalno nabita in zato lahko tudi žaljiva. Minister za zunanje zadeve je na koncu prilil še olja na ogenj Z izjavo, da gre pri oceni deklaracije iz Ogleja tudi za notranje politične interese in položaj pred lokalnimi volitvami. Na vsak način je bila to zelo nekorektna izjava tembolj, ker ne vemo (dopuščam možnost, da mu delamo krivico), s kakšnimi argumenti je v Ogleju branil slovenske interese. Slovenci namreč nismo in ne moremo pozabiti nasilja fašistov v Benečiji pred vojno, med vojno, da o koncentracijskih taboriščih na otoku Rabu, v Gonarsu in žrtvah vojne niti ne govorimo. Ob upoštevanju vsega navedenega je bilo žal res naj- Kdo laja in kdo grize Brane Eržen, poslanec v Državnem zboru boljše, da je bila seja odbora odpovedana. Naša zunanja politika se bo morala močno potruditi, da bo popravila nastalo škodo in nekako "umirila žogo". Škoda. Treba je namreč priznati, da smo člani odbora za mednarodne odnose zunanje ministrstvo večkrat opozarjali, da pogrešamo sodelovanja in izmenjavanja informacij z njimi. Tako je minister za zunanje zadeve vodil zunanjo politiko dokaj samostojno in zato nosi tudi polno odgovornost zanjo. Zgodilo se je in ne samo enkrat, da je na vprašanje, o čem je tekla beseda, na primer na razgovorih s hrvaško delegacijo na Brdu odgovoril, da o tem ne more govoriti. Čez dva dni smo o vsebini teh "zaupnih razgovorov" slišali vse na hrvaški televiziji- Prav tako smo o vsebini razgovorov v Ogleju izvedeli iz časopisov. Tako pač ne gre! Na tej seji odbora za mednarodne odnose naj bi nam naš veleposlanik pri Evropski uniji v Bruslju dr. Boris Cizelj obrazložil izhodišča za pogajanja o sklenitvi asociacij-skega sporazuma (pridruže-valnega) sporazuma z EU. To je tema, o kateri poslanci kar nekaj vemo, še vendo pa premalo. Za enkrat je predvsem živa želja po vstopu v Evropsko unijo, vsi vidimo v tem pristopu neke koristi, prednosti, kredite, vstop na evropski trg, ne pa tudi obveznosti. Bojim se, da ne bodo obveznosti nič manjše, kot koristi Vsekakor pa bomo sredi integracijskih trgovskih povezav, ki potekajo po Evropi (Evropska unija, države Višegrajske skupine, EFTA) težko dobro živeli, delali in prodajali, če bomo ekonomsko izolirani. Na vsak način pa bodo o teh temah potekale še dolge razprave. Ko je neustavljivi pozi-tcijski preglaso-valni valjar, katerega legitimiteto in sklepčnost so po večini tvorili čustveno zavrti in slepo strankarsko pripadni predstavniki ljudstva, potrjeval svoje sodnike, sem z nekaterimi opozicijskimi kolegi sedel na balkonu parlamentarne dvorane. Jezen in nemočen sem opazoval, kako so z vsakim pritiskom na gumb delili odpustke tudi tistim sodnikom, katerih dosedanje delo je bilo v posameznih primerih sporno in daleč od norm neodvisnosti, na katere se sklicuje sodstvo. In danes morda kar preveč naivno upam, da ti gospodje s trajnim mandatom pri svojem prihodnjem delu ne bodo preveč obremenjeni s tehtanjem med tistimi političnimi strukturami, ali celo posamezniki, ki so jih podprli, in ostalimi, ki so si upali dvigniti glas in opozoriti na to, da zadeva smrdi. Ves absurd okoli tega, kdo naj bi bil pravzaprav tisti, ki naj bi ne samo tehtal dobre lastnosti kandidatov, ampak tudi opozarjal na posamezne sporne primere, se pravzaprav najlepše vidi iz izjave nekdanjega pravosodnega ministra, g. Kozinca. Le-ta je dejal, da očitki na račun Sodnega sveta glede spornih kandidatur niso upravičeni, da kandidature kot take selekcijsko pripravlja Personalni svet, jih odstopi Sodniškemu svetu, le-ta pa jih pedlaga v potrditev državnemu zboru. Torej, DZ kot zadnji člen v tej verigi nosi največjo odgovornost in ravno zaradi te smo bili poslanci še toliko bolj upravičeni, če ne celo zavezani k temu, da smo nasprotovali nekaterim spornim kandidaturam. Na žalost samo opozicijski poslanci! Škarje in platno sta bila več kot očitno v rokah pozicije in sodniško ogrinjalo je tokrat urezano po njihovih merah. Opoziciji pa je ostal samo očitek, da nedopustno posega v izvršilno oblast. Tako je K & L D.O.O. KRANJ MAISTROV TRG 11 vabi k sodelovanju NATAKARJA Pogoji: - srednja gostinska šola, smer natakar - zaželena praksa Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen Čas s 3-mesečnim poskusnim delom. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh do zaključka objave. Kandidati naj svoje vloge z dokazili pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: K & L, d.o.o., Kranj, Maistrov trg 11. |064/22-11-33 \ bnriHMTTTrd' celotno glasovanje in potrjevanje sodnikov izzvenelo v, na žalost uspešnem, prozornem poskusu preinterpretacije ustavne norme 130. člena Ustave RS in sicer v smeri, da je DZ samo mehanično potrdil predloge Sodniškega sveta. Očitke nekaterim sodnikom je pozicija vešče opravičevala z dejstvom, da so bili sodniki v prejšnjih časih hote ali nehote zavezani sistemu in da so morali nastopati v vlogi podaljšane roke oblasti. S takšnimi argumenti nastopajo tudi takrat, ko je beseda o nekdanjih oficirjih, zdajšnjih častnikih, o posameznikih iz ljudske milice, zdajšnje policije, pa carinikih in oh in sploh. Ker pa ne govorimo o robotih, vsaj jaz ne govorim o njih, ampak o ljudeh, ki naj bi delali z ljudmi in odločali o njihovi usodi, takšnih argumentov ne morem sprejeti. Tako se je skozi parlamentarno rešeto prebil tudi eden od dveh najbolj spornih kandidatov, g. Šubic. Zadeve okrog Elana naj bi bile tiste, ki naj bi mu najbolj onemogočale pridobitev trajnega mandata. Baje naj bi bilo najbolj sporno dejstvo, da je dovolil, da interese upnikov in kupca zastopa ista oseba. Stvari ne poznam dobro in je ne želim tehtati, niti komentirati, vem pa, da se je g. Šubic avgusta 1992 zavestno podpisal pod politični pamflet, ki je meni in g. Lapu očital, da sva med drugimi "utemeljeno osumljena priprave atentata na g. Kučana in g. Drnovška". Vsebinsko bi zadevo lahko uvrstili tako med komedije kot drame, zame pa je in bo ostala grozljivka. Režiser predstave je sicer "neznan", povsem jasno pa je, da je glavno statistično vlogo odigral prav g. Šubic. Ta povsem očiten poizkus politične diskvalifikacije nekaterih se je, kljub hišnim preiskavam, zaslišanjem in informativnim pogovorom, kot so to takrat imenovali organi pregona, končal klavrno, vsaj zaenkrat. Zakaj zaenkrat? Na poslansko vprašanje g. Lapa o tem primeru je notranje ministrstvo odgovorilo, da zadeva še ni končana. Torej je dejstvo, da danes kar trije, takrat osumljeni atentatorji na predsednika države, sedimo v DZ, edina ovira za nadaljevanje postopka. Zato se upravičeno sprašujem, ali se temu dokumentu, ki danes uokvirjen visi na steni moje dnevne sobe, po izteku mandata, ne bo pridružil še kakšen. Morda mi bo na to vprašanje, takrat, ko ne bom več med "privite-giranci", odgovoril kar g-Subic sam.Sicer pa dolgčas nam v DZ v nobenem primeru ne bo! Na parlamentarni blagoslov čaka v naslednjem paketu še 160 sodnikov In opozicija se bo spet oglasila in opravila svojo dolžnost. In kot mi je na eni od se) parlamentarnega odbora dejal, očitno preobremenjen S težo doktorskega naslova, eden od pozicijskih kolegov, da naj bi opozicija lajala, pozicija pa grizla, je povsem jasno, da bomo lajali Se naprej! Morda bomo s tem vse tiste, ki jim bo namenjen ugriz, vendarle že vnaprej opozorili na to, kaj jih čaka- In takrat, ko že dolgo več ne bom več poslanec, in takrat, ko bo beseda demokracija dobila slovenski prevod tudi v praksi, takrat bo srečno in lepo živel ta naš narod slovenski. GOTOVINSKO POSOJILO Denarna stiska je vedno neprijetna. Dovolite, da Vam pridemo naproti. Od 21.10.1994 dalje Vam Gorenjska banka d.d., Kranj ponovno lahko odobri gotovinsko posojilo z odplačilno dobo 3 (treh) let. Tudi posojila za nakup starega avtomobila lahko sedaj odplačujete na daljšo dobo in sicer na 3 (tri) leta. Gorenjska^ Banka Banka j posluhom ^PREJELE SMO Odg, ovor na protestno pismo (Gorenjski glas, 21. oktobra 1994) V zvezi z reševanjem problematike odlaganja komunalnih odpadkov vam telimo Pojasniti nekatera dejstva, na Podlagi katerih boste lahko Presodili, ali je naš postopek korekten ali ne. S problemom komunalnih odpadkov se Izvršni svet občine Skofja Loka ukvarja ie vrsto let. Ker gre za zelo resen problem, je IS na svoji 8°- seji, 15. 9. 1992 sprejel sklep, s katerim je imenoval strokovni odbor IS za razrešitev problema odlaganja komunalnih odpadkov. Odboru Predseduje ga. Marija Pogačnik, članica IS, ki pokriva Področje varstva okolja, ostati člani pa so še: g. dr. Marjan Ivane - strokovnjak na področju ravnanja z odpadki, g. hna Kepic - direktor Komunalnega podjetja Skofja Loka, S- Brane Murnik - sekretar na Sekretariatu za prostof in okolje občine Skofja Loka in hor Martinšek - strokovni delavec na Sekretariatu za Prostor in okolje). Rešitev tega problema smo Poskušali poiskati v povezavi Z Ministrstvom za okolje in Prostor, vendar nismo dobili ustreznih rešitev. Navezali smo stike s sosednjimi obči-nfmi z namenom, da bi se dogovorili za skupno reše-v<*nje tega problema (regionalna deponija), vendar tudi tukaj ni bilo pozitivnega rezultata. Proučili smo tudi motnost odvalanja komunal-nih odpadkov na druge uredne deponije, vendar brez "speha. . Deponija v Dragi, ki je 'Ocirana na prodnih naplavi-Koh, se hitro polni, tako da bo kmalu polna. Zaradi tega so Zbori občinske skupščine 9. 1992 sprejeli sklep, da je Potrebno poiskati novo lokajo za deponijo komunalnih °dpadkov in poskrbeti za Uvedbo ločenega zbiranja komunalnih odpadk ov. Odbor je nato pripravil r<*Zpis za izbor izdelovalca Projekta: IZDELAVA STROKOVNIH REŠITEV IN pRESOJO MOŽNIH LO-fACU ZA DEPONIJO KOMUNALNIH ODPADKOV t OBČINI SKOFJA **°fc4. Na podlagi 10. ponudb smo izbrali Inštitut za kološki inženiring iz Mari-°r«. ki ima na tem področju Sloveniji največ referenc, esno pa sodeluje z Minis-'r«vom za okolje in prostor "o Področju odlaganja komu-Mnih odpadkov in projektir-•tya deponij za komunalne u«Padke. V razpisu smo zah-ohH i d" v PostoPku lokacije Čin J° ce'otno območje ob-.ne, da pri izboru upoštevajo C2e' i?iih zahtr Ev' taki 5kupnost za lociranje Za nin objektov, s ciljem, Z poviti sodobno deponijo tUrSo Pripadajočo infrastruk-in * x{°dplinjevanje, lovljenje polt- ie izcednih vod, kom-oH^lrTie biološke frakcije Ydkov, ipd). Z Ir?talu po Podpisu pogodbe smo iz Maribora (aPril 93> in i %r°blematiko odlaganja talnih!0 zbiranja komu-tud odPadkov predstavili prJ na Radiu Žiri, kjer smo b0tn javno povedali, da Zq l iskoli novo deponijo komunalne odpadke na Škofnetn obfnočju občine Ptdia L°ka, in da bomo Zbiavili ProJekt ločenega C ;a komunalnih odpad-k i"l°bmočJu občine Skof- p^Zporedno s tem projektom j jjHto sklenili tudi pogodbo KuPmo SEPO (skupina za oceno posegov v prostor) pri Inštitutu Jožef Štefan iz Ljubljane, ki projekt v celoti spremlja in daje pripombe na delo IEI, tako da se ne bi Zgodilo to, da bi morali po končanem projektu zaradi morebitnih pomanjkljivosti v postopku celoten projekt ponoviti. Na vaše trditve navedene v protestnem pismu odgovarjamo z naslednjimi dejstvi: ad 1) Temeljni princip dela Odbora za reševanje problema odlaganja komunalnih odpadkov je sprotno obveščanje javnosti o delu izvajalcev IEI in o rezultatih posameznih delovnih faz- Po vsaki izdelani in usklajeni (SEPO) delovni fazi smo izsledke predstavili javnosti. Že prej smo omenili, da smo junija 1993 na Radiu Žiri napovedali, da bomo iskali novo lokacijo za deponijo komunalnih odpadkov oz. za center za ravnanje s komunalnimi odpadki (C ERO). Prvo delovno fazo (postopek in kriteriji za izbor lokacije) je IS občine Skofja Loka sprejel 28. decembra 1993. Takrat je tudi sprejel sklep, da je še pred obravnavo rezultatov 1. faze postopka na zborih Občinske skupščine potrebno organizirati predstavitve rezultatov I. faze za vse občane občine Skofja Loka. Te predstavitve so bile organizirane v času od 18. do 24. januarja 1994. Gradiva in vabila smo poslali na vse KS, obvestila za te predstavitve pa so bila objavljena tudi na Radiu Žiri. Za območje KS Stara Loka - Podlubnik je bila ta predstavitev 24. januarja ob 17. uri v sejni sobi SO Skofja Loka. Te predstavitve se je udeležilo 17 udeležencev, med njimi sta bila tudi g. Vinko Bešter in g. Herman Lunder iz KS Stara Loka Podlubnik. Prvo fazo projekta so 28. februarja 1994 sprejeli zbori Občinske skupščine. Inštitut za ekološki inženiring je 23. marca 1994 izdelal drugo fazo projekta, na katero Je 5. aprila 1994 SEPO izdal pozitivno mnenje. Odbor za reševanje problema odlaganja komunalnih odpadkov v občini Skofja Loka je drugo fazo projekta obravnaval 6. aprila 1994 in jo tudi sprejel. Sprejel pa je tudi sklep, da se gradivo predstavi vsem KS, na območju katerih se nahajajo območja, na katerih obstaja možnost lokacije za deponijo komunlanih odpadkov (CERO). V ta namen je IS 11. aprila 1994 ob 15.30 uri v sejni sobi IS organiziral predstavitev za predstavnike naslednjih KS: KS Bukovica - Bukovščica, KS Javorje, KS Kamnitnik, KS Poljane, KS Selca, KS Stara Loka - Podlubnik in KS Sveti Duh. Te predstavitve so se udeležili predstavniki vseh KS, razen KS Javorje in KS Poljane. Vse omenjene KS so dobile tekstualni del gradiva, grafični del pa smo predstavili na sestanku. S takim načinom dela so bile seznanjene tudi vse KS (pogovori po telefonu s predsedniki oziroma tajniki Svetov KS). S predstavniki KS smo se dogovorili, da organiziramo terenske oglede območij, ki so se izkazala kot primerna, da bi na njih lahko poiskali potencialne lokacije za CERO. Takrat smo se tudi dogovorili, da bomo krajane podrobneje informirali šele tedaj, ko bodo znane konkretne možne lokacije, kajti dosedaj je bil odziv na vse predstavitve postopka zelo slab. Drugo fazo postopka so zbori Občinske skupščine sprejeli na svoji 35. seji, dne 25. aprila 1994. Ga. Pogačni-kova pa je rezultate II. faze predstavila po Radiu Žiri. Tretjo fazo postopka smo prvič obravnavali s predstavniki KS 22. avgusta 1994, še pred obravnavo na Izvršnem svetu. Na ta sestanek smo vabili predstavnike naslednjih KS: Bukovica - Bukovščica, Kamnitnik, Poljane, Selca, Stara Loka - Podlubnik, Sveti Duh. Vsem smo poslali kompletno gradivo (tudi karte z vrisanimi potencialnimi lokacijami). Na tem sestanku smo tudi sprejeli sklep, da se gradivo še dopolni, da bo bolj razumljivo, in da se potem organizirajo predstavitve v vseh KS na območju ali v neposredni bližini katerih so potencialne lokacije. Še prej pa bi v isti sestavi obravnavali dopolnjeno gradivo. Enake sklepe je sprejel tudi IS, ki je rezultate III. faze obravnaval 23. avgusta 1994. Dopolnjeno gradivo smo predstavnikom že omenjenih KS predstavili v ponedeljek, 3. oktobra 1994, v sobi IS SO Skofja Loka. Takrat smo se tudi dogovorili za javne predstavitve po KS. Tekst vabila smo pripravili na Odboru in ga poslali v vse KS. Način obveščanja krajanov v vsaki KS pa je stvar same KS. Vabila za predstavitev pa so bila objavljena tudi na Radiu Žiri. ad2) Menimo, da je odgovor na to vprašanje podan že pod prvo točko. ad3) Da v uvodnem gradivu ni navedeno, da potencialna lokacija "Dobava" leži v KS Stara Loka - Podlubnik, je samo napaka pripravljalca gradiva, kajti v vseh dosedanjih postopkih smo KS Stara Loka - Podlubnik redno obveščali in ji pošiljali vsa gradiva kot drugim KS, kar je razvidno tudi iz odgovora na prvo točko vašega protestnega pisma. ad4) Ime Dobrava je delovno ime in so ga izbrali projektanti na IEI. To ime se prvič objavlja šele v tej (III.) fazi-Dejstvo pa je, da je to ime na kartah tega območja merila 1.5000in 1:50.000, ki so bile projektantom osnova za dosedanje delo. ad5) g. Vincencij Demšar se je zaradi resnosti in zahtevnosti projekta udeleževal vseh sej Odbora od sprejema II. faze projekta dalje. Bil je navzoč tudi pri vseh predstavitvah III. faze, razen na predstavitvi za KS Stara Loka - Podlubnik in KS Kamnitnik, zaradi drugih obveznosti. Poudariti pa moramo, da gre tu predvsem za strokovno predstavitev projekta in seznanjanje krajanov Z delom na tem projektu, ne gre pa za nobeno prepričevanje oziroma vsiljevanje potencialnih lokacij. G. Kepic se je udeležil samo predstavitve v KS Sveti Duh. Deponija komunalnih odpadkov je eden izmed infrastrukturnih objektov v lasti občine, ki pa jo le-ta na podlagi javnega razpisa in koncesijske pogodbe lahko odda v upravljanje izbranemu izvajalcu. V tem trenutku pa je še prezgodaj govoriti, ali bo upravljalec nove deponije Komunalno podjetje Skofja Loka. adb) Na javnih razpravah o postopku za določitev lokacije za CERO smo vse udeležence anketirali z vprašanji: - ali menite, da Skofja Loka potrebuje sodoben center za ravnanje z odpadki (da, ne, ne vem)?, - vam je znano, koliko divjih odlagališč je na območ- ju občine skofja Loka (število)? - Ste pripravljeni za uveljavitev sodobnejšega načina ravnanja z odpadki (ločeno zbiranje papirja, stekla, bioloških odpadkov..., urejeno odlaganje, ipd.) plačati več kot doslej (da, ne)? - kako bi opredelili pomembnost in težo posameznih dejavnikov pri postavitvi odlagališča odpadkov v prostor (vpliv na okolje, vpliv na ljudi, stroški za izvedbo in obratovanje)? - ali bi se strinjali z izgradnjo centra za ravnanje z odpadki v svoji KS (ne, pod pogoji - ustrezne odškodnine, nadomestila, rente, delovna mesta za krajane...) Zaradi skromne udeležbe na teh prestavitvah (I. faze) smo rezultate te ankte vzeli samo informativno, je pa res, da so rezultati te ankete zelo podobnim tistim, ki so za take ali podobne projekte narejene na ustreznih vzorcih. ad 7) Baročna cerkev v Cmgrobu je zaščitena z občinskim Odlokom o razglasitvi cerkev na Suhi, Cmgrobu in Goste-čah ter starološkega gradu za kulturne spomenike (št. 63-03/ 87) z dne 7. decembra 1989, objavljen v Uradnem vestoiku Gorenjske. V njem je tudi določeno zaščiteno območje spomenika, na katerem pa so locirane štiri stanovanjske hiše (Cmgrob 6, 7, 8 in 9). Zaščiteno območje spomenika - cerkve v Crngroou pa so na IEI upoštevali kot izločilni kriterij. Ni res, da bi plini uničevali freske, kajti na urejenih deponijah je urejen sistem odplinjevanja, tako da ni nekontroliranih emisij v ozračje. Tudi če ne bi bilo sistema odplinjevanja sama razdalja več kot 500 m od deponije do spomenika zagotavlja, da se vplivi plinov z razpršitvijo nevtralizirajo, še posebej zato, ker so lažji od zraka. ad8) Državna lastnina je eden od 17. ocenjevalnih kriterijev, ki ima v celoti težo 4 %. Zemljišča, na katerih je locirana potencialna lokacija za CERO, je bilo pridobljeno z razlastitvijo. Odškodnine so bile izplačane na podlagi zakona o razlastitvi (na podlagi cenilnega elaborata iz lea 1976 in dopolnilnega cenilnega elaborata iz leta 1977 ter po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Če so izpolnjeni pogoji veljavne zakonodaje, potem so nekdanji lastniki upravičeni do vračanja zemljišč. To dejstvo bomo upoštevali v 4. fazi projekta, ko bomo imeli detajlnejše podatke in bomo ocenjevanje teh lokacij ponovili pred dokončnim določanjem vrstnega reda ustreznosti lokacij. ad9) Vas ne bi bila neposredno prizadeta, kajti v plovnem območju lokacije, ki smo ga mi opredelili na 500 m (v Avstriji 300, v Nemčiji pa 400 m), ni niti enega stanovanjskega objekta v strnjenem delu Crngroba. Vas niti ne bi bila obremenjena s transportom. ad 10) Verjamemo, da imate lahko določene težave s streliščem, ki pa leži na območju občini Kranj. ad 11) Turizem po našem mnenju ne bi bil prizadet, in ga ne bi bilo potrebno omejevati. adl2) Lokacija deponije ne bi z ničimer vplivala na turistično ponudbo Crngroba oziroma na znamenito cerkev. ad 13) Deponija bo projektirana tako, da se ne bo videla z razgledne točke ob cerkvi, kajti okolica potencialne de- ponije je in bi bila tudi ob izgradnji deponije porasla z gozdom. Pred pogledom z zvonika in z razgledne točke nad cerkvijo pa bi deponijo varoval nasip, ki bi bil por-astel z avtohtonimi vrstami drevja. adl4) Vsi strnjeni deli okoliških naselij so zunaj 500-metrske-ga pasu (v Avstriji 300 m, v Nemčiji 400 m). ad 15) Izgradnja deponije je prioriteta Občinske skupščine. Da bi lahko določili možne lokacije deponije, pa potrebujemo strokovne osnove, na podlagi katerih bi dopolnili prostorske plane. Načrtujemo izgradnjo sodobne deponije, po predpisih ES. adl6) Pobudo sprejemamo. To smo se trudili tudi dosedaj. adl7) Odločitev o vaši zahtevi ni v pristojnosti Odbora, temveč je za to pristojna Občinska skupščina. KS Stara Loka -Podlubnik ima svojega predstavnika v Občinski skupščini. Delovanje skupščine je praviloma javno. ad 18) Komunalno podjetje je veliko vložilo v izboljšanje deponije v Dragi, kljub zahtevnosti lokacije v Dragi ena bolje ocenjenih v Sloveniji. Komunalno podjetje je tudi pripravljeno pokazati dejavnost ravnanja z odpadki zainteresiranim občanom. ad 19) Dokumentacija vam je že bila poslana po pošti. ad20) Protestno pismo bomo posredovali poslancem zborov občinske skupščine. OBČINA SKOFJA LOKAIZVRŠNI SVET Odbor za reševanje problema odlaganja komunalnih odpadkov Moj očka, glavni tajnik SLS Ko je politika postala njegov kruh, ko so se končali nedeljski izleti in se spremenili v sestanke ali zborovanja, ko smo pri kosilu sedeli le trije, ko je bila naša najpogostejša tema pogovora politika, je naša družina sprejela očkovo odločitev in ga podpirala. S krivico, ki mu je bila storjena včeraj, pa se ne bomo sprijaznili. Častno razsodišče SLS je, na ovadbo predsednika SLS Marjana Podobnika, včeraj odstavila mojega očka, Francija Feltrina glavnega tajnika SLS. Po štiriurnih obtožbah človek ne vzdrži več. Prisila mu postane olajšanje in stori, kar od njega zahtevajo. Natanko to je storil tudi Franci Feltrin. V življenju so uspehi in padci, zato je bil očka včasih zadovoljen, drugič razočaran, vedno pa poln upanja. Vendar, ko je človek najprej obtožen sodelovanja s srbsko mafijo, kasneje pa pred strankarskim razsodiščem odstavljen, mu poide tudi to. Pa ne gre za stran vržen denar za bencin (v manj kot enem letu je prevozil štirideset tisoč kilometrov, ne da bi zahteval kilometrino, ker je preveč dobro poznal strankarske dolgove), niti za kavice, narezke, kadar je sklical sestanek na domu (v SLS nekateri izdajo račun celo za take malenkosti, kava res ni tako poceni). Gre za čisto preprosto spoštovanje, ki bi si ga zaslužil in kdaj pa kdaj besedico hvala iz ust svojega predsednika. Gospod Marjan Podobnik jo najbrž nima v svojem slovarju. Kljub svoji mladosti je precej pozabijiv. Ampak to je značilnost naših politikov, pa naj gre za orožarske afere ali pa za kaj več. Gospod Podobnik se le bežno spominja dnevov, ko so ga ljudje klicali, mu grozili, ga ozmerjali zaradi strankarskih dolgov, in ko se je zvečer oglasil pri nas doma, proseč in roteč mojega očeta, naj mu pomaga, ker bo drugače naredil konec. In pozabil je tudi na svoje počitnice v Švici, kjer je teden dni preživel s svojo razširjeno družino - na počitnice je šel tudi njegov svak. Ali je bilo njegovo poslanstvo fotografirati gospoda predsednika, ki uživa v svetlobi bliskavic ali pa skrbno poslušanje pogovorov v avtu mojega očeta, ni znano. Še pomnite, gospod Marjan Podobnik? • Mateja Feltrin, Hafnerjevo naselje 103, Skofja Loka talne slovesnosti Po Gorenjskem bodo žalne slovesnosti, organizirane v spomin na padle med 2. svetovno vojno, po naslednjem razporedu: Občina KRANJ - nedelja: na Zgornjem Jezerskem ob 1730 pri osrednjem spomeniku NOB; v Kokrici ob 10. uri pri centralnem spomeniku NOB na pokopališču; v Naklem ob 17. uri pri osrednjem spomeniku NOB; > ponedeljek: ob 15. uri pri križu v gozdu za kranjskim pokopališčem * torek: V Cerkljah ob 11. uri pri centralnem spomeniku NOB; v Goricah ob 10. uri pri centralnem spomeniku NOB; v Podbrezju ob 10. uri pri spomeniku pred osnovno šolo; v Šenčurju ob 11... uri pri centralnem spomeniku na grobišču padlih borcev na pokopališču; v Žabnici ob 9. uri pri osrednjem spomeniku NOB. Občina JESENICE .ponedeljek: v Ratečah ob 17. uri pri spomeniku; v Dovjah ob 16.15 pri spomenikih I. in II. svetovne vojne; na Planini pod Golico ob 15. uri na pokopališču; - torek: Podkoren ob 15. uri na pokopališču; Kranjska Gora ob 1030 na starem pokopališču; ob il. un pri spomeniku žrtvam II. svetovne vojne; ob 1330 na novem pokopališču; ob 18. uri pri spomeniku žrtvam I. svetovne vojne; Planina pod Golico ob 15. uri na pokopališču in ob 15.30 uri pri spomeniku; Jesenice ob 9. uri v Spominskem parku na Plavžu; Koroška Bela ob 10. uri v Parku talcev na Koroški Beli; Blejska Dobrava ob 11. uri na pokopališču; Breznica ob 14. uri na pokopaliču. Občina SKOFJA LOKA - nedelja: v Dražgošah ob 10.30 pri spomeniku - ponedeljek: Skofja Loka ob 16. uri pred Domom ZB NOV - torek: v Poljanah ob 9. uri pri spomeniku; v Žireh ob 10. uri pred grobnico padlih borcev na pokopališču; v Sv. Duhu ob 10. uri pri spomeniku; na GodcŠiČu ob 10.30 pri spomeniku. Občina RADOVLJICA • ponedeljek: Radovljica ob 16. uri pred spomenikom - torek: v Begunjah ob 10. uri v Dragi in o b 11. uri v Begunjah; na Bledu ob 10. un na pokopališču padlih borcev; v Ribnem ob 10. uri na pokopališču; v Gorjah ob 9. uri na pokopališču; V Bohinjski Bistrici ob 9. uri pred centralnim spomenikom; v Kropi ob 15. uri pri centralnem spomeniku; na Bohinjski Beli ob 9. uri pred centralnim spomenikom; v Zasipu ob 8.30 uri pred spomenikom; Koprivnik - Gorjuše - polaganje vencev pri vseh spomenikih. Občina TRŽIČ. ' torek: ob 9. uri pri grobu talcev v Retnjah in ob spomeniku v Križah ter v Kovorju; ob 10. uri na grobišču borcev v Tržiču in v NAGRADNA KRIŽANKA Za današnjo križanko prispeva nagrade: 1. nagrada 3 gajbice jabolk, 2. nagrada 2 gajbici jabolk, 3. nagrada 1 gajbica jabolk, tri tolažilne nagrade pa prispeva Gorenjski glas. Ker so tokrat vmes praznila, boste imeli za reševanje nekoliko več časa. Geslo sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih nam na dopisnicah pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, TT TTTTT> /a\ Kranj do torka' 8- novembra. Rešitve lahko oddate tudi v turističnih društvih Cerklje, L^l V^y^s\ Jesenice' Bohinj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič, Dovje - Mojstrana ali Kranjska Gora. Lahko ~^g-**-^- pa se oglasite tudi v naši malooglasni službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Trgovina Lipa - T Lojzeta Hrovata 4b, Kranj, tel.064/331-003 Vidmarjeva 8, Kranj, tel.:064/217-561 Lojzeta Hrovata 4b, Kranj, tel:064/331-003 LUKAV IZRAELU KONRAD DIENST STALJENA GMOTA IRENA KOHONT PIS. PEROCI IT. PESNIK PIETRO NEKD. RUSKI MOGOTCI 20 GR. JUNAK PRITROJI 24 11 STRANICA ENAKOKR. TRIKOTNIKA OSEBA. KI SE UKVARJA S PLESOM EVROPSKA DRŽAVA POOREDNi VEZNIK RTV NOVINARKA BAŠ NAČRT REKA V GR. PODZEMLJU 23 0OVE00 FIGURA PRI itTVORKi VIEDN. ZNAH NA POMOČ MESTO V J. SRBIJI 13 TONOVSKl NAČIN GRŠKA ČRKA NEKD. IME PREBIV. VIETNAMA LOJZE SLAK VEDA, KI PROUČUJE OKOUE OLIVER REED DRŽAVA YŽPA RUSKI VLADAR JEZERO V ETIOPIJI SVETIŠČE HRAM SLOV. POLITIK PAŠ VPAD PESNICA MUSER STANE OBLAK CP KMEČKO POSLOPJE STAR ŠP KOVANEC 17 RIMSKA ŠTIRI ""S07D-MERILNO ORODJE OSKAR KOGOJ IGRALEC KLAVIRJA ŽENSKO IME PRtPROSI PLUG GOROVJE V BOLGARIJI IRSKI BRINJEVEC NEBESNI POJAV ŠIRJAVA SEMITSKI BOG OZVEZDJE NA S NEBESNE POLOBLE ZVERI IZ RODU PSOV 19 PLOVKA ČAR ŽENSKO IME CENT 10 16 POLJINA PARADIŽ ČUVAJ ADAPTACIJA POLOŽAJ PRI JOGI BISER ZIMSKO SREDIŠČE v mi SESTAVIL F.KALAN SLOV. REKA AVTOMOB POKLIC SRŽ KAKE MISLI POKR. V GRČIJI OPOROKA BANJA ESTER RAMIREZ w OSEBNI AVTO 14 PAUL VEBEfl ŽIVU PROCES PRAVNIK DOMAČA ŽIVAL HLADNO OROŽJE 15 ► DEL KNJIGE 21" LEVI Pfi RENA V ŠVICI MESTO V ITALUI (STOLP) LUKA PRIS1AN sl H! VAŠTE ŽENSKO IME OPDISEJEV OČE KRATICA MOČNEGA RAZSTR SLADICA VRTNA CVETLICA REKA PRI LJtJHJANj RIMSKI KRAU REKA V NEMČIJI m. PESNIK EDGAR ALLAN 22 TENIŠKE IGRE JADRANSKI OTOK PEVKA PRODNIK POVHŠ MLRA HRV PI& VIKTOR CAR BABICA (NAREČNO) ST ŽID. KRALJ 1 2 3 41 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 ,. 17 18 19 20 21 22 23 24 KONEC MOLITVE 18 RIMSKO PODZEMLJE SLAB PESNIK MESTO V DALMACIJI (ALKA) GRŠKA ČRKA FR. PESNIK 40M.HODU TRISTAN HRV. PIS. KOVAČIČ GLASOVI KAŽIPOTI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN GLASOV KAŽIPOT It Prireditve in Gledališče iT Večer z diapozitivi Skofja Loka - V hotelu Transturist Prireja Klub škofjeloških študentov predavanje Davida Cigoja, ki bo ob diapozitivih predstavil potovanje po Ameriki. Prireditev bo danes, v Petek, ob 20. uri. Vstopnine ni. Triglavski kralj Domžale - V prostorih kulturnega društva Miran Jarc v poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah bodo danes, v petek, ob 19. uri predstavili knjigo Ivana Sivca Triglavski kralj, črtice iz življenja Upnika Jakoba Aljaža. Blagoslov obnovljene cerkve Cerklje - Po akciji za obnovo cerkve Marije Vnebovzete v Cerkljah bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri slovesna blagoslovitev z mašo. Po maši pa bo otvoritev Pešpoti oziroma pločnika v Cerkljah, javne razsvetljave v Vasci, javne razsvetljave in asfaltirane °este na Kurirski poti ter asfaltirane ceste Vasca - Letališče. **HHHHrl»lHHHHtlt Pregled gasilnih aparatov Cerklje - Gasilsko društvo Cerklje bo jutri (sobota) v gasilskem domu v Cerkljah organiziralo pregled gasilnih aparatov za lastnike v vaseh pod Krvavcem. Aparate bodo pregledovali od 8. do 14. ure. Ponovitev Doma Bernarde Alba Kranj - V Prešernovem gledališču bodo v sredo, 2. novembra, ob 19.30 uprizorili Lorcovo dramo Dom Bernarde Alba - za abonma modri, konto in izven. V četrtek, 3. novembra, bodo predstavo ponovili za abonma rumeni, konto in izven. V petek, 4. novembra, pa za abonma petek II, konto in izven. »Itltltltltltltltltltltlt Lutkovna matineja Kranj - V Ragtine klubu bodo jutri, v soboto, ob 10. uri uprizorili Mojco Pokrajculjo v izvedbi Lutkovnega gledališča GM Jesenice. Vaša naša matineja Jesenice - V Gledališču Toneta Cufarja bodo v nedeljski matineji, ob 10. uri dopoldne predstavili kaseto Zgodbe dvornega norca Ferdinanda, predstavili pa se bodo vsi pravljični junaki s kla-sete. Prišel bo tudi dedek, ne bo manjkalo tudi risanja, ugank in tortic. Koncerti D niče v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije in ZKO Jesenice. Projekcijo diapozitivov bodo odprli s kratkim kulturnim programom, podelili pa bodo tudi priznanja najboljšim avtorjem. Itltltltltltltltltltltltlt Razstava o Juriju Japlju Kamnik - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo Sveto pismo med kulturo in zgodovino - ob 250-letnici rojstva Jurija Japlja. O Japlju in njegovem prevodu svetega pisma bo predaval pastor Mihael Kuzmič. Do konca novembra se bo v spomin kamniškemu rojaku zvrstilo še več prireditev. Izleti V Avstrijo Zabnica - Društvo upokojencev Zabnica vabi na nakupovalni izlet k šparovcu, v Borovlje in po želji večine tudi v Celovec. Izlet bo v četrtek, 3. novembra, z odhodom ob 7. uri z vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Pohod v neznano Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira pohod v neznano, ki bo v četrtek, 3. novembra, z odhodom ob 7.30 izpred Kina Center Kranj. Prijave sprejema DU Kranj vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. HAL®, HAL®, GORENJSKI GLAS Obvestila Cepljenje proti gripi Kranj - Proti gripi se tudi letos lahko zavarujete s pravočasnim cepljenjem. V kranjskem zdravstvenem domu bodo cepili v ponedeljek, 7. novembra, od 9. do 11. Ure, in v torek, 8. novembra, od 16. do 18. ure, v dispanzerju za borce (vhod 2). Cena enkratnega cepila je 500 tolarjev. Zamudniki naj Se obrnejo na Zavod za zdravstve-no varstvo Kranj. Sv. Jakob nad Preddvorom Kranj - Planinska sekcija podjetij •skra v Kranju obvešča, da je Planinska koča na Sv. Jakobu fiad Preddvorom odprta ob torkih ,n od petka do nedelje. Će pa se P? tel. 327-696 domenite z oskrbnikom, bo za vas kočo odprl tudi °b drugih dnevih. jeleni telefon Mubljana - študenti na študentskem svetovalno informativnem k?enem) telefonu obveščajo, da °odo dežurali tudi med počitnicami. Telefon bo še naprej odprt vsak jtelavnik med 17. in 19. uro, na JJcni številki 080-1551. Hkrati obveščajo, da bodo v tem šols-letu pripravili tudi 14-dnevni Pripravljalni tečaj za nove sode- Komorni zbor Gallus in flavte Camerata cariola Kranj - V župnijski cerkvi bo v nedeljo, 30. obtobra, ob 18. uri koncert Komornega zbora Gallus Kranj pod vodstvom zborovodkinje Angele Tomanič in skupine kljunastih flavt Camerata carniola. Izvedli bodo Gallusovo mašo Mis-sa canonica in druge skladbe. »»»»»»»»»»»Mit Balkan žur Kranj - Klub študentov Kranj prireja v soboto, 29. oktobra, tradicionalni Balkan . žur. Prireditev, katere namen je popestritev dogajanja v Kranju, se bo v dvorani na Prims-kovem začela ob 20. uri. Razstave EKONOMSKA g OBISKALI o VAS BOMO j?raS:30 foto bobnar Grafike Andreje Jamnik Tacen - V Izobraževalnem centru organov za notranje zadeve srednje policijske šole Tacen bo do ponedeljka, 31. oktobra, odprta zanimiva razstava grafik profesorice Andreje Jamnik iz Podreče, ki se je prvič javnosti predstavila lani v Stražišču pri Kranju. Na ogled je 30 grafik, ki izražajo različna razpoloženja. »»»»»»»»»»»»» Kranj - V galeriji Prešernove hiše odpira Likovno društvo Kranj danes, v petek, ob 18.30 razstavo skulptur Manolisa Thomakakisa iz Benetk. »»»»»»»»»»»»It Razstava barvnih diasov Jesenice - V sejni dvorani Skupščine občine Jesenice bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli prvo razstavo barvnih diapozitivov. Razstavo je pripravil Fotoklub Jese- PROGRAM VAŠIH SRNJ NR RRDIU KRRNJ doESE Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. OBNOVA KADI TEL.: 66-052 ZAMIK PLAČILA -ALI NA VEČ ČEKOV AVTOŠOLA B in B TEL: 22-55-22 OKVIRJANJE SUK STUDIO RACE AVTOŠOLA SEM Tel.: 623-255, 620-211 SOBNI DIGITALNI TERMOSATI Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 Jeans: Levi's 501, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustand, Diesel... Majice: Gvmnasium, Gas... - z vezalko ali gumbi: termovelurji, flanela srajce, puloverji. GUENN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) Točno to, kar želite! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 7. novembra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. VELIKA IZBIRA italijanskih letvic in karton paspartujev. Bled - Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040 Spoštovane stranke obveščamo, da bomo decembra začeli s tečaji CPP tudi v DOPOLDANSKEM ČASU. od 9.500 do 12.000 SIT (mod. Intellitherm), mod. Emmeti 11.000 SIT, univerzalna kotlovna avtomatika 9.000 SIT. Vse z garancijo! TERMOTECNICA - TRBIŽ - tel. 0039-428-2586 (100 m od trga levo) V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 Računalniki 386, 486, Pentum, tiskalniki Epson, Hevvllet, Packard, Multimedia, servis računalniške opreme. ABAKUS, tel.: 312-445, 312-408, 312-409, 312-387 Do 20. novembra Vam nudimo 10 % POPUST za brisače Svilanit Kamnik. V zalogi imamo zopet odeje Tekstilane Kočevje od 1.400 SITdalje. SE PRIPOROČAMO! še nekaj prostih mest na našem avtobusu. 3 dni. Cena samo 230 DEM. Kompas Kranj (224-100), Kompas Šk. Loka (620-960) Fitness, kardiofitness, savna frt bar. Savska c. 8, Kranj (pod Jelenovim klancem), tel.: 212-555 [ a? 'A. izidov? BOR PREDDVOR TUDI POZIMI J^^AS POTOVANJA, || i DATUM I ODHODA j CENA i „. J, ! PREVOZ GOSTINSKE \ STORITVE j \ OPIS POTOVANJA SLENDER YOU Stara c 15, Kranj I^IUIA i j i | 23.11. 733 DEM j LADJA v BUS , JpOIPENZIONI — aII Palarmo, Fina, Toormina, Siratusa, Neopelj.. RIJ A Izposojevalnica poročnih oblačil POČITNIŠKO DRSANJE _ 1 5.11. 60 DEM I ZELENI 1 VUU( si VODENJE ih1 ] ORGANIZACIJA | | IZLETA OGLED BENETK tSttjK.lOKMEL:6?0 960 I I 11.11. 18.11. X....................! 169 DEM i BUS 2 DNI MARTINOV IZLET Z OGLEDI NA BLEDU NA KUPO V A LNI LMAM NA KOSILO, VEČERJO ? IZLET IZPIT ZA feSATINSKtGA j KRAJ rSPECIAUTETE 1 MENU j CENA i ODPRTO TOVORNJAK MEDEN. KUUKE PREM AR j TRBOJE ? domače jedi, jedi po I naročilu, vsak dan kosila, i pitu, domač« pečenke t ztljim Ikosilo 800 SIT, 4 vsakdan 11-23 pet., sob. 11-01 1 iorc-k zaprlo MARTINOVO POROČNA OBLAČILA ABAKUS Kranj RAČUNALNIŠKA OPREMA TRGOVINA APEL za hotelom Jelen MUNCHEN: SEJEM ELECTRONICA FITNESS IN SAVNA MEFISTO A K UM ULATORJI največja prodajalna z akumulatorji na Gorenjskem, Vas vabi k nakupu VESNA TOPLA vsen vrs* akumulatorjev Vesna in Topla. Nudimo brezplačno A GRO IZBIR A ČIRČE SAVNA KLUB za Globusom STENSKE IN TALNE OBLOGE FORTUNA DOM AVTOSERVIS SUZUKI TUNIZIJA TENIS montažo, servis, možnost plačila na dva čeka. Cene so že od 3.470,00 SIT dalje. Garancija 2 leti. Tel.: 324-802 Vabimo na savnanje, solarij, ročno masažo in osvežilni bife. Odprto: petek, sobota, nedelja, od 18. ure dalje. Tel.: 211-927 Pestra izbira keramičnih ploščic, sanitarne keramike, mešalnih pip, toplih podov, rtisonov, trave ter talne in stenske plute. Fortuna DOM, Gorenja vas 77, tel.: 064/681-234 Pooblaščeni avtoservis, originalni rezervni deli, kleparske in ličarske storitve. Miro Strugar, Jezerska c. 2, Kranj, tel.: 242-779 Rimski in krščanski spomeniki, odhod 20. 11. Kompas Kranj (224-100), Šk. Loka (620-960) Na novi specialni podlagi z vsemi karakteristikami peščenih igrišč. Vpisujemo abonmaje za sezono 1994/95. Šola tenisa pa poleg številnih športnih aktivnosti Vam nudimo tudi savno in bogato gostinsko ponudbo. Vljudno vabljeni! Informacije in rezervacije po tel.: 064/45-080 Telovadno gimnastični salon: sprostitev, razgibavanje, odstranitev celulrta... Del. čas: od 9. do 22. Se priporočamo. Tel.: 218-323 Obiščite nas, da boste na vaš najsrečnejši dan v življenju najlepši. RIJA, Ul. bratov Praprotnik 14, Naklo, tel.: 48-737, od 16. do 19. ure (31. 10. - 6. 11.) še en dodatni termin za rekreacijsko drsanje: med tednom vsak dan od 10. do 11.30 ure in od 15.30 do 17. ure; ob sobotah in nedeljah od 17. do 18.30 ure. Cene vstopnic nespremenjene. PALMANOVA, 26. oktobra, MADŽARSKA - LENTI, 10. novembra, ČEŠKA: Brno, Blansko 2 dni, 17. do 19. novembra. Rozman, tel. 712-247 Na novem vozilu IVECO v Avtošoli B in B. Tel.: 22-55-22 Ugodne cene: 1.400 do 1.900 SIT. Novi modeli v zalogi. TERMOTECNICA TRBIŽ, tel.: 0039-428-2586 Dvodnevni izlet skozi Hrekmurje na Blatno jezero, odh. 18. 11. Kompas Kranj (224-100), Šk. Loka (620-960) DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. uro sobota od 9. do 12. uro Prodam SUPER NITENDO. «801-122, int. 157 popoldan 24211 TROSILEC hlevskega gnoja zamenjam za manjšega. 0802-040 24217 TV—HI - H—VIDEO Prodam RAČUNALNIK C 64 z vso možno opremo. Đ325-543 24243 Prodam nov PISALNI STROJ OLYM-PIA, ugodno. «84-216, 84-583 24248 Prodam ŠTEDILNIK na drva Calorex 85 R, elek. KAMIN 3 KW in 5 literski pretočni BOJLER. O 631-634 24251 Prodam BETONSKI MEŠALEC. TV37cm OD 41.634 TV51cm,TTX OD 53.460 iY55cm,TTX OD 61.560 TV72cm,rrx MEJM VIdeorekorder OD 46.170 Hi - R stolp OD 44.955 Trgovina Ln storitve dao, Kidričeva 2, Kranj, teL 064.2123 67,211142 MALI OGLASI aparati stroji ® 223-444 PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. «632-595 22989 Danes tekmovanje v slovenskih KARAOKAH V nedeljo, 30.10., nastopa SAŠO LOŠIČ (ex Plavi orkestar) Prodam HA VB O za sušenje las nič rabljeno kuhinjsko tuš pipo (tri cevke). «213-828 24071 Prodam obnovljeni pralni stroj. «325-815 24142 Ugodno prodam neopremljen 80 I ležeči BOJLER za centralno ogrevanje in nov sobni TERMOSTAT s tedensko programsko uro. 0311- 407 24147 PANTERM 12 KW 380 V za centralno prodam. «58-463 24274 Prodam etažno 18 KW PEČ, eno leto rabljeno, 3-fazni CIRKULAR 8 KVV in VRATA vhodna desna Jelovica. «225-475 24296 AUTOMATIC SERVIS, d.o.o. 66310 Izola, Cona mestne obrti b. št. objavlja prosti delovni mesti: 1. KOMERCIALIST za območje Gorenjske Pogoji: - srednja ali višja šola komercialne ali ekonomske smeri -1 leto izkušenj na enakih delih - primerne psihofizične lastnosti 2. ELEKTROMEHANIK ELEKTR0NIK za območje Gorenjske Pogoji: - ustrezna izobrazba - 1 leto delovnih izkušenj Delovna razmerja bomo sklenili po poskusnem roku tri (3) mesece. Oba kandidata morata imeti opravljen vozniški izpit B kategorije in opravljen vojaški rok. Prijave s priloženimi dokazi o izobrazbi pošljite na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku objave. Prijave pošljite na naslov: Automatic servis, d.o.o., Cona mestne obrti b. št. 66310 Izola. Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93), odredbe o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 19/94, Izvršni svet Skupščine občine Jesenice objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo del izvajanje nadzora pri izvedbi sanacije I. faze centralne deponije komunalnih odpadkov za občino Jesenice Predmet razpisa je izvajanje nadzora pri izvedbi sanacije I. faze centralne deponije komunalnih odpadkov za občino Jesenice. Investitor OBČINA JESENICE 1. Naziv objekta: SANACIJA CENTRALNE DEPONIJE KOMUNALNIH ODPADKOV ZA OBČINO JESENICE 2. Lokacija: OBSTOJEČA DEPONIJA NA MALI MEŽAKUI NAD JESENICAMI 3. Orientacijska vrednost: 3.800.000 SIT 4. Rok za začetek del: NOVEMBER 1994 Zaključek del: NAJKASNEJE NOVEMBER 1995 5. Ponudba mora vsebovati: dokazilo o registraciji, ponudbeno ceno, reference ponudnikov, finančne ugodnosti, ki jih nudi ponudnik, ki predstavljajo tudi merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Vsi, ki želijo sodelovati v javnem " razpisu, dobijo razpisno dokumentacijo na Občini Jesenice, Titova 78, Jesenice, soba št. 12. Rok za oddaje ponudb je 8 dni od objave v Gorenjskem glasu na naslov: Občina Jesenice, Sekretariat za urejanje prostora, Titova 78, 64270 Jesenice, v zapečatiti ovojnici z oznako "Ne odpiraj - javni razpis Izvajanje nadzora Mala Mežaklja". Javno odpiranje ponudb bo komisija izvedla v prostorih Občine Jesenice, sejna soba, v četrtek, dne 10/11-1994, ob 10. uri. Ponudniki bodo o rezultatih javnega razpisa obveščeni pisno najkasneje v 7 dneh po odpiranju ponudb. Upoštevale se bodo le tiste ponudbe, ki bodo vsebovale vse pogoje iz razpisa. Izvršni svet Skupščine občine Jesenice Podpresednik: mag. Vitomir Pretnar Prodam skoraj nov kuppersbusch ŠTEDILNIK (peč) za 15.000 SIT. Pevc, Skofja Loka, Cesta talcev 6 24253 Prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK s peČiCO. «217-107 24266 Poceni prodam hladilno SKRINJO. «715-050, zvečer 24271 Prodam RAČUNALNIK PC AT 286/ 16. «872-016 24272 TV COLOR GORENJE, prodam po ugodni ceni. «45-554 24303 Prodam nov kuppersbusch za etažno kurjavo in KUPIM os "špindl". »241-483 24309 PRODAM NAKLADLNIK 1130 KG ZA HLODOVINO, PRIMEREN ZA MONTAŽO NA MOČNEJŠO TRAKTORSKO PRIKOLICO ALI NA KA-MION. «323-488_24324 KOPIRKO 4 vretensko z brušenjem, popolnoma avtomatsko, za izdelavo nasadil za orodje (stilov) do 1,5 m dolžine, prodam. «621-501 24345 Prodam rabljeno MOTORNO ŽAGO Husquarna, dolžina meča 370. « 49-497 24353 MIZARSKO KOMBINIRKO Samco, 27 cm, 5 operacij (3 motorji), ugodno prodam. « 242-505 24356 Prodam nerabljen KONVEKTOMAT Konvekta 100x70x60. «738-824 24364_ Prodam COMMODORE 64 z dis-ketnikom in igricami. «70-047 24370 Ugodno prodam 4 KVV termoaku-mulacisjko PEČ AEG in litoželezno banjo. «212-038 24380 2IVIIA IN vabita odrasle če ste sami, v dvoje, družbi v Restavracijo PARK • sobotni ples ob žlvf glasbi • plesni tečaji ob četrtkih In nedeljah 1900 In 20.30 • plesna rekreacija zs plesalce Ob nedeljah 18.00 -19.30 • sodobna gostinska ponudba Del restavracije prenovljen zs ples I Restavracija PAD K STEP by STEP TEL.: 214 441 «*1 32730« Ugodno prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom. «76-276 24463 Prodam 200 I kombiniran BOJLER, nov, cena po dogovoru. «323-017 Mizarski ital. stroj cirkular in frezar, prodam. «65-069 24469 Prodam ŠTEDILNIK kuppersbusch in elek. plinski ŠTEDILNIK (2+2). «311-194 24476 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva ter trosed in dva fotelja. «328-263 24495 Prodam ŠTEDILNIK na trda goriva. «623-158 24537 064/22-11-33 *vi.mt.)».i;ma FOTOKOPIRNI STROJI V NOVEMBRU 20% POPUSl BIROUSLUGA, D.O.O. KRANJ PLANINA 31 TEL.: 064/328-614 Ugodno prodam rabljeno 380 I LTH SKRINJO. «46-528 24388 Prodam stikalno uro - iskra za dvotarifni števec. «66-408 24403 Ugodno prodam rabljen 80 I k ob miniran BOJLER elek. centralna. «725-005 24404 Prodam PRALNI STROJ GORENJE, brezhiben za 100 DEM. «327-338 24408 Za polovično ceno prodam skoraj nov HLADILNIK s hladilno komoro. «225-393 24409 Prodam stabilno KROŽNO ŽAGO, ročni elek. OBLIC, ročni elek. CIRKULAR. »56-503 24412 Prodam betonski MEŠALEC in kupim traktorsko vitlo. »225-725 24431 Prodam uvožen hobi CERKULAR ter cerkular štucar Iskra. »64-056 24436 Prodam nerabljeno PEČ za centralno ogrevanje Ferroterm. »221-760 Prodam nerabljen gorilec Thvssen s predgretjem. »221-760 24459 GLASBILA Prodam lepo ohranjeno 80-basno klavirsko HARMONIKO Radovljica. »710-039 24078 Prodam SYNTHESIZER JAM AHA PSR 7 velike tipke In klavirsko HARMONIKO WELT MAISTER 60 basov, 5 registrov. »620-660 24316 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba FRIDA BIDOVEC učiteljica v pokoju Pogreb bo v družinskem krogu. Žalujoči: hčerke Beba, Magda in Marjana z družinami HOTEL JELOVICA BLED V MESECU NOVEMBRU SMO ZA VAS PRIPRAVILI IZBOR JEDI IZ MADŽARSKE KUHINJE. VABIMO VAS, DA PREŽIVITE PRIJETEN VEČER OB NEŽNIH ZVOKIH VIOLINE. REZERVACIJE PO TELEFONU 79 60 ALI TELEFAXU 741 550 GR. MATERIAL IZDELUJEMO in PRODAJAMO SUHE SMREKOVE OBLOGE raznih dolžin in šinn, ladijski pod, klasični parket, hrast, bukev, jesen ter deske za prekrivanje s tegulo. »64-103 Prodam 100 m2 furnirane HRASTOVE OBLOGE po 1200 SIT/m2. »422-193 24073 Tesarske in zidarske spojke (klanfe) ploščate in okrogle vseh dolžin izdelujem in prodajam po zelo ugdo-ni ceni. »421-214 24212 Prodam novo STREŠNO OKNO dim. 85 x 112. »45-507_24262 Prodam PLOHE, PRIZME, steropor, vrata. »57-679 24267 Prodam ŽELEZNA GARAŽNA VRATA 290 x 260 cm (dvojno krilo). »312- 178 24313 Ugodno prodam dvoje VRAT za delalvnico ali gospodarsko poslopje, dim. 3.40x2.75 m. »733-506 24335 HRASTOV FURNIR prodam po 250 SIT/m2. »422-193 24394 Prodam PLASTIČNE SNEGOLOVE za salonit plošče. Guzelj, Frank. nas. 112, Šk. Loka, po 16. uri 24407 Masivna vhodna vrata, dvokrilna, nova, prodam. »65-402 24420 Ugodno prodam nov RADIATOR Jugoterm 900x800 mm. »221-760 24457 črno pločevino 4 m za izdelavo cistern prodam. »221-760 24460 Nova hrastova vrata, podboj širine 60 cm. Zg. Bitnje 151 24482 Prodam 1300 kosov dobro ohranjenih salonitk 40x60. »620-202 24512 STREŠNO OPEKO kikinda prodam ali menjam za goveje meso. »061/ 614-168 24513 Prodam PLOHE 5 in 8 cm ter colarice za šolat. »46-319 24517 IZOBRAŽEVANJE UČITELJ uspešno instruira MATE-MATIKO in FIZIKO. »311-471 23300 Instruiram matematiko in kemijsko računstvo. »631-245 24264 Študentka inštrviiram matematiko, angleščino in knjigovodstvo. »311- 79 6 24275 Učim PLETENJE na pletilnih strojih Singer in Brother. »712-064 24359 Magistra kemije iz Kranja instruira kemijo in fiziko za vse stopnje. »221 043 24461 KUPIM Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO in ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. »53-401 20253 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 21005 Odkupujemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. »620-749 in 621-849, dopoldan 21920 Kupujemo HLODOVINO smreke, bukev, jesen, hrast, oreh, češnja. «64-103 23124 MALHI TEHNIČNA TRGOVINA TV-VIDEO - HI-FI - KAMERE SIEMENS atiurai MIDI STOLP DUAL 2X30 V\l 58.550 SIT DUAL 2X50 W 84.550 SIT SIEMENS ST.TTX 55 cm 87.550 SIT SIEMENS ST.TTX 63 cm 127.550 SIT SIEMENS RADIOKASETOFONI OD 8.550 SIT MINI STOLPI AIWA OD 54.550 SIT 54.550 SIT m*-ZAUPANJI V KVAllTITO VAM NUDIJO HUMI DUM. SltMtNS. AIWA VSI APABA n IMAJO DVE LC TI GARANCIJt VODOMCEV* 17 MOHORJEV KLANEC KRANJ TIL: 044/114 711 ODPRTO OD 10h - 12h IN ODIHi-Mi.OB SOBOTAH 9ti ■ 1» LESPROMET odkupuje les na panju, za takojšne plačilo. « 621-779 po 15. Uri 23821 Kupim otroški sedež za v avto in prodam stajico. «217-138 24207 Suha BREZOVA DRVA kupim. «41- 193_24289 Ugodno kupim APN 6 od najboljšega ponudnika. «46-589 24389 Kupim dele Mikser girrmi, tip 14001 tudi neuporaben mikser. «719-002 24401 Kupim staro zimsko železmcarsko uniformo - suknjič in ledrast plašč. «45-655 24521 Kupim vse stare glasbene inštrumente. «45-655 24522 Kupim staro in starinsko pohištvo mizo, stole, predalnike. «45-655 24523____ LOKALI Prodam opremo za trgovino, regale in blagajno. «327-868_24206 Opremo za trgovino (police, pult, vitrino) in blagajno, prodam. «733- 879 2426« Panasonic h telefaksi za pare podo*^ SERVIS Z ORiGINALNIMI DEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOV^NA - SERVIS Uprava tal: 064 222 868 to.: 064 222 867 LJUBLJANA. t»l/tox.: 061 1590 232 KRANJ. iBl/fciK. 064 222 150 V najem damo poslovne prostore za pisarne in trgovske lokale na različnih lokacijah v Kranju. NARACIJA, d.o.o., Kranj, Britof 123, «242-307 od 15. do 18. ure 24328 Prodamo trgovski LOKAL v Kran-ju(oBRATUJE), prodamo POSLOVNO HIŠO s trgovino v Kranju. NARACIJA, d.o.o., Britof 123, Kranj, «242-307 od 15. do 18. ure 2432« V Tržiču (center Deteljica) oddamo trgovski LOKAL, površine 223 m2 za dolgoletni najem, z možnostjo preg-raditve in za ugodno ceno. MIT INŽINIRING, d.o.o. « 061/301-521 in 061/14-00-146_243M Okrepčevalnico opremljeno v obratovanju dam v najem. Pogoj: odkup inventarja. «216-114, vsak dan24439 Gospodarsko poslopje oddam. «41-843_24487 Pri Kranju oddamo opremljeno živilsko trgoivno in gostinske lokale: v Radovljici trgoivno 20 m2 in 120 m2 in v centru Kranja trgovski lokal 40 m2. APRON «331-366 24498 Na atraktivni lokaciji Mi centra v Kranju, Primskovo,MirkaVadnova7, kjer že imata svoje poslovne prostore salon pohištva Mi Modemi interieri in prodaja obutve Turboschuh, oddamo 80 m2 prodajnih in 12 m2 skladiščnih prostorov. Informacije po telefonu: 064/242 233 Najamemo gostinske in trgovske lokale na Gorenjskem. Pripravimo najemno pogodbo-provizijo placa najemnik. APRON «331-292, 331- 366 2449» PONUDBA TEDNA: nudimo najem več pisarniških prostorov v Kranju in okolici. K 3 KERN Kranj, d.0.0-Komenskega 7, «221-353 2*^ PONUDBA TEDNA: v najem nudimo KAVA BAR z odkupom inventarja. K* KERN Kranj, d.o.o., Korenskega »221-353 J*^ Najamemo več lokalov v Kranju JjJ okolici ter na Planini večji prostor 1* trgovino. MIKE and COMR, d.0.0-»216-544__245^ KOLESA _ —• Prodam MOPED BT 50 S. Ietnj* 1991, kakor nov. «325-543 j£> Prodam ATX, letnik 1989, rdeč. cen* 750 DEM. «48-236__J*5 GILLERA 125 SP 02. letnik IfjJJ* lepo ohranjen, ugodno proda «633-725 2*39! Prodam ATX, letnik 1989, dobro ohranjen. «45-079 24400 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izleti v Ital')0 Palmanova-Portoguaro «49-442 Udinfl' 232Z' Enodnevni nakupovalni izlfltl Madžarsko. «49-442 Za novoletna in silvestrska dan^j Pokličite «46-234 Obveščamo cenjene bralce, da bo kupon za brezplačni mali ogtes tokrat izjemoma objavljen v petek, 4. novembra 1994. Malooglasna služb« Gorenjskega glasa KRIZANTEME za 1. november lahko dobite na Sp. Brnik 30, po želji tudi Pripeljemo, g 422-666_miss Opozorilo! Vse eventuelne kupce 1/2 zgradbe na Jesenicah, Stražišarjeva 34, ki jo prodaja Mara Trilar svarim pred nakupom, dokler se ne razčisti fizični obseg te polovice nepremičnine Ažman Anice, solastnice 1/2 iste Nepremičnine! 24iw KRIZANTEME in ARANŽMAJI. Vrtnarstvo Novak, Prebačevo 31. 0 3J6-394 24352 Pne 10-12.11. in 17.-19.11. organiziramo nakupovalni izlet v Brno in olansko. Prijave in informacije. »325-737 24426 OBLAČILA ženske BARETE dvojne in otroške KAPE dobite B 715-050. zvečer24270 Prodam ZELJE v glavah. Jerala, Podbrezje 218, 070-204 24415 Prodam suho KORUZO, letošnje letine. Poženi k 6, Cerklje, 0422-435 24430 Krmilno PESO in REPO prodam. Cerklje, C421-338_24437 Prodam krmilno PESO. Voglje, 049-252 24490 Prodam hlevski GNOJ. «46-212 Prodam neškropljena JABOLKA za ozimnico in predelavo. Sp. otok 2, pri Podvinu. ©738-052 24518 PAVLINA - najnovejša izposojevalnica Poročnih oblačil za moške in Ženske z najnovejšimi modeli Vam odpira svoja vrata na nožni uL 3 v Ljubljani (pri Gostilni Amerikanac). Vsak ^!^g. «241-183 24203 K&?,1! ZE^E v glavah in rdeč j^ENČEK. Škofjeloška 23, Kranj Vis^8"1 drobni KROMPIR. Milje 24, —__ 24214 nl^OLKA neškropljena, vsakovrst-}«2,grodam. Viševnica 15, «725-254 ^odam SENO dobre kvalitete. ^^693 _ 24286 fiS??*! krmiln* KROMPIR. Ažman. »»■^^Kranj 24292 ^io količino KROMPIRJA za krmo **3r^Prodam. Voklo 51. Šenčur KROMPIR za krmo. Ropret, ali kuharico redno zaposlim. ^*£2-456 ali 311-848 2«" Bh^°L zgrajeni gostinski lokal v Zg. KiSS" "posli 2 NATAKARJA in 2 o^RJA za nedoločen čas 077- 221____ 24219 li&P«lHtU fanta s končanim vojaš-G?i=^0korn ELEKTROMEHANIKA -«^?ORC, Tenetiše 14. Golnik 24223 f^emo delavko za navijanje tuljav iz 2°** Škofje Loke. Telefonske klice ^»lemamo od 8. do 10. in 16. do »^^»632-300 24227 KuLkA°J, zaposlimo KUHARJA ali ^ARlCCv« 422-700 24230 ^f"1 Potnike za prodajo knjig po že naslovih strank. »59-018 -<^105. mobitele. 0609/620-524 sls*71 deto na dom. Brigita. zj^3lim GRADBENEGA TEHNIKA iu 22/ 9radbenih del na področji ^l0rl3kln omrežij. «324-914. ^^0609/620-471 2425« z^? ^a/ansko delo nudimo redno ^°slitev. Tedenska izplačila. 076- _____ 24311 ^aposlim dve ŠIVILJI v škofji Loki ^Poldan3"6 ponudbe tt623-280 Restavracija MONA UZA redno zaposli KV NATAKARJA. «324-116 24283_ Zaposlimo TRGOVKO s prakso v trgovini z žensko konfekcijo. Pismene prijave. Krim d.o.o., Visoko 130, VtSOkO. 24306 GREGOR,d.o.o. Kranj išče delavke za redno zaposlitev za dela v gospodinjstvih. Ponudbe «211-917 od 13. do 15. ure 24319 Iščemo dekle za strežbo v pizzeriji. «46-502, od 19. ure dalje 24322 NATAKARICO ali NATAKARJA v gostilni Lontrg, Spodnji trg 33, Skofja Loka takoj zaposlimo redno ali pogodbeno. «620-055 med 8. in 9. Uro 24326 RAZNOS TISKOVIN, zgodaj zjutraj caa 2 uri na območju Labore-Ore-hek-Drulovka. Šifra: HONORAR 24327 DZS, D.D. vam za predstavljanje novega programa nudi visok honorar in redno zaposlitev. «59-041 24334 V Butiku iščemo študentko za popoldansko delo v trgovini Italco, Glavni trg 24, Kranj 24303 Simpatično dekle dobi delo v okrepčevalnici. «312-505 24391 ŠOFER s C KATEGORIJO išče službo. Guzeii Sebastjan, Frankovo nas. 112, Šk. Loka. po 16. uri 24406 Honorarno delo dobi dekle v gostinskem lokalu v škofji Loki. 0632- 928 24192 Pizzerija v Gorjah išče dekle za strežbo. «725-190. med 17. in 18. Uro 24201 BISTRO JURČEK v Begunjah zaposli redno, honorarno ali občasno dekle za strežbo v lokalu. «733-311 24215 Išem ŠOFERJA KOMERCIALISTA B kategorije za ambulantno prodajo mesnih izdelkov, šifra: MESARIJA 24468 Iščemo mlado dekle prodajalko za honorarno delo v popoldanskem času. «311-807 24493 CAFE ŠPELCA takoj zaposli dekle za strežbo. Jezerska c. 46, Kranj PrimskoVO 24629 Pogodbeno zaposlimo simpatično NATAKARICO v popoldanskem času. «41-233 24538 Prodam čistokrvne, cepljene ROT-VVAILERJE, stare 8 tednov. 0725-332. 77-781_24196 Prodam TELETA simentalca, težkega 110 kg. Škofjeloška 33, Kranj 24205_ Kupim mlado jalovo KRAVO simen-talko. «421-214_24210 Prodam 6 tednov starega BIKCA in eno leto stare KOKOŠI nesnice. «242-517 24213 Oddamo 6 tednov starega črnega PSIČKA mešančka. «725-629 24221 Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Arnež, Popovo 3, Tržič 24229 Kupim mlado KRAVO simentalko, visoko brejo ali s teletom. 8801-059 24277 _ Prodam PRAŠIČA za zakol. Visoko 92_24279 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali rejo. Ažman, Suha 5, Kranj 24293 Prodam tri SRNASTE KOZE. 0736- 560 24300 Prodam črnobelega BIKCA 140 kg. Goričane 17, Medvode 24314 JARKI CE pred nesnostjo prodam. Fujan, Hraše 5, «061/627-029 24320 Prodam 8 mesecev brejo TEUCO simentalko. Pivka 1, Naklo, 048-733, zvečer 24332 Podjetje JOY, d.o.o., iz Kopra išče zastopnike za prehrambene artikle, z lastnim dostavnim vozilom, za območje Goriške, Dolenjske in Gorenjske. Prijave pošljite na naslov J0Y, d.o.o., Pristaniška 14, 66000 Koper. Prodam brejo TELICO simentalko. «78-419 24337 Prodam TELIČKO 100 kg sivka za zakol -rejo. «421-676 24339 Prodam OVCO. «77-746 24343 Prodam mlado KRAVO simentalko za zakol ali zamenjam za brejo, dobro mlekarico. Zg. Besnica 16 24346_ Sarole TELIČKO staro 2 meseca, prodam. « 46-403 24349 Prodam TELETA. «51-559 24366 Kupim bikca simentalca 100 kg. «631-614, popoldan 24371 Menjam SENO za BIKCA simentalca Letence 11, Golnik 24373 Prodam ZAJCE mladiče - pasme nemški lisec, za rejo. «631-409 24375_ TELETA simentalca starega dva meseca, prodam. Oblak, Dol. Dobrava 7, Gor. vas 24383 160 kg težko TELIČKO simentalko, prodam. «64-114 243« PRITLIKAVE ZAJČKE primerne za stanovanje, prodam. «241-18924397 Kupim BIKCA ali teličko, starega 10 dni simentalca. 0733-041 24399 Prodam mlade PAPIGE skobčevke. 041-905 24402 Prodam TELETA simentalca za zakol. 0422-171 24425 Prodam 140 kg težkega bikca SIVCA. 0697-040 24440 Prodam ali menjam za bikce 2 kom TELICI težki po 150 kg. Čirče 31 24446 Prodam enoletne KOKOŠI in rabljene kletke za kokoši in 8 mesecev brejo mlado SIMENTALKO. Visoko 5 24454 Prodam KRAVO po izbiri. 24466 r 736-387 ŽIVALI PUJSKE stare 7 do 9 tednov, prodam. 0620-582_24104 Prodam PSE NOVOFUNDLANDCE brez rodovnika, stare 7 tednov, cena 100 DEM 0312-405 24190 Prodajamo KOKOŠI nesnice za zakol ali očiščene. Cegelnica 1, Naklo, 048-648_24484 Prodam PRAŠIČKE odojke ali za nadaljno rejo. 049-252 24491 TELIČKO simentalko 150 kg lepa, za nadaljno rejo, prodam. 0723-503 24494 ŽIVINOREJCI, POZOR! Poskrbite pravi čas za zdravje molznic in večjo proizvodnjo mleka. Strokovna korekcija parkljev vam ne bo prevelik izdatek, če pokličete: 70-752 (730- 095) 24616 Prodam JALOVO KRAVO. Zg. Besnica 14, 0403-106 245ie Prodam enoletne KOKOŠI nesnice, cena 170 SIT (10+1). Peternelj. Podbrezje 32 24628 t311- 24246 KO UGASNE ŽIVLJENJE AKRIS, D.O.O. NOVA VAS 7, Radovljico GORENJSKA POGREBNA DRUŽBA NOVOlOBRATOVALNICA V ŠKOFJI LOKI NA MESTNEM POKOPALIŠČU VELIK IZBOR DEKORATIVNIH ŽAR IN KRST. POKLIČITE NAS IN Ml VAM UREDIMO VSE POTREBNO ZA POKOP SVOJCEV. NAROČILA SPREJEMAMO OSEBNO ALI PO TELEFONU 24 UR NA DAN TEL: 064/733-365 IN 328-373 ZAHVALA Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. V 86. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča ANA GUZELJ p. d. Kovačeva mama iz Puštala Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Mileni Medic za zdravljenje in obiske na domu. Enako zahvalo tudi GD Skofja Loka za podarjeno cvetje, gospodu kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem Društva upokojencev za lepo zapete žalostinke. VSI NJENI Skofja Loka, 15. oktobra 1994 V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili nekdaj in tebe smo imeli mi, a zdaj te od nikoder ni. Leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še iiviš. 8. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mamica, hčerka in sestra MIRA RAZINGER rojena Pogačar Vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče ter postojite ob grobu, iskrena hvala. Hčerka Mateja, sin Primož in vsi njeni Hrušica, Breznica V SPOMIN Tri leta v grobu spiš, a v naših srcih še iiviš, ne mine ura, dan, ne noč, povsod z nami je tvoj lik navzoč. 26. oktobra so minila žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, teta in sestrična MARJETA FENDE iz Britofa Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem preranem grobu. ŽALUJOČI VSI NJENI m /s* ff I 1 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, brata in svaka LOVRA PREVODNIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste počastili njegov spomin s cvetjem in svečami in nam pisno ali ustno izrekli sožalje. VSI NJEGOVI ZAHVALA Tiho, kot je živela, je odšla k večnemu počitku v 72. letu starosti naša draga sestra, teta, svakinja in sestrična MARIJA TOMAZIN Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani, dežurni zdravstveni in patronažni službi Kranj za zdravljenje in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Prav prisrčna hvala tudi gospodu župniku Selanu in gospodu Novaku za obiske v času bolezni ter za lepo opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico. Zahvaljujemo se tudi kvintetu Gorenjci in organistu Tinetu za pesmi slovesa, podjetju Navček za organizacijo pogreba, praporščakoma in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Naklo, Jesenice, Kranj, 26. oktobra 1994 Po zaprtju pasjega azila na Visokem Zapuščene pse gostijo Celjani Milena Močivnik z Visokega je s svojo stoglavo pasjo čredo dobila začasno zatočišče na Celjskem Kranj, 28. oktobra - Streljanje psov iz nelegalnega zavetišča Milene Močivnik na Visokem pred svetovnim dnevom živali (3. oktobra) še vedno buri duhove. Nekaj rasnih psov, ki so jih sani t are i in lovci ŽVZG za Gorenjsko tedaj odpeljali s sosedovega dvorišča, je prevzelo ljubljansko društvo za varstvo živali in jih oddalo dobrim ljudem, srečni pa so tudi vsi tisti psi, ki jih je Milena Močivnik s prijatelji uspela spraviti s svojega doma pred prihodom sanitarcev in inšpektorjev. Gre za približno sto psov, ki so dobili začasno zavetišče v osamljenih in opuš- Milenini psi v novem (začasnem?) domu na Celjskem. čenih objektih nekdanje JLA na Celjskem. Kari Drago Vizjak iz Ljubnega, ki z ženo Mileni pomaga pri urejanju zavetišča in skrbi za živali, je najprej pokomentiral streljanje na Visokem. "Način likvidacije psov je civilizacijska sramota Slovenije, ki je tako odjeknila tudi v zahodnem svetu. Evropa se zgraža. Dokler Slovenija ne bo sprejela zakonov proti mučenju živali in v vseh večjih mestih ustvarila azilov za zapuščene živali, ne more računati na sprejem v Evropsko skupnost." Kari Drago Vizjak je zadnji mesec pogosto na poti med domom in Celjem. Za Celjane, ki so Mileni Močivnik in njenim ljubljencem preskrbeli začasno bivališče, postavili ograjo, napeljali vodo, te dni bodo tudi elektriko, ter za številne celjske firme, ki so darovale hrano za stoglavo pasjo čredo, najde same lepe besede. "Začasno bivališče na Celjskem bi bilo kot nalašč za azil. Društvo se zavzema, da bi postal trajen, saj je dovolj daleč od naselij, da nikogar ne moti, problem je predvsem v lastništvu. Predsednika Milana Kučana in Drnovškov kabinet sem opozoril, da Slovenija rabi tak azil, upam, da prošnje ne bodo zaman. Milena Močivnik in njeni somišljeniki so sicer vložili že ogromno denarja v obnovo načrtovanega azila pri Bistri v vrhniški občini, vendar se je zataknilo pri soglasjih, čeprav tudi tam azil ne bi motil nikogar od daljnih sosedov. Kakšna bo usoda tega azila, se pred volitvami vrhniška jara gospoda noče izreči." Živali, ki jih je pod svoje okrilje sprejela Milena Močivnik, so torej zdaj začasno dobro preskrbljene. Kako bo čez pol leta, ko se bo začasnost iztekla, pa je za zdaj še preuranjeno napovedovati. Bodo doživele podobno usodo kot na Visokem? • H. J., foto: K. D. Vizjak Praznična omejitev prometa Med bliiajočimi se prazniki bo veljala odredba o omejitvi prometa za vse tovornjake s priklopniki ali brez njih, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone in za vozila, ki so daljša od štirinajst metrov, traktorje, delovne stroje, motokultivatorje, vprelna vozila in vozila s tablico L. Prepoved velja v ponedeljek od 14. do 21. ure in v torek od 6. do 22. ure na avtomobilski in magistralni cesti Ljubljana-Karavanški predor in ter Podtabor-Ljubelj. Policisti bodo med prazniki začasno izločali iz prometa tudi vsa druga vozila, ki bi s počasno voinjo zadrževala promet. • H. J. Sumljiva orožna dovoljenja? Kranj - O dveh pištolah, ki so jih kranjski policisti in kriminalisti našli v vozilu 44-letnega 1.1. prejšnjo sredo zvečer, in o tem, kako naj bi voznik policistom grozil, smo ie poročali. Po najdbi orožja v avtomobilu so kriminalisti opravili še hišni preiskavi na domovih I. I. v Ribnici in okolici Kranja. Dobili so več kosov lovskega in starejšega orožja ter streliva. 1.1, je zanj imel dovoljenja, vendar so se preiskovalcem zdela sumljiva, zato so orožje in strelivo zasegli. Mož je bil namreč že zaprt zaradi trgovine z orožjem. "Torbičarja" prijeli naslednji dan Radovljica - V torek ob sedmih zvečer je neznanec na Kranjski cesti v Radovljici pristopil k ženski in jo vprašal, koliko je ura. Vprašana je pogledala na uro, tedaj pa ji je neznanec z rame iztrgal torbico in pobegnil. Policisti so storilca izsledili naslednji dan. Gre za I. M. E., starega 17 let, iz Radovljice. Ko so ga odpeljali na policijsko postajo, je njegov 18-letni prijatelj J. M. iz javne govor- ilnice poklical v operativno komunikacijski center UNZ Kranj in anonimno sporočil, da jc torbico ukradel J. P. iz Radovljice. Policisti bodo ovadili tudi J. M., in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive ovadbe. Prijeli vlomilca in tatu Radovljica - Radovljiški policisti in kriminalisti so prijeli 44-letnega M. P. in ga s sedmimi kazenskimi ovadbami, v katerih ga utemeljeno sumijo kaznivih dejanj vlom-nih tatvin in tatvin, pospremili do preiskovalnega sodnika. M. P. naj bi pozimi 1990 vlomil v enega od vikendov in iz njega odnesel precej okrasnih predmetov, januarja 1992 naj bi iz osebnega avtomobila golf odnesel več predmetov, med njimi tudi pogovornik, avgusta lani naj bi iz stanovanjske hiše v Radovljici odnesel televizor, letos iz tuje garaže ukradel radiokasetofon in čevlje, iz radovljiške trgovine likalnik, maja naj bi iz stanovanjske hiše v Radovljici ukradel radiokasetofon in denar, v enem od vikendov pa spet pobral okrasne predmete. Preiskava še ni zaključena, tudi precej nakradenih stvari, ki so jih kriminalisti našli pri Ptice, zlasti selivke, so huda nadloga vseh svetovnih letališč. Tudi Letališče Brnik je pri odganjanju ptic z letališke steze uporabljalo različne načine, ki pa so bih le delno uspešni in od avgusta so se zgodili trije lažji trki letal in ptic Sedaj ima Letališče Brnik izviren in po prvih izkušnjah zelo učinkovite preganjalce ptic - sokole. Zanje skrbi absolvent veterine na FNT Roman Savič iz Šenčurja, ki se s sokolarstvom ukvarja že 15 let, zdaj pa je pogodbeni sodelavec Letališča Brnik. • Š. Žargi, foto Janez Pelko M. P, bo še moralo najti prave lastnike. • H. J. Na prehodu zbil pešca Kranj - V ponedeljek ob 7.50 je 29-letni Jurij V iz Hrastij z osebnim avtom peljal od Hrastij in v semaforiziranem križišču pri mlekarni zavijal levo proti Laboram. Takrat je v isti smeri prečkal prehod za pešca 52-letni Djuro Č. iz Kranja (oba sta imela zeleni luči). Jurij V. je pešca očitno spregledal in ga sredi prehoda zadel s prednjim delom avtomobila. Hudo ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. V ovinku naravnost Kranj - V torek zjutraj je 20-letna Aleksandra O. iz Britofa z R clio vozila po lokalni cesti od Ilovke proti Rupi. Pred Rupo je v levem ovinku zavirala, da bi zmanjšala hitrost, kar pa je bilo očitno usodno, saj je avto zdrsel naravnost s cesti in trčil v drevo. Voznica in sopotnica, 43-letna Zora O. iz Britofa, sta bili huje ranjeni. Nobena ni bila pripeta z varnostnim pasom. • H. J. V7«*°«tr\ ' SKIM STRANKAM ^HC NOK.es ZAUPATI PflAVtX> VA B»t OLAVfVt TA-J- 7AKJ £• r*r acus> . *, i Truplo prepoznano Skofja Loka • V nedeljo je sprehajalec pod vasjo Suha ob levem bregu Sore naletel na moško truplo. Truplo naj bi na zaraščenem, težko dostopnem mestu ležalo že kakšne tri mesece. Poleg trupla so našli klavniŠKo pištolo in štirinajst slepih nabojev. Na lobanji trupla je bila opazna poškodba, ki je bržčas posledica strela iz te pištole. Dokumentov, ki bi preiskovalcem pomagali identificirati truplo, ni bilo. S pomočjo zobozdravnikov so kriminalisti neznano truplo vendarle prepoznali. Gre za Jožeta Troho s Kočevskega, ki je do odpusta delal v Mesoiz-defkih v Škofji Loki. Življenje si je s klavniško pištolo vzel sam. • H. J. Vsak teden srečna družina več Veselje v eni hiši za štiri rodove Brezje pri Tržiču, 25. oktobra - S hišne številke 15 na Brezjah pri Tržiču, ki je bila izbrana v 9. številki priloge V SOTOČJU, se je oglasila Metka Ovsenek, 54-letna upokojenka. Na domačih vratih nas je pričakala skupaj z vnučkama Tino in Veroniko, ki sta hiteli pripovedovat, da njunega atija in mamice ni doma. A je bila z njimi še Cilka, Metkina mama. Pod skupno streho namreč prebivajo kar štirje rodovi, ki jim prav po zaslugi najmlajših stanovalk ni nikoli dolgčas. Kot je povedala nagrajenka, je do upokojitve 35 let odhajala na delo v tržiški Peko, saj se od majhne kmetije ne bi dalo preživljati. Še nikdar ji niso ničesar podarili, zato je bila zaradi naše nagrade zelo presenečena; še posebej, ker ni ona naročena na Gorenjski glas, ampak hčerka na drugem naslovu. Znanci so jo obvestili o nagradi, ki jim bo vsekakor prišla prav pri naslednji obnovi katere od sob. Ob kratkem srečanju z Ovsene-kovimi smo še izvedeli, da rada prihajata k babici in prababici osnovnošolca Gregor in Iztok, zlasti nedeljski popoldnevi pa jim, razen ob branju časopisov in gledanju televizije, minejo ob obiskih številnega sorodstva. • S. S. Z Gorenjskim glasom na dvodnevno martinovanje Ejga, gremo na Ptuj Pravzaprav nas gre lahko na dvodnevni Glasov izlet na Ptuj le za en avtobus. Izlet bo v petek, 11. novembra + soboto, 12. novembra, odhod avtobusa ob 8.40 uri iz Škofje Loke oz. ob 9. uri iz Kranja. Osrednji del programa je seveda martinovanje, ki bo na mestnih ulicah starodavnega Ptuja. Glasovi izletniki boste nastanjeni v Petrolovem motelu v Podlehniku, v izlet je vključeno tudi kopanje v Ptujskih Toplicah in ogled svetovno znanih zbirk Ptujskega muzeja na Ptujskem gradu. Pester izlet za dva dni bo zaključen s prihodom v Kranj oz. Škojjo Loko okrog 21. ure (12. novembra). Prijave za izlet po telefonu 064/ 223 - 111, do zasedbe mest v avtobusu. Prispevek k stroškom (penzion v motelu + vstopnina za muzej + vstopnica za terme + prevoz + še kaj, kar sodi na dober Glasov izlet): S. 100 SIT. Naročniki Gorenjskega glasa in ožji družinski člani samo 4.800 SIT (naročniki s plačano celoletno naročnino le 4.600 SIT). Ker boste nekateri naročniki danes, zadnji delovni dan v oktobru, prejeli Gorenjski glas precej pozno zaradi obremenjenosti pismonoš z dostavo pokojnin, se Vam bo morda zgodilo, da bo avtobus že zaseden. Zaradi tega se Vam vljudno opravičujemo in Vas hkrati obveščamo, da že pripravljamo dva dvodnevna Glasova izleta v decembru, obakrat v priljubljene Terme Lendava. V program izleta bo vključen tudi "skok" do Lentija na Madžarskem - če Vam tak program ugaja, obakrat bo prostora za en avtobus, in zanju zbiramo predprijave (telefon 223-111). SRAR ® JESENSKI GORENJSKI DNEVI PRIŠPAROVCU od 7.10. do 19.11.94 SUPER IZVOZNE CENE: ATS ČOKOLADA 300 g 17,00 STOCK - KONJAK 1L 82,50 1Kg RIŽA 7,50 KAVA BRAZIL 1Kg 45,00 6 Kg PRAŠEK GENIE - AVTOMAT 99,00 PAMPERS - DVOJNI ZAVOJ 182,00 10 L JEDILNEGA OLJA 112,00 KONICA FILM, 24 POSNETKOV 27,50 FLEK§ARICA 600VV/115 mm 399,00 AVTOZARNICE (KOMPLET) 65^80 NAGRADNO VPRAŠANJE SAMO ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA Koliko artiklov Ima 6 PAROVE C v svoji super ponudbi? Ime nI priimek: ^^^^^^^^^ Naslov:____ 1 Čakaj« Kupon oddajte v trgovini najkasneje do sobote, 19.11.1994, do 12. ure. Žrebanje, ne katerega ste prisrčno vabljeni, bo isti dan, ob 12.15. o vas naslednje nagrade: 1 .NAGRADA MOUUNEX MIKROVALOVNA PEČICA 2. NAGRADA CASIO - ROČNA URA Z VSEMI RNESAMI 3. NAGRADA MTC - STEREO RADIOKASETOFON (2 KASETI), 80W 4. NAGRADA MTC - RADIOKASETOFON, 15W 5. NAGRADA PHILIPS - FEN ZA LASE 6. NAGRADA MTC - RADIOBUDILKA 7. NAG RAD A: 5 AVDIO - KASET TDK 8. NAGRADA 1 TDK - VHS - V1DEOKASETA 240 9. /10.NAGRAD A: 1 Kg KAVE