Poštno tekoči račun št. 24. — Conto corrente con la post a. izna številka 20 stotink. Izhaja : vsako srcdo popoldne in soboto zjuiraj. Stane. za celo leto 15 L. „ pol leta S „ „ čctrt leta 4 „ Za inozemstvo celo leto 35 L. Na nacočila brez do- poslane nanaiine sc ne morcmo oziraii. Odgovnrni urednik: Polde Kepermle. St. 33 V Gorki, v soboto 25. aprila 1925. utovi/f. lefrankirana pisnia se ¦e sprejemajo. Oglasi e računajo po dogovoru ¦n sc plačajo v naprej. List izdaja ko nsorcij „GORIŠKE STRAŽE" Tisk Zadruznc tiskarnc v Gorki Riva Piazzutta St. IS. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuolc). — Resnica je le ena. Skupina, ki sc zlrira krog tržaškega \ dnevniku »Edinost«, je zacela stalno in ostro uapadati največjo prosvetno organizacijo slovanske mladine, »Pro- svetno zvczo«. Trzaska gospoda očita 140. nasim drustvom, da so na krivi nod, ker hočejo, naj temelii vse našc prosvetno delo na krscttnskem živ- Uenskem načelu. Dolga leta je trzaska liberulna skupina skrivala svojo za- stavo, v teh zadnjih napadih pa jo je nehote razvlla, za kar ji mora biti s!o- vensko ljudstvo od srea hvalezno. Za- kaj slovcnsko lindstvo ima polno pra- Hco terjatl od vsake organizacije: Pokažite nam svojo zastavo, pokažite syoi pravi obraz, razkriite svoja na- cela! Vsaka organizacija, ki vain k svoji zastavi naše Ijudi. oznani jasno in točno, kakšna no: eel a jo vodijo! Ta- ko ravnajo postenj'aki po vsem svetu, toko se vedejo vsi, ki so do dna duse preprivani o rcsničnosti svojih načel. Trzaska skupina edinjašev pa ni ni- koli hotela jasno priznati in oznaniti, kaksne UU'ic jo vodijo^ kaj hoče, kak- š('n je njen program. Vedno se je iz- inikala jasnim odgovorom, njen dnev- iiik »Edinost« je na mojsterski način izpreminjal barvo in sc izvijal vsake- •nu vprasanju o naeelih. Pad na so ti vitezi nnrodne slogc napadali kar po vrsti slovanske ustanove in organiza- clje. ki temelje na kršeanskih naeelih: Trzaska »Edinost« je nanadla »Mo- horjevn druzho« že ob me roistvu. Napadla je »Gospodarski list«, zaga- Hja se v glasilo istrskih seljakov, v »Pučkega prijatefja«, neprestano besni proti »Goriški Straži«, sfednjič se je vrgla v boj proti kr scan skim nrosvet- nitn društvom, ki so strnjena v »Pro- svetni zvezU. Vse slovanske organiza- cije, ki so zgra.iene na skali kvscanske ideie, so tržaškim edinjašem trn v neli, vse so ze nanadli, previdno, a strupeno. No. slednjic je F.dinosti« zdrsnila krinka z obraza in pokazala je svoje nravo oblieje. Zdaj vendor vemo. kak- šnu so njena nacela, zda\ nam je znan syetovni nazor ediniasev. V torkovi j stevilki due 21. aprila t. I. ie tržaški dnevnik vnovie napadel »Prosvetno zvezo« in je zapisal stedečo temetjno, vcžno izjavo: »Goriška Straža« dobro ve, da je »Zvezi prosvetnih društev« po njeni idejni usmerjenosti na- men gojiti narodno prosveto. Pri tern pa vedno strogo pazi, da iz- loči vse, kar bi moglo povzrocati svetovno-nazor no, strankarsko cepljenje.« 1. Tržaški edinjaši in z njimi »Zve- zci prosvetnih drusiev«. v Gorici po- stavljujo vodilno načelo: Iz narodnega zivljenht, posebej pa še iz prosvetnih društev je treba izločiti vsako svetov- n<)-naz<)rsko Ulejo. To pomeni: V pro- svetnili drustvih ni mesta za krsean- Rko resnieo, ni mesta za katoliski živ- 'ienski nazor. Naša drustva morajo vostati indiferentna, sfovenska mladi- ll'i naj raste v breznačelnem. brezver- 'skem ozračjiL Mladi drustvenik ne ^nc najti v svojem društvu katoliške resnice, društvo naj mu ne prozi kr- seanskih Ulcj. Drustveno življenje je treba razkristjaniti, društva naj bodo 7~ ne protiverska, pač pa brez navel ln posebej brez verskega načela. Naše ljudstvo pa, ki se zbira okoli Vurndavne zastave slovcnskega na- rt(>da, okoli zastave, na katero sta ''lagovestnika sv. Ciril in Metod za- ' risala svetlo znamenjc križa, naše ljudstvo pravi: Vi gospodje Iwvete zbrisati s slo- venske zastave znamenje križa? Vi hočete izločiti vsako svetovno-nazor- sko idejo iz življenja drustew iz nasih vaskih obcestev, iz življenja uiladega rodu? Vi se posebno trudite. da bi iz- rinili kršeansko načelo iz prosvetnih drusiev? Ne, gospodje, zastonj se trudite! Vi oznanjate težko zgodovin- sko zmoio! Vi hoeete prerezati živ- Ijensko iilo, po kateri dotekujo kr- ščanske zivljenske moči v duso mla- dega človeka, v slovensko druzino, v vasko obeestvo, v celo telo naroda. Prod tcj ZMOTI VERSKVGA INDI- FERUNTIZMA se bo zdravo ljudstvo borilo z vsemi silami! VAŠE NAČE- LO O VERSK1 BRl:ZNACELNOSTI JE STRUP ZA OSIUiNOST. PRINA- ŠA PROPAST DRUŽINI, SMRT NA- RODU. Kdor to načelo oznanja, dvi- ga roko proti življenju slovenstva, na- slavlja sekiro na korenino slovenskc- ga rodu in zalo sc homo branili njego- vih zmoi, jih obsojamo in homo ta verski indiferentizem z vsemi movmi pobijali! 2. »Edinost« in »Zveza prosvetnih društev« pa še dokazujeta, kako pra- vilno in resnično je navelo. da je tre- ba izlociti krščanski svetovni nazor iz narodnega zivljenia. Ta dokaz se glasi: »Da je iaka idejna smer mo- zna, ve »Goriška Straža« prav tako dobro hot mi. Na katoliskem vseučilišču v Milanu all na bolj- ševiškem v Moskvi all na kateri- koli drugi univerzi predavajo o isti znanosti, ker resnica ie samo ena.« Zmota. ki so jo oznunili v tcj izja- vi, je velikanska. Trdijo, da se isti miuki, istu načela oznanjajo na kato- liskem vseučiliscii v Milanu iv na bolj- scviski visoki soli v Moskvi! Trdijo, da ucijo isio resnieo katoliski ucenja- ki hot holjševiški profesorji! Pa ven- dar ie vsakomur iasno: Katoliski mo- droslovec nci RESNICO 0 BOGU, 0 VEČNOST1, O NESMRTNI DUSl, RESNICO 0 PRAV EM ClIJU ČLO- VF.KA . RHSNICO 0 KRŠČANSKI DRUŽINI. RESNICO O PRAVICAH IN DOLŽNOSTIM ČLOVEKA. DRU- ŽINE, NARODA. Boljseviski učenjak pa taji vse te resnice, jih pobija, trdi, da so laž in izmisljotine, zagotavlja, da ni Hoga, da ni duse, da je treba druzino zrusiti, da je treba versko mi- sel ugonobiti. Za tržaške edinjaše in za »Zvezo prosvetnih društev« ie to vse cno. Resnica in zmota, istina in laz, vecno rešilne ideie in pogubna nacela —- tej gospodi ie vse eno, vse ii je resnica. DA. GOSPODA, RRSNICA JE SA- MO ENA. TA RESNICA JE V KR- ŠČANSTVU, IZVEN NJE JE NI! Kar oznanja boljševiski učenjak v Moskvi, je pogubna ZMOTA. Indiferentizem, ki ga oznanjate vi, je težka in usodna ZMOTA. Vi hoeete to eno edino RE- SNICO krščanstva izločiti iz prosvet- nih drustev in iz narodnega življenja. Prav je, da ste pokazali svojo zasta- vo, posteno je, da ste razglasili svoj nauk. Pravimo vam pa: Ker je resnica samo ENA in ta je ohranjena in živa v krsčanskem sve- tovnem nazoru, zato sc hoče sloven- sko ljudstvo na to resnieo osloniti, se hove nase prosvetno gibanje z njo hraniti, hove z no prcšinjati vse telo naroda! Kaj se godi po svetu? Evropa brez mini. Ni potcklo dosti let, oclkar je bivši inlijanski ministerski pre&sednik in vdiki državnik Nitti izd.al knjiuo' pod raslovom »Evropa brez miru«. Gl;iv- na misol, ki prepleta. vso knji^o je, da ni.so vse mirovne konference. ki jih je S'iiatralo človeštvoi, sicer le nskai ča- s:\, za odrešiliie, prinesle Evropi mini. Se vedno obstoiajo vprnšanja, ki o- Krožajo sožitjc evropskih narodov. Ta vprašanja so prcdvscm narodnostna; n-.rodi so še bolj razkosani kot pred vojno. Trebalo bi uvesti enotno casi- no po vsei Kvropi, železnice in pošto epotno urediti in končno upelja.fi eno- teh denar. S temi preuredbami bi od- pndilc razne gospodarske zmešnjave in izniblj-wi.ic špekulantov. Take na- črte o nekaksni zvezni Evropi je imel ?.q 1 iidi pokojni arneriški predsednik Wüson in. jih z vso vnemo še dunes soji njegov ožji prijatelj in sodelavec polkovnik House. Toda Evropa še ni /rela za to. Kolikor je brio držnvni- kov. ki so se vcč ailii irmnj nribliževali tej kfcji, so1 se morali umakni'ti, ker niso ti načrti po ffodu denarnirn mo- J?ern, ki še vladajo svet. Kako dnleč je še Evropa od miru in bratstva nied liudstvi nam kažejo ja- sno vladne krize na Francoskem, v Belgiji, neodločene volitve v Nemčiji, ki so bodo jutri ponovile, upor na PortiiKalskem. držuvljanska vojna v Bi.itfariji in večje ali maniše težave v vsJii evropskih državah. Težave nove francoske viade. 11. anrila ponoči je padl;i Herrio- tova vlada. Kot smo že razla.^ali na- sim bra.vcem v enem zad'njih naših političnih pnegledov, je moral Herriot odstopiiti pred vsem radi finančnih težkoč. Vkidn ie hotela, naj bi kapita- listi pom.T^ali državi iz zadreefe, a ti so se spun tali. Škodoval pa si je biv- š; miiiistcrski predsednik tndi s kul- turnim bojem. To je sam priznal te dni v Lyonu nekatcrim cn.snikar.jem. Si- cer so tndi nekateri slovenski svobo- domiseini listi to zanikali. a zdaj jih je sam Herriot zavrni. Po d'ol^ih i)osvetovanjih z voditelji raznih strank se je dosedanjemu zbor- ničnemu oredscciniku Pavlu Painleve- ju (izß-. Pcnleveju) posreoilo sestaviti novo vlado. Za zunanje.^a ministra si je vzel Aristida Brianda, za finnnčne- ffa Jožefa Caillauxa {iz^. Kejoa); se- 11'!tor cb Monzie, ki je bil prvotno na- menjen za finaučnega1 ministra, je nrevzel pa prosveto. V tonek se je predstavila nova vla- da poslanski zbornici. Kaj obljublja Painleve? Prvi je stopil na ßovorniski oder novi ministerski predisednik in price! brati svoj program. »Treba ie,« je price!, »vsa druga prašanja pustiti v nemar in upreti oči le v dvoje: skr- beti zn varnost Era nci je in io rešiti iz denarniii težav. Ker hoče Francija mir v Evropi, se bo neomnjno držala ženevskcjra protokola, ki hoče razo- rozenjc narodov in mednarodno raz- sodišče. Vlada bo omejila vse izdat- ke in pozvala vse državljane k novim žrtvam. Ker hoče mir med drzavljani bo o- hniiiiila svoijega zastopnika pri Vati- kanu. Novö pridobijene pokrajme bo pa trdino zvezala z domovi.no.« Tnko ic v jGflavnem jjovoril; že sred.i rovo- r;i se je lwkazalo, da ni nie kaj trdna nova vlada. Padali so m.odklici od \seh stvani. Ko je omenil ministerski nredsednik prašanje poslanišitva pri Vntikanii, je zar.iuia levica: »Painleve je šel v Kanoso!« (t. j. poniza;l se je pred papežem). Najhujši ropot pa je nastal, ko je pričel govoriti novi fi- narični minister. Že ob vsto>i>ii v zbor- nico so j^a desnicarji in nadoiialisti pozdravili z žvižtfi in sikaniem. Po n j ego veil l govoru se dvignc bivsi bo- i'U'vnik in poshmec Bertrand (izg. Ber- tran) in zavpije, tfa ie sramota za vse Prancoze, ki so se bili za domovino, ce puste Caillauxa na vladni kllopi. Napadi nanj so leteli od vseh govor- nikov. Popoldne pa se je predstavilo pri pradisedniku rcpublike odposlan- stvo n,adonalistične zveze »Sino- vi doniovine« in protestirak) proti temti, da je na čelu Francije mož, ki je bil obso.ien kot izdajavec doniovine. Kdo je Caillaux? Kako naj si razlagamo silo'V^te na- padie in proteste proti možu. ki so si .^{i izbrali Fnmcozi, dia jim reši finan- ce? Novi ii.nančni minister .lozef Cnil- laux je odločen pristaš tistih načel, k.i smo jih. uvodonia naglasili. Je za spo- razumno politiko mod državami in za izravnanje vseh gospodarsikh težkoč. Zato je že med svetovno voino silno1 doloval za mir z Nemci. To so mu na- cionalistični krogi tako zamerili, dia so ga1 23. aprila I. 1920. postavili pred sodiisce in ga obsodili na triletno je^o, na izgubo vseh državljanskih pravic za eno leto in na izgon iz Pariza za dobo pctih let. Dolžili so ,mljeini voz iz blata. Angle- ži pa žc govore, da je Caillaux loko- motiva brez zavor. Ce spozna kak na- črt za pravi, ga bo sknšail iziwljati, in ne bo postopal pristranski. Zaitomu že v naprej prorokujejo, da se bo zameril bogatašem v senatu, če bo od niih za- hteval žrtcv. V socialističn z-bornici lx> pa imel tndi težavno stailišče, če bo popirščal, \irhu tega bo še mora'l odbijati naipadje naciotuvliisitov. V ta- kili bojili jc pa težko voditi gospo- dičirski voz po lepi cOsti. Ogenj in voda skupaj. Novi finanoni minister ie pristaš mirne politike. Svoje glavne ideje je že razložil v knjigi: »Kam plove Fran- cija, kam Evropa«. Ta mož bo moral skupaj delati z Briandom. zunanjim ministrom, ki je se vedno za to, da ti- šči Francija Ncmce z močno roko za vrat. Kakoir pa vemo sta' danes zu- nanja in finančna politika držav tako odvisni ena od druge, da moraita ve*di- no teei v soglasju. In tn bo imel mirni ministerski prodsedni'k Painleve, ki je sicer dober učenjak v računstvu, sila težavno nalogo, če bo hotel držati tehtnico v ravnovesju. Vsi ti znaki kažejo, da bo sedanja francoska vlada le prchodna in bodo do ureditve razmer v Franciji pripe- ljale nove volitve, kar smo že fakoj ob Herriotovem pa den ugotovili. Stran 2. »GORISKA STRA2A« Vladna krkza v Belgiji ni še zaklju- čena. V pondeljek izvemo za izid volitev v Nemčiji. — V prihodnjem politi- čncm pregledu si bonio ogled ali te dve prašanji v celoti. — Re&itev tdi dveh prašanj bo odločilncga pomena za ves nadaljni razvoj evropske politike: aili k miru ali proč od njega. DNEVNE VESTI. Učitelji - učiteljice! V nodcljo dne 26. t. m. $e bodo vr- šile krožkove pevske vajc v Oorici. Zberemo se ot» 9. uri dopoldne v pro- stO'rih prosvetnega društva »Mladika« Corso Verdi 37. Stekel pes. K zadnji naši notici o stekl/jm psu v Vipavski dolini smo dobili še slcdollica;j pobral na mesfcu napad'ai. Nogavica je tuj, ne bolgarski izdelek; torej, pravijo, db so napadalci, ki so nogavico zginbili, i/. tu.llnc; najbrže iz Jugoslavije. Zdlaj naj pa iz^taknejo kodl še kak piškav zoib tiste stare ma- mice, ki takhn »diploimats'kim« izja- via'm veruje. Za dobra srea. Listi pise jo, da se pripravljajo v Milanu na polet v južno Ameriko z zrakoplovi. Rkspedicije se bo uddežil tudi zinani pesnik Oa'brielle d'Annun- zio. Sfcrioške za to stvar misli poseben odbor kriti na ta način, da bo zbiral med ljudlstvom miile dia rove. Cast komur cast. (llanvi tctjnik vseli snopov cele Ita- lije je zopet podelil fašistovsko iz- kaznico »ad honorem« (t. j. v znak priznanja) več ljudem. Med temi j'e tudi par groific. Tako zaradi lepŠega. V Turinu izhaja list »Stampa*. Je snoparsko navdahnjen. Pred dnevi je ponatisuit iz nekega znajistvenega časnpisa eel članek. Kornaj je list iz- §el, so ga oblastva zuplenila radfi ti- stega nedollžnega članka. »Pa» kričijo vlaidi naispröitni listi, dla ni pravica za vse enaka«, si jö misli'lo faisistovsko oblastvo, ko je list zaplenilo. Šolska ladja. Farinaccijevo glaisilo je prineslo pred nedavnim vest, dla lx>db vsi d'r- žavni i>odtajniki izmenjani. Na svo- jili mestih bosta ostala le se excelen- ci Orandi v notranjem ministrstvu in Suardo v ministerskem predsedni- stvu. Izgleda, da ys us t a nova državnih podftujniških exedene neke sortc sol- ska liadja, kjer se izuče učenci nomor- skih šol za bodoče kapitane. Tu pa, kjer Mussolini venomer menja osebe, se fasistovs'ki poslanci uče za exce- lonce. Teh bo po Rimu kair rnr.uolelo. Naziv »onorevole« (častivredni; tako nazivljejo državne poslance) bo zna- čil le človekn, ki je še zelo pri brez- pomembniih. Upor radi piva. V južno afr'i'skeaii mestu Bloemfou- laiun so sc domačini - črnci uprli odi- redbi angleškega guvernerja, dln! se uvoz in poraba piva omejita. Pri pro- test nenni shodu so se zamoroi pogra- I bili s poliicijo. Bilo jc tudi nekaj ra- njenili in mrtvih. Zaradi tega je zače- lo stavkati 22.000 delavcev - dlomači- 110A'. Orožje v službi prave ideje. Največji zrakoiplov na svetu »Z. R. I'll.«, ki bi lahko postal najstrahovi- tejše orožje v vojni, so poraibili zdaj za čisto nekaj drugega. V Amteriko je uvoz O'pojnih pijač zabranien. Za- to pa si tiliotapci pomagaio na ta na- čiii, da zasidrajo tovorne ladje z žga- njem in rumom par kilometrov pred anieriško obalo in potem prevaižajo po noči v čolničih blago na kopno. Omenjieni zrakoplov ima zdfaj na'lo- «o, da preiskuje, kje se ustavlja tisto »žganjarsko« brodovje. Kako smo z denarjem. Obtok bankovcev se je od 1. janu- arja do sredine tekočcgai meseca zmizal za 740 rmilijonov lir. Danes je v prom,etu še 17 milijard 376 miljonov lir papirnatega denarja. No, do Ciukinov ali stairih križavcev ne bomo še tako brž prišli. Kot apostol. Bivši avstrijski zvezni kajicler dr, Seipel potuje že več časa \x) se- verinj in si^ednji Evropi. Po vseh večjih krajih ima predavanja o pomirjenju in bratstvu med uarodi. Zdaj se mudi na, Holandskem. Proti komunistom. Sviet O'seunnajstih, ki pregleduje i'T ure j a fašastovsko zakomodaijo, bo, ka- kor vse kaže sprejel načrt profesorja A'riiasa, po katcrem bodo prepovedane vse delavske orgaiiizadje, ki so v stikih z inozemskimi zvezami. Musso- lini upa, da boi vse kar se v Italiji gi- blje kmalu nosMo faisistovsko kapo. Si že ogledujejo. Amerikanci so te dni na. velikih po- rno rskih vojuških vajah po Tihem o- ccanu. Imajo 117 bojnih ladij - veli- kank in ceJo množico torpednih čol- noi\' in podbbnih reči. Vaje se vrše t-»ko natančrio, da bo že vsak mornar vediel, kje je njegovo mesto v prihod- nji vojni med Ameriko in Japanom. Sama dobrota jih je. Jugoslovanski zunaindi minister in Mussolini si^ baje dogovarjata zastran skupnega nastopa v bolgarskih ho- nuitijah. Tako sie jima smilijo bratje Bolg;iri, da bo ltalija. spörozumno z evropskiir.i velcsilami vy.postavila red na Boignski pamik »Ray- fukumaru«. Vseh 48 mornarjev, ko- likor jih je bilo na krovn, je utonilo. Prišla je sicor ma. pornoč dniga ladia, a jc že bilo preixizno. Brez potnih listov. Vladia severniih ameriških drž-av de- la na to, dti bi se v vseh dtržavah od- pravili potni listi. S tern bi otdpadle vse zaimide in sitnosfi na državnih mejah. Moč na morju. V d'obi »razoroževanja« narodov imajo vel-ike države tako število boj- nih ladij. Vclika Britanija 507; od teh IS velikank; Združene države 539: od tsh 18 velikank; Japan 211; od teh 6 velikank; Francija 219; od teh 9 velikank; ltalija 260; od teh 6 veli- kank; Rusija 164; od teh 3 velikan- ke; Nemöija 51; od teh 8 velikank. Oruge države imajo vse manj. Tu na tern le potu me je vrag premotil. Spisal Peter Rosegger. Podomačil Zagorski. Starka, ki je prispela iz Ravni, je prva ugledala na dcblu mogočne Vc- le jelke beJi madež brez mba. Ko je pristo'pila bližje, da vidi, kako da so to lepo drevo poškodovali, je na be- ljavi zapazila pisanje: Tu na tern le potu me je vrag premotu. Kaj pomeni to? In ko je dvignila pogled v temno vejevje jelke, ji je planil iz prsi krik, ki je divje u'daril v deblovje, in se je spustila v tek in je od hiše do hiše kričaila, kaj da je videla na drevesu. Zdaj, dragi bravec, je še dovol.i zgodaj, da cxd'lozis te liste. Zakaj ta zgodba ojstro zadene in marsikdo bo kiel ljudi in zgodbarjai. Da stvar ni izmišljena, to pač opraviči zgodbarja, drugega pa nobenega ne. — Bilo je na eden onih dni, ko vaški ljudje ne delajo, pa tudi ne počivajo — na dan molitve in greha. Cerkovnikov sin Nande, močan, zarjavel in črnolas mož šestindvajse- tih let leži zleknjen na trati, v senci sadnega vrta. Iz njegovih oči se iskri žar, ki plapola v njem, črne brke najd uporno zarezanimi ustni so kot sva- rilna tabla: Ognjevita dekleta, bojte se! Toda ne, zdaj je konec neum.no- stim. Nande imia nevesto, v par te- dnih bo imel ženo. V šmihelski cer- kvi sta bila danes prvič oklicana, on in lepa Tinčka, edinka bogatega Mraka. Sreča je dvakrat, trikrat lepša, ker ve, da ga vse zavida. Ampak Tinčki se ni cuid'iti, da si je ravno Nandeta izbrala: je sicer le mežnarjev sin, pa je mož. Njegova moč se pokori le njegovi volji in njegova volja se sproži kot clcktrična iskra iz vročih živčnih tokov drznega telesa, ki je pono&ni stavbi podobno. Tako je v Nandetu enota in oria brezobzinia odločnast, ki jo ženske Ijubijo na ino- eh bolj od najžlahtnejših lastnosti duše. Tudi Tinčka iina vse to, kar dela možu žeinsko tako všečno, — in tako se tu sklepa življenje, tako lepo, da bi si ga hudičii zapisaui človek ne mogel, popolnejšega naročiti; in ra- zen teffa zamoreš biti v tern življenju Se poštenjak. Vctrič osuje cvetje raz jablan, da se vsipajo rožnate snežin- ke na počivajočega, ki z mislijo pla- va v razikošni bodočnosti. »Nande!« Mož dvigne glavo in zaglöda v vrtni živi meji svetlo dekliško gla- vico. Mara! Lepi otrok najbolj zaniče- vanega moža v soseski. Njen oče je sicer poštenjak, njegova obrt sicer ni srarnotna, a vendar zaničevana — on spravlja poginulo živino s sveta. Mora imeti že korajžno sree, kdor se v to spinsti, da opravlja to najbolj ne- ¦prijetno vseh občinskih zadev. Moj- stra Jako pa to prav nič ni trio. O- pravljali je svojo službo in živel. Nje- gova dvajsetletna hčerka Marica je vodila gospodinjstvo; pri ljudeh je bila^ na dobrein slovesu, četudi si moški, ki so jo radi videli, niso u- pali prav navezati z njo. »Ta je vro- ča!« je rekel marsikdb. »Nande!« je zašepetala zdaj črez vrtno ograjo. ^Kaj pa češ?« je prašal mežnarjev sin. ^Tcbe hočem!« je odgovorila. »Ali nisi bila danes v cerkvi?« »Seveda, to pa.« »No, pa moraš vedeti, da je moja reč z Mrakovo gotova.« »Tvoja bi že bila gotova, Nande, pa moja ni. Le vstani in pridi sem h plotu; saj se me pač ne bojiš?« Udaril je v smell in že š-el h plotu. »Saj vendar nisi že pozabil, da si me na poti ob Veli jeli tako rad imel?« je rekla. »Neumnosti.« »Predvčeras.išnjem je bilo ravno dva meseca, Nande.« »Pa naj bo, kdo si bo pa take reči zapomnil.« »Vi možje res ne; me ženske ima- mo pač svoj koledar. Takrat je bila mesečnina, to pač veš.« »To vem.« »Odtakrat je ni bilo ver in dva meseca sta že prešla. »Domov se spravi in ne govori ta- ko neumno.« &Ne, Nande, zdaj ne grem domov in ti nisi tako zabit, da ne bi razu- niel tudi neumnega govorjenja.« »Ti mi spet začenjaš!« »Danes ne zahtevam od tebe niČ, sem se ti le naznanila. In četudi ste, čislani gospod, pozabili na Marico, bo vendar prišla na ženitnino, toda pred poroko.« »Marica!« je vzkliknil. »Da,« je odgovorila. »Taka si mi? Zdaj te poznam! AH sem te zapeljal? Kot kača si lezla za menoj na veliko noč skozi gozd. AH sem jaz tebe nagovoril? Kdo se mi \Q oni večer obesil, ker si ni upal sarti iti skozi gozd? Kdo pa je tako želsl počivati pri jclki?« »Nič tega ne vem,« je odvrnila» »pocivanje tudi ni nič zlega, če smo trudni.« »Pokazalo pa se je, da nisi bil^ prav nič trudna!« I (Dalje pride.) >CiOR!SKA STRA2A« Stran 3. Priseljevanje v Zedinjene države. Generaliiii izseljeniški urad v New .lorku je izdal številke o priseljevanju v severmoameriške Zedinjene države od 1. julija 1924. do 31. januarja lc- tošnjega let a. Ker je stopil z julijcin v veljavo novi ameriški zakon o pri- seljencih so za to te številke tern za- nimivejše. Nas pa zanima izseljenisko vprašanje tem boli, ker vidhno in či- tamo, koliko nasili rojakov gre dan za dneim čez morje za srečo. V ome- njcni dobi se je prisclilo iz Evrope v Amcriko 76.740 oiscb, šlo je pa iz Ze- diinjenili držav v Evropo 53.145 ljudi. Iz celega sveta je šlo v Zedinjene dr- žave I68.G89 oseb; od teh pa jih je največ iz Kanade in sicer 71.183. Pri izkrcanju so oblastva zavrnila 15.025 priseljencev iz raznih vzrokov, 5267 inozemcev pa so poslala ame- riška oblastva domov, ko so že bili v notraujosti dcžele. Jnžnili Slovanov iz različnih držav se je tekom teh sedmili mesecev dosdilo le 612. To malo število pa radi tega, ker so se začeli v severni Ameriki braniti ino- zemcev. Zato vcmo, da teče glavna reka naših izseljenoev v Francijo in Belgijo, kjer delajo pri obnovitvenih delih, nekai pi tud!i v jnzno Atneriko. Ko bo tudi tukaj dcla ztnanjkalo se bodo pa bržkone obrnili na Balkan, zlasti v Bosno in jnžno Srbijo, kjer je še dosti deviške zemlje. Po 10 letih. Iz dalnjc Rnsije, od kitajske meje se je oglasil Matevž Rutar iz Ravni pril Tohninu. Zndnjikrat je risaJ o ve- Hki noči 1. 1915. in sedaj po dcsetih 1e- tdh se je zopet oglasil, da je živ ter prosi na.j mu pomagajo, da pride do- iTiov. Njegov naslov je: Polueit Matej Rutar, sclo Kalavanstaja Volos Pav- laskaja, Ujezdi Bornairelskoj. Altajska gubemija, F. Si'birija. — Na pismu, ki nosi pečat mesta Tomsk sta podpisa- na tovarišai: Franc Gašperlin in Mi- hael Palindaš. — Bog ve, koliko je še naših fantov in niož, ki se kje daleč na koncu sveta ubijajo in čakaijo sreč- nega dne, da se zopet vmejo v do- rnovimo. Tovarna za bankovce. V Montrealu v juzni Ameriki so dolgo časa ponarejevali dolarje kar na debelo. Končno je policija le pri- jela te »fabrikante« in jim za več mi- Hjonov ponarejenih bankovcev od- vzela. Mlad požigalec. Petleten diečko se je igral v inc- stu Rika blizu Lublina na Poliskem z V'/igalicami. Naenkrat se vname hišna * oprava in plamen švigne, skozi okna ter vname sosedlnja poslopja. V krat- kem je bilo celo mestece kup pepela in razvalin. Smrt na grmadi. Ta način sinrti je bil v navaidi ta- ksrat, ko so še sežigali »coprnice«. Danes govorijo o tem le še kake Pravljice. In vendar se je še tc dm neka deklica plemenite . rodibine v Budimpesti na ta način usmrtila. V klet si je nanesla drv, jib polila z bencinom, zazgala in se vlegla na grmado. Ko so vdrli v klet, so našli °d nje le še kup pepela. Punca je bi- ^a gotovo romantično navdahnjena- „Črne bukve". Na Japonskem je vse drugaeno študentovsiko življenje kot pri nas. Tarn sc ne sine diijak, zlaisti ne viso- košolci, baviti z ničeimer drugim, kot zgolj z učenjem. Popivanje in ljubim- kanje je strogo prepovedano. Poseb- na policija na to zelo strogo pazi. Ce se kdo proti temu pregreši pride v »črne bukve« in kmaJu tndi ven iz univerze. Draga podoba. Nek amoriški bogataš, ki zbira uinetnine je kiiip.il na Angleškem zna- menito risbo slavnega umetnika Ti- ziana iz 1. 1560. za 1 inilijon dolar- jev. Kako bo z možitvami? Pravzaprav ne preveč rožnato!. Če piistimo vse drugo, kar je vzrok, du ostane marsikate'ra< »teta«. nam že stevilke povedo, kako stvar stoji. Iz- n>ed 47v5 müijonov ljudi v Evtoipi je 250 milijonov žensk.. Pred vojno je bilo le 9 in pol rnilijona več žensk kot moškili, zdaj jib je pa kar 25 mi- lijonov več! Pri' nais jih pride tudi kakih 100 več kot moškijh na 1000 oseb. .lo'j! Pozdravi fantov - vojahov Iz Modene. >l(;vcn.<,ki iantje, ki sc nahajamo v Modcni iv: .?. polku težke poljskc artilcrijc pošilja- iiiü pozdrave starišeni, bratom, sestrain, so- rodr.ikom. prijateljem, znancem (er fantom in deklctom. - - Iskreno sc zahvaljujemo za voščila ob velikonočnih praznikih tcr s po- sebnim veseljem pozdravljamo tudi našo »OoriSko Stražo«! Bandelj Emil, Cipnie; Strchar Josip, Vipolžc; Mavcr Anton, Lokve; Koder AurcI, Bača; Konjedic Feliks, Plavc; Ščck Jožef, Vipava; Klun Anton, Trst (Ro- jan); Frančeškin Franc, Vrtojba II; Cuš Ludvik, Sedlo; Vidrih Ivan, Ooče; Jeram Jakob, Bnkovo; Kragel .ložef, Zatolmin; Bandelj Alfonz, Pliskovea; Mužina Ivan, Hropada; Dolsan Stanislav, Storje; Petaros Valentin, Zaboršt; Šorli Franc, Sv. Lncija; Pontar Harlot Viktor, Kobarid; Novak Franc, Vremski Britof; Tončič Anton, Istra D/.c- mini; Mrast Andrej, Scdlo; Pavlin Franc, Ra\nica; Kurinč-ič Rudolf, Kobarid; Kosovel Franc, Cerniče; Oodnič Alojzij, Komcn; Pav- šič Anton, Lokovec; Leban Jožef. Lokovcc. Listnica uredništva. T. /¦'., Komcn: Vabil za nedostojno i«:ro kot so »Stari ^reh« v na5cm listn ne priob- čujenio. Pozdravljeni! K. S\, Cesta. PoSIjite natančnejšc podatke. /. K., Kobarid. Odlok siede izmenjave av- striiskih krön šc ni izšel. Potfpimo! Darovi. 7.a Slovcnsko sirotišče: P. n. gospa Ga- brijela dr. Frankova v Solkanii 50 L. Srčna hvala! IZGUBLJHNO. Neka oseba je zgu- bila v četrtek za^vitek s 1300 lirami na poti od Ajševiee via Mandria čez via dictro il Castello, via Favetti in As- coli do »Treh krön«. Posten uajditelj je naprošen, da oddoi najdeno svoto Ceciliji Bertolin, via Mandria št. 10, Ajševica, kjer prejme primerno n.a- grado. Kaj je novega na cleželi? Log pod Mangartom. Naš kraj je ta-ko oddaljen od pro- nieta, dla seje tu pa tarn kaj berc ali piše o nas. Še manj pa, d'a bi kdo pri- j&t k nam razen po nujnih opravkih. [n venda,r je Log s Strmcem vred va- žna rudarska naselbina. Svinčeni rud- 11 ik v Rablju daje večini našiJi ljudi kruha. Pred vojno je še imel ta ?li oni kosček rodlovitne njive, da si Je zasadil poleg nekaj kroonpiirčkov *e kaj zelenjave za dom.ačo rabo. Tu- jji pašniki in travniki so bili še v ta- Kßm stanju, da je marsikateri Ložan jniel v staji precej krav ali drobnice. Kaj pa danes? Med vojno je i>il pri ^as glavni stan gornjesoške annade. ßa,raka pri baraki, voz pri vozu, vo- jak pri vojaku tako, da je po vojni ostailo vse golo, razrito in s kamenjem posuto. Njiv iii več, na travnikih pol- no kamenja; če hoče kdo speljati grobljo s svojega zemljišča mora štieti težke stotake. Zato je i>a prej cvetoča živinoreja padla na nie. Celo prej trd- ni kmetje so morali zdaj prijeti za kramp in iti v rudnik. Delaijo po osem ur dhievno. Zas'luzek je tak. da komaj shaja, kdor ima količkaj številno družino. Le strokovnim delavcem (strojnikom, vrtačem itd.) pride nekaij več. — Ni čudo, da so naši tibogi ru- darji po mukaipolnem in nevarnem delu (odkar je prevzela rudnik neka angleška družba je za varnostine na- prave malo preskrbljen-o: nesreč je vedno več) tako utrujeni, da se le s težavo oklenejo prosvetnib organiza- cij. No, pa upajmo, da bo šlo. Društvo imamo, odposlanca Prosvetne zveze iz Oorice sta tudi prilila nekaj več ognja pojemajoči lučki. Pripomniti inoramo, da je bilo ž,e silno, silno dol- kro, odkar je bil zadnjič kak človek pri nas in nam kaj povedal. Tudi kn^et- sko - delavska zveza bi se moralia pri nas obnoviti. Da je med nami tudi pol ducata narodnih odpadnikov moram tudi oimeniti. Med njinij so colo taki, ki so bili prej zelo bahavi narodnjak.i. Pa pustimo jih, morda se bodo spa- metovali; če ne, njih škoda! Še mar- si kaj bi se dalo povedati, kako je pod visokim Mangartom: o nekih sporih med občinskiiini možmi in tako na,- prei. Pa o-dložirno vse to za drugič, ko bomo videli, kaj se bo iz tega iz- cimiilo. Za danes: pozdravljeni! Iz Šlovrenca v Brdib. Due 18. tekoč. in. po^poldne je ydo- va Katarina Dornenis v vrtu nabirala zelenjavo za večerjo*. Naročila je ne- vesti Ernesti, naj pogleda v hiši, ko- liko ie ura, da bi se nato neskn južina dielavcem v vinogradu. Ko se je čez hip nevesta vrnila, je na'slla taščo na tleh, a drobna. deca, vnuka Milena in Darko, sta stopicala okoli njeine glave in jo začudeno gledala. Nevesta jo je poklieala, a^ ona je le še enkrat odprla oči in že je ni bilo več pri življenju. Na presunljiv klic neveste so pritekli domaci in soirodniki, ki so del all v bližnjih vinogradih, a žal, niogli so le ugotoviti, dö je blaga Kata'riina pre- minula. Zapustila je 6 oti;ok, mednji- Fiii d'va mladoletna. Njih žeibst je ne- popisna. V nedeijo po molitvi je bil po- greb. Udeležila sc ga je skoro cela šlo- vrenska farn. Kako je bila ranjka za- radi svoje dobrotljivosti in prijaiznosti priljubljena, je biilb razvidno iz solz, ki so zalivale oči ne le sorodnikov, ampak tudi sikoiro od kraja vseh do- brib briških ženic, ki so jo trurnoina prišle kroipit. Prišli so k pogrebu tudi sorodniki iz fiorice in iz daljnega noj- stnega; kraja pokojnice. Žalostno slo- vesnost je poveličal domači pevski /lx)r s tem, da je zapel žnlostinke pred) domom pokojnice v Oabrji, pa v cerkvi in pri odprtem grobu. — Ranj- ka je bila rojena v Ščiglih ob bistri Ncdiži med benešikimi Slovenoi. Po- ložili smo jo v naročie naiše vesoljne niatere zernlje prav ob stroni njenega moža Alojzija Do'niienisu, ki je prenni- nul v vojncm času I. 1916. V svojem življenju je diosegla sta rost 54 let, ravuo tol'iko kot njen soprog pred de- vetimii leti. —- Ko je o«na nedavn'obra- la v »Qoriski Straži«, da je nevarno zbolcl njen sorodnik, g. Ivan Manzin, duhovnik v Oorenjem Barnasu, tain v gorah ni'ijd beneškimi Slovenci, je bila sklenila, da ga pojde obiskat, kar je pa vendarle poteiri na prigovor svojib domnčih opustila vsled rahlega zdravja. No duliovnik, veduo še služ- btijoči 71 letni starček je, žal, medtem uinrl: dne 15. teikoč. m. so ga pO'ko]>a- li v njegovi rojstni duhovniji v Lazijh. A ona mu je še isti tcden sledila v večnost. Sprejnii, nepo'zabna Katari- na, naš zaidnji prav prisrčni z Bogom! Št. ViSka gora. Dne \5. aprila je mladina iz naše vasi objavila v »Oor. Straži« dopis o njeni prireditvi in obljublja obenem tndi objavo natančnejšega sporeda. Da priredijo to igro je prav, saj je lepa in podučljiva, ai čudno se mi zdi, da koniunistična mkidina objavlja svoje prirediitve v »Straži«, katero vedno imennjejo »farško štraco, laž- njivko« itd. Pač res, kakor sem že lani enkrat ornenil v »MaJem listu«, kadar hi komo- polnoma prepričani, sicer se vam pa o priliki morda dam še sain spoznati. Delavec. * * * Op. urednistva. Kakor smo zvedeli imai »inladüna« na snorsdu omenjene vcselice tudi pies, kar je pa v dopisu previdno za.molčala, ker ve. da mi ne homo objavili drnštvenih pirireditev s plesom. Zato priporočaino gorski »mladini« malo več fantovskegin od- kritcga. poštenja in manj lažikoimmi- stičnega duha. Tomaj. Na veliko noč nas je »Djkliški kro- žek« v ce-rkvi razveselil. z lepo uspe- lirn pevskim nastopom. Cerkveni pev- ski zbor nam jc, žal, radi notranjega spora in nesloge odix)vedal. Pogreb vie. g. kanonika Mattja Sila, znanega jezikoslovca in zgodovinar- ja, ki je spisal »Zgodovino Trsta in o- kolice«, se je vršil s štcvilno udeležbo krla.ske.ua ljudstva in dn.ihov^c:ine. Po- kojnikov mill in človekoljubni značaj nam bo ostal v trajnem spominu. Društveni pevski zbor se je od po- kojnika paslovil z lepo donečimi in ganljrvimi zaJostinkami, g. župnik A. Kinder pa z lepiimi bescd'ami. Mons. Slavee iz Trsta ga je priporočil v hva- lcžen spomin in molitev. Na velikonočni pondeljiek je imel torn. />I)6kHški krožek« izlet v škoci- jansko jnmo. Slicnc prireditve naj bi se mesto plösa vpeljale tudi v druga drustva in kiožke. Na belo nedeijo smo imcli lepo slo- vesnost nrvega sv. obhaiila. Popoldne pa smo imeli javni pies. Kdaj se bo n;'ša rnladi'ina vendar spametovala? Mladina1 hoöe veselja, hoče zabave, uživanja, gibanja. To pa nudi pies. Kaj če je škodljivo duSn&mii in tele- snemu zdravju, če se denar znprav- l.ia, mlaidina kvari in zapeljuje, po ma- lem izgublja nežna sramežijivost in in prochija čistost. Tiste, ki dosti ple- §ejo, dobe dosti fantov, a težko ženi- na, ker pametni fnntje hudih plesalk ne marajo, kakor ne cvetice, ki je bi- la po mnoeih roknh in zgubila ves lep duh. Naj bi enkrat spoznnli, da plcsi kvari jo narod. 7ato ga oblastva. tako rade dovoljuiejo. V Tomaju dbvole plese a veselice ne. Zlo je, da more par fantov prirediti javen pies, zvttibiti od ubogih delavcev in fantov težko prislužcni denar, ki bi bil njim ali nühovim starišem in družinam ta- ko notreben. Naj bi se povsod dobromisleči zdmžili proti plcsu. Naj bi tudi zunan- stva prepreoevala ali vsnj omejevala nlese. Ml^dinai pa nnj se oprime dni- štvenega dela: predavanj. petja, iger, dekbmncii itd. Če bo mladina našla drugod pošteno vescljc, lx> pies iz- gubil nrivlaičnost. Goče. Kat. slov. izobraževalno društvo »Nanos« na (iočah priredi v nedeijo 26. aprila ob 3. uri pop. na pokritem prostoni g. Franca Kebc pod »Strm- enm« v.esdico s sledečim sporediom: 1. Damtc Ali.irhieri — »Divina Comme- diac< — deklam-icija. 2. Foerster — »Stoinaii« — roie moški zbor. 3. F. Finžgar — »Razvciline življenja« ¦-- žailoigra v treh dejanjih. 4. F. Finžgar — »Vse naše« — burka enodejanka. 5. Alias? — »Triglav« — možki zbor. — Vsito'pnina: 1. sedež 5 L. — II. se- diež 3 L. Stojišče 2 L. — Šolarji 1 L. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Stran 4. >Ü()RISKA STRATA« Ljiibinj. Bela ncdelja je bila za našo vas lep in časten dan. Izobraževalno društvo ie predstavljalo „Miklovo Zalo." Igra je izvrstno izpadla, kljub težavam, iki jih je društvo iinelo z bogato scenerijo. Stotinam gledalcev. ki so posctile pri- reditev, je bila pretresljiva, lepo podana igra prav všeč. Ljubinski društveniki, po tej poti naprej! KnjUevnost in umetnost. Slovenske narodne pesmi. (M. Bajuk: Slov. narodne pcsmi, 1. zvczek, ponmožena izdaja. Zalozi'la Nova založba, Ljubljana. Cena-. Din. .26.) Zbiirka. oibsega 44 inoskili, 5 nie- šanili in 2 ženska zbora. — M. Bajuk }e mož, ki pozna pevskie manirc mi- s'ill fantov in dektet tako, kot jih nc pozna nobeden nabinateiij slov. narod- nih. To njegovo poznanje npošteva pri liarnroniziranjn in ni čuda. če si pridobe njcgove -pesmi nainah pevska srca in oe se tako hitro širijo in vko- rcniiijujo ... Zbirka je kat nalnšč za rij-is Slovanc Jul. Krajimc, ki se zave- daino, kjc nas tišči čevcilj in-težko smo jo pričakovali. Pevovodje in pri- jatelji slovenske narodne, sezite po nji in širite te naše pesmi, da 'bo sp&t krienkeje odnvevalo iz nasih gajev! Sirite ,Goriško Stražo'! Preklic.*) Podpisani preklicujem vise žaljive in ncresničiie beseele, katere sem kro- v..ril o Josjpu Križin:.mu. Fil'w Kersevan. Rihemberk, dnc 22. 4. 1925. *) Za članke pod tern naslovom odgovarja •urcdništvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. NA PRODAJ JE LEP KÜLESELJ z nsiijato streho in v popolnoma dö- brein stanju. Inforniacije dajc Ivan Ficgl, gostilniöar, ulica Sv. Ivana — Gorica. Primarij kirurg Dr. Lojze Sussig, prej asistent na dunajski vseuči- liščni kliniki profesorja Hohenegga sprejema vsak delavnik od 2-3 ure popoldnc Corso Verdi 21-11, teles on štev. 196. Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarijoDüJ.DEFIORl 9 GORICI, CORSQ UITT. El». III. St. If SPRE3E1HH QB 9-iZ IN Z-» Lloyd Sabaudo, Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: »Conte Verde« 30. april 1925. »Conte Rosso« 26. maja J92\ j Iz Oenove v Njujork v 9. dneh; ! v južno Ameriko: »Tomaso di Savoia« 16. maja 1925. »Principessu Maria« 20. maja 1925. Iz Genove v Bnones Aires 19 dni. Iz Genove v Bnones Aires v 13Va dneh. v Avstralijo: »Re d'It alia« 15. maja 1925. Inforniacije dajc in sprejema pred- liciročila na vozne listke zastopnik F. RosicJi. Gorica, Via Contavallc st. 1. Haznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril trgovino manufakturnega blaga za moške obleke iz najboljših čeških in domačih tovarn, združeno s krojaško de- lavnico. Izvršujem obleke po najmodernejšem kroju in konkurencnih cenah. Travnik (Piazza della Vittoria) St. 17, tik bratove brivnice. Za mnogobrojni obisk se priporoča G. ZOTTER, krojaški niojster. V hratfeem ofuori nooo trpvino z manufahturo in modnimi predmeti Giuseppe Massig Gorica, Corso Giuseppe Verdi St. 18 (nasproti uvoznemu trgu.) Bogata izbera razneya svilenega, volnenega in bembazastega blaya ltd. ltd. Cene zmerne! Cene zmernc! TRGOVSKl POMOCNIK izučen v trgovini z železnino in špecerijskim blagom, vešč slovenskega in italijan- skega jezika, išce primenie službe. — Nasl'ov pri npravi. PRODAM IZ PROSTE ROKE vse svoje poscstvo z vsem inventarjem ali tudi brez njega. Cena nizka. Natančne informaciie daje lastnik Jurij Torkar, vas Zala 3 (S. H. S.) Valuta. Due 23. aprila si dobil : za 100 franc, frankov 120.50 do 127.— Lir za 10U belg. frankov 122.50 do 124,— Lir za 100 svic. frankov 471.— do 473.— Lir za 100 češ.-slov. kron 72.20 do 72.70 Lir za 100 dinarjev 39.20 do 39.40 Lir za 1 Sterling 116.80 do 117.— Lir za l dolar 24.30 do 24.42 Lir za 1 zlato marko 5.77 do 5.85 Lir za 100 avst. kron U.0338 do 0.0348 Lir Beneške obligacije. Dne 23. aprila: Srednji kurs L. 79.97, v Trslu 79.57; v Milanu 79.75, v Rinui 80 20 L. Velilce zaloge.____ Po znižanih cenah (fti «**^ Izredna prodaja na račun Jovarnarjev ¦ ulica Savorgnana štev. 5 — VIDEM (UDINE) — vogal ulice Cavour. BOGATA iZBERA mošhep in žensHega sukna, izpotpljenega periia, bombažeuine, platna v vseh uisoiinaii, pptenine, brisače, servieti „FIHNQRil", pletenine, volnene in bombažaste, preprop, ob- posteljne preproge, horsi in jute Cocco, zavese, bingo za mobilijo, posteljna pregrinjala in pohriyaSa vol- nena v vseh merah, presivane odeje, opremc za nevcstü, celotne opreme za restayracije, zavode zimnice iz volne in žime. Obrobljene rute.......... 075 Prtiči za čaj........... 095 Nosne rute obrobljene jour..... 125 Povoji za deteta, meter....... T30 MoŠke barvane nogavice...... T75 Sukno iz gobastega blaga..... 175 Brisače rcclam 45 x 90...... 190 Tkano sukno .... •...... 2*30 Cunje za brisanje......... 2 20 Servijeti (Prtiči) 60 X 60...... 250 Ženske nogavice......... 2*50 Švicarsko vezenje, meter...... 250 Gobaste brisače.......... 2'85 Nogavice z dvojnato peto prvovrstne . 275 Madapolam, meter 80 cm...... 2*90 Oxford za srajce, meter...... 2"95 Naramnice dvojnate elastične .... 3'50 Moderci vezeni.......... 3'50 Blago Pelle uovo 80 cm. meter . . . 3*90 Platno Madonna 80 cm. meter . . . 3'90 Pletene jopice........... 4"50 Ševijot.............. 4.90 Preproge iz jute.......... 5'5() Obposteljne preproge, rcclam .... 5'50 Blago za tepihe iz jute, meter .... 5'50 Angleški batist 80 cm. meter .... 5.90 Ženske nogavice svilene...... 650 Napolitanski prti.........790 Ženske srajce z ažurom.......990 Žensko spodnje krilo, vezeno .... 990 Žamet za lovce, meter.......10 50 Kombinacija vezena........1290 Moške srajce iz zefirja z ovratnikom . 1590 Rjuhe z ažurom..........2950 Posteljno pregrinjalo z robom 200 X 210.......-.. 3390 Posteljno pregrinjalo vezeno.....49"90 Žimnice Crine prvovrstne 14 kg. . . 55.00 PreSite odeje barvane ....... 59'00 DFDMBfl: Vsaho blago, hi ne ugaja najsibo glede ftya8itete ali pa cene se, vzame nazaj. Na debelo in drobno f^*- S T A X N E C^E N E Razprodajalcem poseben popust - Stalna razstava z zaznamovanimi cenami.