Ameriška
omovi IMA
NO. 81
H O/WftE
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVCNiAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, APRIL 24, 1952
LETO LIII —VOL. LIII
Zapadni ambasadorji so povedali jugoslov. vladi, da so naveličani vpifja pred poslaništvi
Vlada ne bo s tem vpitjem ničesar pridobila. — Zagrebški list je napadel poročevalca lista New York Times zaradi njegovega poročanja o demonstracijah, beograjski list pa ga je pohvalil.
M. S. Handler, poročevalec li- delavcem in nastavljencem v sta New York Times, poroča iz državnih podjetji kakor tudi di-Beograda:	j jakom naročeno, naj se demon-
BEOGRAD. — Reprezentanti j stracij udeleže ter so bili v na-zapadnih sil v Beogradu so po- (prej obveščeni o kraju in času, vedali jugoslovanski vladi, da kje in kdaj naj se zbero odredi so naveličani ponavljajočih se pohodnikov. Za prevoz teh de-
demonstracij pred svojimi ambasadami v zvezi s konferenco' o tržaškem vprašanju v Londonu. Ambasadorji niso sicer formalno protestirali, dali ^a so razumeti jugoslovanski vladi da z vpitjem pred poslaništvi ne bo ničesar pridobljenega.
Te demonstracije so se zdaj namreč razširile tudi v manjše kraje Jugoslavije, kakor v Titove Užice, v Zenico in Kuma-novo. Dalje so bile take demon-etracije na Reki, na Svobodnem tržaškem ozemlju (v zoni B) in v Mariboru.
Te vsakodnevne demonstracije so pričele pridobivati obliko množične mobilizacije Ljudske, fronte. Način, kako so bile organizacije organizirane po komunistični partiji, ki dirigira Osvobodilno fronto, dokazuje, da niso komunisti še nič pozabili glede svoje tehnike organiziranja takih demonstracij.
(Časopis “Vjesnik” v Zagrebu je napadel poročevalca lis;a N. Y. Times v Beogradu (pisca tudi tega poročila), češ da je v svojem poročilu naglašal organiziran karakter teh demonstracij v jugoslov. glavnem mestu. List Vjesnik je objavil svoj napad na poročevalca na svoji prvi strani in zatrdil, da demonstracije niso bile organizirane, temveč “spontane”, to je — izraz ljudske volje ni ljudskega občutja. To je trdil “Vjesnik” kljub dejstvu, da so bile te demonstracije v naprej oglaševa-ne v vseh časopisih in po radiu, navzlic dejstvu, da je bilo vsem
monstrantov na določene kraje so uporabljali tovorne avtomobile državnih podjetij.
Veliki beograjski časopis “Politika” pa je pohvalno omenil poročila poročevalca lista- NYT, češ da so dostojna in objektivna.
ženske odločnosti in jeze ne gre podcenjevati!
BUFFALO, N. Y. Kakega pol ducata voznikov trukov je moralo ugotoviti, da ženske odločnosti in jeze ni podcenjevati.
Več žensk v okraju Black Rock je opazilo, da postaja perilo, ki so ga sušile, sivo in umazano. Kmalu so ugotovile tozadevni vzrok. Tam v bližini namreč nekaj gradijo in truki so odvažali zemljo in pesek oz. prah, ki ga je veter raznašal po perilu. Postavile so se v vrsto na cesti, kjer so naredile “šran-go” in niso pustile trukov naprej, dokler jim ni krajevna oblast obljubila, da bodo tisto nesnago odvažali poslej po drugi poti.
Vremensh
Eisenhower je na prvem mestu v Pennsylvania
Demokratski kandidatje n so bili v Pennsylvaniji na glasovnici in njih imena so volilci vpisali.
PITTSBURGH, Pa. — V primarnih volitvah v Pennsylvaniji je bil gen. Eisenhower izbran kot kandidat republ. stranke.
V glasovanju, v kolikor so bile preštete glasovnice do torka zvečer, so dobili republikanski kandidatje sledeče število glasov:
EISENHOWER 488,367.
TAFT 67,711.
STASSEN 64,904. MacARTHUR 2,284 Gov. WARREN 1,423. Eisenhower in Slassen sta bila na glasovnici; ostali kandidatje so bili vpisani.
Na demokratski listi v Pennsylvaniji pa je senator Kefau-
U. S. STEEL VODITELJI -DIKTATORJI
Murray pravi, da so in-dustrijalci namenoma ustvarili mezdno krizo, da bi laže diktirali vladi svoje pogoje.
WASHINGTON. — Philip Murray, predsednik CIO United Steel Workers organizacije, je obtožil jeklarsko industrijo, da je “namenoma” ustvarila sedanjo mezdno krizo, da bi mogla diktirati vladi svoje pogoje o cenah jekla.
Murray je povedal senatnemu Odboru za delavske zadeve, da jeklarska industrija ni hotela pristati na kolektivna pogajanja z unijo, in je pripomnil: “Voditelji jeklarske industrije so si prizadevali ustvariti krizo, katero bi mogli izrabiti kot pretvezo za dosego svojega namena, da diktirajo vladi svoje lastne pogoje in okoliščine, pod katerimi bi bili pripravljeni preskrbovati deželo z jeklom, ki ga tako nujno potrebuje za svojo obrambo.”
|V Združenih državah je štirideset goril
NEW YORK. — V vseh Zdr. državah je danes štirideset goril, ki jih imajo zoološki parki, cirkusi in laboratoriji.
Leta 1949 je bilo v deželi 25 goril, junija leta 1951 pa je znašalo njih število 41. Štiri gorile so poginile. — Toliko je v deželi goril, katerih domovina je Afrika. Dvonožnih goril, ki spadajo v rod gangsterjev, je pa v deželi mnogo mnogo več.
EKSPLOZIJA A-BOMBE NA PRERIJI DRŽAVE NEVADE
Detonacija je bila posneta na film in potom televizije jo je videlo milijone ljudi. - Veličastno-grozen prizor. — Vojaštvo v neposredni bližini eksplozije.
YUCCA FLAT, Nevada. — V civilno obrambo, je izjavil, da
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Harriman je kandidat za dem. nominacijo
Harriman je znan sodelavec pokojnega Roosevelta in sedanjega predsednika H. Trumana.
WASHINGTON. — W. Ave-rell Harrinian, bivši svetovalec pokojnega predsednika Roosevelta, je v torek naznanil, da je kandidat za demkratsko predsedniško nominacijo.
Harriman, ki je newyorški in-
,	,	,	dustrijalec in Rooseveltov “new
ver nekoliko pred ostalimi kan- dealeri„ jn ki je deloval skoraj
driati. Toda tam je bilo trebn dve desetletji 2 demokratsko vpisat, .mena vseh demokrat. !administracij0i je izjavil da se kandidatov, ker m bilo nikogar bo boril 2a zunanjo in nolranjo na glasovnici. V 2,040 d.str.kt.ll Kiko predsednika Trumana je dobil Ketauver 5,021 glasov, in „jegovega predniba Roose_ L™" /.380, gov. StevensonJ ve„a Newyorški demokratje 230, Harriman 158 m Kussel 123 bodo i2volili 90 delegatov 2a de.
mokratsko konvencijo, in večina teh bo glasovala za Harri-mana.
glasov.
prerok
pravi:
Slovenska pisarna
Sl 16 Glass A ve., Cleveland, O.
Telefon: EX 1-9717
DUHOVNO ŽIVLJENJE —
(argentinski mesečnik) plačujejo naročniki v USA preko naše pisarne. Za leto 1952 je še nekaj naročnikov v zaostanku. —
Vljudno prosimo, daporavnajo; svoj dolg, da s tem pomorejo' WASHINGTON. — Vlada je od-tej naši najlepši verski reviji, | redila snoči zvišanje cene je-da bo redno izhajala.	| klu za približno $3.00 ipri toni.
KDO je naročil knjigo “Z Bo- KANSAS CITY, — Ena od zat-
vornic se je vdala pod težo pritiska vode Missouri reke, nakar je voda zalila letališče, čigar izgradnja je stala 3 in pol milijona dolarjev.
Obsodba letalcev
WASHINGTON. — Poveljstvo letalske sile je naznanilo, da je bil pred vojaškim sodiščem odrejen nečasten odpust letalskega častnika Cpt. Carl J. Izar-da, ki se je uprl nadaljnim po------------o-----
gom v tujino” in priložil $2? j Ni naslova.
ROKOVNJAČI. Danes zvečer ob pol 7 vaja za igralce 5. dejanja.
DOVRŠITEV NAČRTOV ZA MNOGA VELIKA JAVNA DELA V CLEVELANDU
Danes
hladno.
večinoma oblačno hi
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 24. aprila 1800 je bila obnovljena Kongresna knjižica, ki je pogorela.
CLEVELAND. — Dne 17. junija bo prišla pod kontrakt izgradnja Shore Drive in okolje E. 55. ceste, kar bo stalo nad 4 milijone dolarjev.
To je bilo zagotovljeno v torek, ko je Louis L. Drašler, — State Highway inženir, odločil, da morajo uslužbenci, ki izdelujejo tozadevne načrte, delati tudi ob sobotah in “overtime”.
Mestni direktor za javno po-službo Sam David je že pred-
ložil kompletne risbe in načrte za podaljšanje odvodnega kanala na E. 55. cesti, katero delo bo stalo $250,000.
Draslerjeve skupine delajo in imajo že domala končane načrte z§ izsuševanje in tlakovanje, kar je proračunarto na $2,-100,000.
Poleg omenjenih so v načrtih še mnoga druga javna dela, s katerimi se bo pričelo v najkrajšem času.
Izboljševanje odnosov med Jugoslavijo in Grčijo
Toda režim je v kočljivem položaju pred domačim ljudstvom, ki mu je preje vedno označeval Grčijo kot fašistično deželo.
BEOGRAD. — V zadnjih mesecih je opaziti dosledno politično in gospodarsko zbliževanje jugoslovanske in grške vlade. Jugoslovanska vlada je že davno uvidela in priznala potrebo tesnega sodelovanja med obema deželama. Toda jugoslovanski režim je v kočljivem položaju, in ne more prenaglo utrjevati tega prijateljstva, ker je jugoslovanskemu ljudstvu znano njeno vladno stališče do grška vlade (ki jo je za časa državljanske vojne v Grčiji nazivala fašistično in reakcionarno vlado).
Jugoslovanska vlada se zaveda vojaške važnosti Grčije kakor tudi visoke vrednosti njene armade, ki bi bila v primeru kakega napada Jugosloviji ne-obhodno potrebna. .Opazovalci balkanskega položaja so mnenja, da je jugoslovanski spor z Italijo mnogo pripomogel temu približanju Jugoslavije Grčiji. ^ -------------o------
človekoljubni zdravnik je odpustil svojim dolžnikom vse dolgove
PARRISH, Ala. Dne 21. aprila je dobilo več sto prebivalcev tukajšnjega kraj?^ ki je naselje premogarjev, lepo darilo od starega domačega zdravnika, ki je skrbel 46 let za zdravje prebivalcev. — “Bog mi je bil dober”, je izjavil dr. John Wesley Simpson 21. prila, ko je praznoval svoj osemdeseti rojstni dan. “Zato hočem biti tudi jaz dober svojim klijentom in soljudem, ki jim z današnjim dnem izbrišem vse dolgove.” Vsega skupaj mu prebivalci dolgujejo $38,000 v neplačanih računih.
torek so tukaj detonirali naj novejšo atomsko bombo, katere sij je bil videti 430 milj daleč odj kraja razstrelbe.
Ta bomba je bila v mnogih ozirih svojevrstna. Tako je bilo zdaj prvikrat v neposredni bližini eksplozije zakopano v jazbinah vojaštvo, ki je že deset sekund po detonaciji prilezlo iz svojih brlogov. Dalje j h bilo zdaj prvikrat, da so kmalu po eksploziji bombe odskočili padalci na ozemlje, ki je bilo izpostavljeno atomskemu orožju. Bila je to prva javna preizkušnja tega orožja v Zdr. državah, to je, javna v toliko, da ji je smelo prisostvovati mnogo, časnikarjev kakor tudi drugih civilistov. Priprave za razstrel-bo bombe in razstrelba sama je. bila posneta na film ter oddajana po televiziji, da jo je videlo milijone ljudi.
Vojaštvo, med katerim so bili tudi generali in drugi visoki častniki, je tičalo v svojih jazbinah komaj tri milje proč od detonacije. Vojaki niso pokazali najmanjšega strahu ali bojazni in so zbijali dovtipe neposredno pred razstrelbo in po njej.
Padalci so odskočili na ozemlje, nad katerim je eksplodirala bomba, eno uro in 18 minut po eksploziji. Skoraj istočasno se je pričela pomikati na to ozemlje tudi pehota, ki je najprej pregledala orožje, izpostavljeno tam pred eksplozijo, nato pa se
bi bilo nad pol milijona ljudi ubitih in ranjenih, če bi ta bomba eksplodirala nad mestom New Yorkom.
Ali sfa bila Hitler in Eva Braun na tej podmornici!
Vsi znaki kažejo, da so bili v pogreznjeni podmornici iz Nemčije pobegli visoki nacisti.
COPENHAGEN, Danska. — Dne 21. aprila so dobili potapljači, ki delajo ne neki pogreznjeni nemški podmornici, v njej kose ženske obleke. To dejstvo je izzvalo nove špekulacije o misteriji, ki ne bo morda nikoli pojasnjena: ali je Hitler živ ali mrtev? Ali sta bila morda v tej podmornici tudi, Hitler in njegova ljubavnica Eva Braun?
Podmornico so pogreznili leta 1945 angleški letalci pri malem danskem otoku Fumenu. Prav lahko je mogoče, da je bila podmornica natrpana z bežečimi visokimi nacisti.
Kos ženske obleke so prinesli na površje potapljači, ki razstreljujejo podmornico za staro železo. Potapljači so ugotovili, da so bile cevi za izstreljevanje torpedov natrpane s pre-zerviranimi živili in na podmornici ni bilo torpedov. Zato je
združila s padalci za skupno:
obkolitev navideznega sovražni-!p0tr;,f0 domnevanje, da so bili ka	iv podmornici bežeči nacisti, —
_ x . .	.	,	, ,'med njimi morda Hitler in Eva
Razstrelbi je prisostvovalo nad
300 časnikarjev, fotografov in1
Braun. Iz okostij, ki so jih na-
MJN0VEJŠE VESTI
CLEVELAND. — Včeraj popoldne ob treh so bili ranjeni trije ljudje, ko so na Memorial Shore Drive kolidirali bus mestnega tranzitnega sistema in trije avtomobili. V tej koliziji je bil prizadet tudi Chester Panchur, star 22 let in stanujoč na 1258 E. 1G9. St.
CLEVELAND.
uradnikov za civilno obrambo.,511 v podmornici, se ne da nič Skozi temna očala so ti ljudje; natančnejšega ugotoviti, videli strahovit blisk in sij, ki je bil stokrat svetlejši od sonca.
Iz bliska se je privalila ogromna ognjena krogla, v svojih barvah mnogo pestrejša in po svoji razruševalni moči mnogo sil-nejša kakor krogla bombe, ki je bila betonirana leta 1946 na otoku Bikini. Ko je bomba eksplodirala, se je zdelo vsem navzočim. kakor da jim je nekdo zen postavil pred obraz in prša razbeljeno železno ploščo.
Med drugimi so bili navzoči ob detonaciji te bombe gover-
Rdeči odvetniki nastopijo kazen
NEW YORK. — Pet odvetnikov, ki so zagovarjali 11 komunističnih voditeljev ter bili radi svojih prestopkov obsojeni v ječo od 30 dni do šestih mesecev, je danes nastopilo svojo ka-
11. maj-Materinski dan
WASHNGTON. — Predsednik nerji štirih držav. Millard Cald-.Truman je proglasil nedeljo 11. well, bivši governer Floride in 1 maja, kot Materinski dan ali sedaj glavar administracije za Dn mater.
30 “RELIFARJEV” DAJE PREDNOST TELEVIZIJI PRED JAVNO POMOČJO
CLEVELAND. — Ker so bili jo televizijo, da isto obdrže, če
so jo kupili prej kot so zapro-
postavljeni pred izbiro, ali se odpovedo svojim televizijam ali pa javni pomoči, se je 30 ljudi, ki so bili na javnem relifu, prostovoljno odpovedalo tej pomoči. Pred enako izbiro bo se-Trije najmoč-! daj kmalu postavljenih 80 na-nejši delegatie za demokrat-'daljnih “relifarjev”. sko konvencijo v Chicagu, ka- To se je zvedelo v torek, ko terih glasovi bi šli sicer BuJ-^je bilo naznanjeno, da na pod-kleyju, so pripravljeni glaso-.lagi nove naredbe bo lahko(po-vati za governerja Lauscheta ilovica od 250 oseb, ki so na ok-kot za predsedniškega kandi-, rajnem relifu in lastujejo te data. Ti so: župan Thomas A. j aparate, lahko obdržala televi-Burke iz Clevelanda, podgo-|zijo na svojih domovih.
verner George D. Nye in Michael V. DiSalle.
Po novi naredbi je dovoljeno vsem, ki so na relifu, pa ima-
Sedma obletnica—
V petek 25. aprila ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnega Johan Možič v spomin sedme obletnice njegove smrti.
Poroka—
Mr. in Mrs. John Geromi, 6717 Bonna Ave., naznanjata poroko svoje hčerke Mary Jane s Cpl. Joseph Golder, sinom Mr. in Mrs. John Golder, 3469 E. 114. St. Poroka bo v soboto 26, aprila ob 10:30 uri v cerkvi St. Michaela.
Draga “žajfa”—
Družba, ki lastuje Statler hotele, je pristala, da plača $9000 za mali kos mila. Toliko bo namreč plačala Mrs. Anni Goldman iz Clevelanda, ki je bila leta 1949 v Bostonu, kjer se je nastanila v ondotnem Statler hotelu. Ko je stopila v svoji sobi v umivalnico odnosno kopalnico, je spodrsnila nad kosom mila, ki je bilo pod preprogo, ter se pobila na glavi tako, da je bila nad dva tejna v neki ondotni bolnišnici. Originalno je zahtevala $100,000 odškodnine, potem pa se je “poglihala” za devet “tavžent”. — Tudi ne preslabo. . .
Kampanja za staro železo—
Deški skavti iz st.clairske o-kolice imajo te dni kampanjo za nabiranje starega železa in, drugih kovin. Ves dobiček bo šel v njihov sklad za njih aktivnosti v poletnem času. Kampanja bo zaključena v soboto, 26. aprila. Ako želite darovati kaj starega železa ali kaj podobnega, pokličite: HE 1-1572 ali pa UT 1-6587 in to pred soboto.
Prva obletnica—
V	soboto ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Hočevar v spomin prve obletnice njene smrti.
Peta obletnica—
V	soboto ob 8:15 bo v cerkvi sv. Kristine v Euclidu sv. maša za pokojno Elizabeto Sirk v spomin 5. obletnice njene smrti.
Ta se pa postavi!—
Na letni vojaški reviji Nazareth Hall Military School, ki se bo vršila v plesni dvorani Veteran’s Memorial Bldg. Detroit, Mich. prihodnjo nedeljo popoldne, bo dirigiral šolsko godbo naš mladi rojak James Jakšič, sin znanih Mr. in Mrs. Frank Jakšič, 6111 St. Clair Ave. čestitamo!
K molitvi—
Članice SŽZ so prošene, da se udeleže nocoj skupne molitve za pokojno Mary Lach v Mary Svetek pogrebnem zavodu.
Koprive—
Izšla je osma številka “Kopriv”, mesečnika za kritiko, satiro in humor. Ima nekaj prav zanimivega branja.
V bolnišnico—
Včerej popoldne so prepeljali v University Clinic znanega cvetličarja z Waterloo Rd. Franka Jelarčič. Zadela ga je kap.
sili za pomoč. Drugi, ki bodo tudi lahko obdržali televizije,
če jih imajo, so tisti, ki preje-! ...	.	,	,.	.
,	, •, j , l Obiski niso dovoljenj
majo pomoč od zasebnih dob-	_
rodelnih organizacij, prijateljev
in sosedov.
Televizija, ki jo je kupil zaposlen član (sin ali hči) za delo
Iz raznih naselbin
LA SALLE, ILL. — Iz starega kraja sem dobila žalostno nesposobnega ali ostarelega pre-! vest, da je tam umrl moj nečak, jemnika javne pomoči, se tudilsin mojega brata Franceta Av-
lahko obdrži. Odpovedati pa se ^tar ^ ^ ^se
....	,.	i zadnje vojske je vedno bolehal,
morajo ah televiziji ali pa po- „	.	,.. .	■ j •
■’	j r Doma je bil iz vasi Kanderse,
moči oni, ki so jo kupili z de^ pri hiši se je reklo pri Načketu.
narjem, ki ga prejemajo za pomoč.
Pokojni zapušča ženo in štiri otroke. — Mary Štrukelj.
Ameriška Domovina
*-(1/1* */1C-/! *—»*O Vll
tfjmssR.
«117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._______
c^mggjDgS	No. 81 Thurs., April 24, 1952
Francozi zahtevajo jamstva
Sovjetski predlog za združitev in nevtralizacijo Nemčije ni ostal brez odmeva.
Naši državniki se trudijo na vse načine, da bi ohranili Nemce pri dobri volji in jih čimpreje spravili v okvir evropske armade. Angleži nas v tem podpirajo, Francozii pa uresničenje te zamisli zavlačujejo in ovirajo, kjer je le mogoče.
Trikrat v sedemdesetih letih so zasedle nemške čete Francijo (1870-71, 1914-18 in 1940-44) in Francozi imajo danes še pred neoboroženimi Nemci več strahu kot pred komunistično nevarnostjo. Nemci so jim sosedje, izkušnje in trpljenje komaj preteklih let še ni popolnoma obledelo. Na drugi strani pa računajo, da se bo morda komunistični val le na kak način ustavil ob Renu. Naj že bo kakorkoli, povprečni Francoz ne sliši rad o nemški oborožitvi. Da jim ne bi bilo treba pristati na narodno nemško vojsko, so Francozi pogruntali mednarodno evropsko armado, v kateri naj bi služili skupaj Francozi, Italijani, Nemci, Belgijci, Holandci in Luksenburžani. Velikost nemških enot ne sme biti večja od divizije. Te nemške divizije bodo, kot predvideva načrt o tej skupni evropski armadi, pomešane z enotami drugih narodnosti.
Ko je sedaj prišel trenutek, da je ta načrt treba izvesti, imajo Francozi nove pomisleke. Kaj pa, če se te nemške divizije lepega dne dogovore, se združijo in stoje nenadno zopet na francoski meji. Kdo bo tedaj branil Francijo?
Angleži, ki bodo ostali izven okvira evropske armade, so se obvezali, da bodo branili Nemčijo in Italijo v slučaju napada in se na ta način nekako povezali z ostalo Zahodno Evropo. Francozom so v slučaju nemškega napada dolžni pomagati že v smislu določb bruxellskega pakta.
Francozi pa še niso pomirjeni. Po prvi svetovni vojni, pravijo, je bila Nemčija razorožena. Dovolili smo ji armado, ki ni smela biti močnejša od 100,000 mož. Toda Hitler je iz tega malega jedra v niti petih letih ustvaril armado, ki je grozila osvojiti ves svet in le z velikim naporom in združenimi silami so demokracije uspele streti njeno moč. Tokrat ne smemo dovoliti, da bi prišlo tako daleč. Kakor hitro bi se hoteli Nemci ločiti iz evropske skupne vojske, je treba takoj proti njim nastopiti, predlagajo Francozi. Tako obljubo oziroma obvezo bi imeli zdaj radi od- ameri-ško-angleške strani. Z drugimi besedami se to pravi, mi in Angleži moramo imeti v Nemčiji stalno toliko divizij, da bomo skupaj s Francozi v stanju držati nemške divizije v šahu. To je pa za nas kot za Angleže precej težka obveza. Skoro verjetno bodo naši odgovorni državniki na to francosko zahtevo pristali, da bodo le imeli Nemce čimprej v uniformi skupne evropske vojske, katere naloga bo čuvati Zahodno Evropo pred nevarnostjo iz Vzhoda.
Verjetno je pa, da bodo skušali Nemci to vojsko uporabiti tudi za osvoboditev Vzhodne Nemčije in pokrajin, ki so v smislu dogovora v Potsdamu pripadle Poljski. Take misli in besede se pojavljajo že danes v nemškem časopisju.
Treba bo velike previdnosti in modrosti, da ne bo eden ali drugi v jedru dobro zamisel skupne armade izrabil v svoje sebične nacionalne namene.
K prevratu v Boliviji
V tej državi Južne Amerike vladajo razmere, ki preprečujejo vsako trdnost in stalnost. Bolivija ima velika ležišča cinka, toda narod ima od tega le malo koristi. Vsi rudniki so lastnina nekaj velikih družb, ki za delavstvo ne skrbe preveč po bratovsko. Velika večina prebivalstva živi v obupni revščini.
Žene in nepismeni moški ne smejo voliti. Tako ima volilno pravico komaj nekaj nad 5% odraslega prebivalstva v državi. Armada je v rokah oficirjev, ki se več in vstrajneje ukvarjajo s politiko kot pa s svojimi vojaškimi dolžnostmi.
Ko lani v maju pri volitvah ni nobena stranka dobila večine, se je polastila oblasti vojaška klika pod vodstvom gen. Huga Ballivian. Pri volitvah je dobil največ glasov 44-letni Victor Paz Estenssoro, ki je 1. 1946 živel v begunstvu v Argentini. Kandidiral je na listi Narodne revolucionarne stranke, katere program je nekaka mešanica fašističnih in socialističnih idej. Na njenem programu je med drugim tudi podržavljenje rudnikov cinka.
Gospodarske razmere v državi so se slabšale iz meseca v mesec, od kar naša vlada zaradi spora glede cene ni več kupovala tam cinka. Naši in bolivijski zastopniki so o stvari ponovno govorili, toda do sporazuma ni prišlo.
Nezadovoljstvo je rastlo, dokler se niso deli vojske in policije zvezali z nezadovoljnimi rudarji in pod vodstvom Nar. revolucionarne stranke začeli upor. Po treh dneh pouličnih borb je padla državna prestolica La Paz v roke upornikov, ki so nato prevzeli oblast. Nova vlada je izjavila, da bo rudnike podržavila.
NOVINE
ZA SLOVENCE »SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
--—.—•—.—•—.—•—>—•—•—•—'—- ——•—•—•- —»—*—«—•—•—*—*—*—k
Čepinska cerkev
Zdaj ne dugo smo pisali od torjanske Marije. “Marijine sku-ze” se zove tista legenda. Dnes naj nekaj napišemo od toga, ka se v starij zapiskaj čte od “če-pinske cerkve.” Dnes bi bole prav pravili, ka je to cerkev v Markovcih. Eli da ešče dnes den markovsko cerxev zovejo “če-pinsko.” Zdajšnja markovska (čepinska) cerkev je že tretja na torn mesti. Eti mi pišemo od prve cerkve.
Leta 1698 je pušpek viziterao čepinsko cerkev i popis vizitaci-je pravi, ka so tisto cerkev pozidali “nekdašnji” katoličani. S tem misli povedati, ka so to cerkev pozidali katoličanci pred reformacij ov (pr!e kak se je zač-nolo širiti v tistij krajaj luteran-stvo). Tak je trbej iskati nastanek te cerkve nekaj stoletij pred letom 1698. Pisateo prekmur-skij “Starin” piše na strani 18 i 19, ka je ta cerkev nastanola v 15. stoletji. Brž ka bi nastanek bio etakši: “Čepinska cerkev je zavolo menkanja stroškov v začetki nedozidana ostala. . To je bilo začasa vladanja Hunjadijov. Pravijo, ka je med zidanjom ed-na devojka z dugimi lasmi ponoči na kolaj z dvema vpreženima juhcoma vse priprave za cerkev, štere so ljudje podnevi na hreščeč, kde je dnes plebanošov vinograd, vkup navozili — sproti na tisto mesto zvozila, kde den-
denešnji cerkev stoji. Kdakoli so jo stražari pitali, zakaj tak čini, je preminola i ne so dobili odgovora. Tedašnji krščanje so tak sprevideli, ka je bila tista devojka sama Blažena Devica Marija i ona si je zdaj nje mesto zvolila. Ravno v tistom časi se je zgodilo, ka so se Turki približevali Slovensko! Krajini. Ljudje so svojo vnednoščo, zlatnino i peneze poskrili i zakopali. Kda je sovražnik odišeo, so tisti farniki, šteri so živi ostali, bili zahvalni Mariji za rešitev i so radi darovali za zidanje cerkve i jo dovršili.”
Čepinska cerkev je ne bila samo mala kapela. Bila je to prava cerkev i je že v 16. stoletji imela farov. Duhovnik siničke fare je bio včasij v Markovcih, včadij pa na Gornjem Siniki. Cerkev je od svojega početka posvečena Obiskanji Marijinomi. Prvo nedeljo po Vuzmi so v navadi tu procesije. Ravno tak na Telovo. Vizitacijski zapisnik iz leta 1698 pravi, ka duhovnik mašuje brez mašnega plašča, ar so cerkev Torki izropali. V torn leti je bio za župnika Matjaš Brankovič, Horvat. Zapisnik pravi,, ka je to naj bole siromaška cerkev med vsemi siromaškimi.
Prinesli smo te popis markovske (oepinske) cerkve, ka nam Goričanci ne do pravili, ka samo od Ravencov i Doljančarov pišemo.
BESEDA IZ NARODA
Igralcem in sodelavcem prireditve S. M. Z.
Cleveland, O. — V nedeljo 3. februarja letos je Slovenska moška zveza priredila bogat program, pri katerem so odlično sodelovali igralci v igrah: “Fernando strah Asturije” in “Prvi april.” Že takrat je bilo zamišljeno, da se napravi ob prvi priliki domača zabava za sodelavce te prireditve, žal se stvari ni moglo prej izvesti, ker takrat je bil predpust, pa je bilo toliko prireditev, da bi bilo težko vse te ljudi dobiti na tako zabavo ali sestanek. Doba za to je bila absolutno prekratka; v postu prirejati take stvari pa ni krščansko. Zato smo to odložili za po Veliki noči.
Zdaj smo najeli dvorano S. N. D. na St. Clair Ave. in sicer soba št. 1, ki je kakor nalašč za take stvari. Tem potom obveščamo vse igralce omenjenih iger, potem vse, ki so pomagali bodisi v kuhinji, za baro, pri vratih itd. Da vsi ti pridejo na ta sestanek, kjer bo zabava, potem kajpada malo prigrizka in pijače in sicer brezplačno. Dalje se bomo malo porazgovorili, pa poveselili in se pripravili še za bodoče za kako igro. Na rokah imam tudi fotografije, ki jih je vzel fotograf tekom prireditve; tam bodo igralci videli, kako so izgiedali v svojih španskih kostumih itd.
Na to zabavo so povabljeni tudi glavni uradniki Slovenske moške zveze, da pridejo v našo druščino. Saj je bila prireditev in je tudi ta zabava od Slovenske moške zveze. Ta prireditev se vrši v nedeljo 27. aprila ob 2:30 popoldne, v sobi š.t 1. SND na St. Clair Ave. To je po večernicah v cerkvi. Torej vsi, kr se vas tiče, ste povabljeni in dobrodošli. Na svidenje!
Jože Grdina.
Cerkveni koncert
Cleveland, O. — Kje pa? V slovenski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Collinwoodu. Kdaj pa? Vsak večer ta teden! Imamo namreč slovenski misijon, ki ga vodi pojoči misijonar p. Odi-lo. In vsak večpr pojemo vsi skupaj, da je milina poslušati. Pomislite, tisoč pevcev! To se mora nekaj slišati. Pojo vsi navzoči. Misijonar vodi petje izpred oltarja, na orgle mogočno pritiska Mr. Rakar, verniki pa pojo, da je veselje.
Pobožnosti imamo trikrat na dan: zjutraj ob 5:30 in ob 8:30, zvečer ob 7:30. V soboto zvečer bomo peli litanije Matere božje. Sklep misijona bo pa v nedeljo popoldne ob 3. uri.
Spovedovanje imamo vse dopoldne in popoldne od 3. ure dalje ter zvečer po pobožnosti. Verniki pridno prihajajo poslušat besedo božjo iz obširne domače fare in tudi iz drugih fara, kjer nimajo slovenske službe božje.
Collinwoodski misijon je veliko versko doživetje za slovenske verne rojake.
Po končanem misijonu v Collinwoodu bo p. Odilo pridigal za 40 urno pobožnost pri sv. Vidu v Clevelandu.	P. O.
Podpirajmo misijone!
Cleveland, O — Slovenski misijonski odsek v Buenos Airesu (Argentina) je našim bralcem in rojakom gotovo precej znan, vsaj od lanske jeseni naprej, ko sth naš zaslužni Mr. Grdina in novodošli rojak-begunec dr. Meršoi prav iz našega dnevnika pozvala slovensko in katoliško zavedne rojake v ZDA, naj priskočijo na pomoč misijonski akciji, ki jo imenovani odsek vodi iz Argentine. Takrat je bilo tudi rečeno, naj začno naši rojaki v ZDA podpirati z denarnimi prispevki misijonsko akcijo, naj
Nekateri ljudje si še vedno predstavljajo, da je s podržavljanjem industrije konec vseh težav, čeprav bi jih iranski primer lahko poučil, da je to šele njihov začetek.
nudijo pomoč slovenskim misijonarjem in misijonarkam v daljnih dežela!^ v tej ali oni obliki. Da bi pa naša slovenska javnost še bolj spoznala delo in trud slovenskih apostolov za Kristusovo kraljestvo med poganskimi narodi, je zgoraj omenjeni odsek začel z januarjem v Buenos Airesu izdajati spet samostojno žie od prej znani list “KATOLIŠKI MISIJONI,” ki smo ga zadnji dve leti poznali kot prilogo zares lepega verskega mesečnika “Duhovno življenje,” katerega tudi izdajajo naši Slovenci v Argentini.
Prva številka teh novih “KATOLIŠKIH MISIJONOV” je torej med nami. Nekateri rojaki so jo že dobili na vpogled, drugi jo bodo v kratkem. Pozivamo ob tej priložnosti vse naše Slovence, ki sta jim mar katoliška vera in razširjanje katoliške Cerkve po vsem svetu, da sežejo po tem prikupnem mesečniku in si ga čimprej natoče. Saj naročnina ni velika, vsak pa, kdor se na list naroči, bo storil zelo, zelo dobro delo, ker bo tako pomagal dobremu verskemu tisku in tudi sam izvedel mnogo novega o delu in žrtvah naših misijonarjev, česar do sedaj ni vedel. Za ZDA je navadna naročnina 2 dolarja. Da se pa list razširi med kar se da najširše kroge rojakov na svobodnih tleh s por močjo vseh tistih naročnikov, ki zmorejo plačati malo večjo na-• ročnino, zato je uprava uvedla poleg navadne naročnine še podporno in dosmrtno. Podporna znaša 3 dolarje, dosmrtnina pa 30 dolarjev.
Opozarjamo, da “KATOLIŠKI MISIJONI” niso nov list. Z letošnjim letnikom je ta mesečnik, ki je izhajal v stari domovini pred vojno in med vojno, stopil že v 26 leto svojega življenja. A za ta začetek svoje moške dobe si je izbral novo, zelo prikupno obleko: z letošnjim letnikom je po obliki postal precej podoben našemu severnoameriškemu mesečniku “The Reader's Digest Selections.” Je torej takšne oblike, da ga imaš lahko vedno pri sebi in ga, kadar ga ne bereš, lahko vtakneš v žep. Še bolj kot zunanja oblika, pa je prikupne in zares lepa vsebina tega mesečnika. Cela vrsta nad vse zanimivih člankov, pisem naših slovenskih misijonarjev iz vsega sveta, poročila tistih, ki so jih pregnali komunisti iz Kitajske, roman o jezuitskem misijonarju očetu Ric-ciju, ki bo izhajal celo leto, zraven pa dolga vrsta slik, fotografij in podobnega, vse to je bogata notranjost tega mesečnika. O-pomnimo tudi, da je prva številka “KATOLIŠKIH MISIJONOV” prinesla koj na drugi strani ponatis obširnega članka, ki sta ga 19. oktobra lani v našem dnevniku objavila o pomenu katoliških misijonov in o dolžnostih Slovencev pri njih podpiranju Anton Grdina in dr. Valentin Meršoi.
Zelo lepo bo, če se bo čini več naših rojakov na ta mesečnik, ki je tako poceni, naročilo in s tem veliko delo opravilo za pomoč misijonom. Še prav posebno pa bodo veseli vsi naši misijonarji po širnem svetu, če bodo vedeli, da tud. Slovenci v ZDA nanje ne pozabimo. Saj jim bomo pri prebiranju “KATOLIŠKIH MISIJONOV” v duhu sledili iz meseca v mesec na njihovih težavnih in nevarnih potih.
V ZDA je pošiljati naročnino za ta mesečnik kot prejšnja leta še naprej na Slovensko pisarno v Clevelandu, dokler ne bo Uprava “KATOLIŠKIH MISIJONOV” javila novega poverjeništva.
Rojaki! Pokažimo, da znamo ceniti slovensko podjetnost, ska-dar gre za svetovne važne verske stvari, kot so misijoni in nemudoma naročimo mesečnik “KATOLIŠKI MISIJONI.”
A. G.
fiulturna fironika
Pomladanski koncert Glasbene Matice
Prijetno sončno nedeljsko popoldne je izvabilo veliko rojakov v prebujajočo se naravo. Nekam negotov sem stopil v dvorano SND na St. Clair Ave. Bal sem se, da ljubitelji lepe glasbe, ki jo goji med nami Glasbena Matica pod vodstvom Antona šubij a, ne bodo napolnili obsežne dvorane. Bojazen je bila nepotrebna, do četrte ure, ko se je razgrnila zavesa, je bila dvorana kar lepo zasedena.
Med mnogimi gosti smo opazili dr. Valentina Meršola in gospo, župnika Jagra iz Barber-tona, O., ki le redko kako Mati-čino prireditev zamudi ter naša! znana kulturna delavca prof. Janeza Severja in pisatelja Karla) Mauser j a z gospo. Med poslušalci sta bila celo dva gosta iz daljne Južne Afrike Mr. in Mrs. George Surgey, sorodnika Antona Mramorja.
Mešani zbor je zapel kot prvo “Ave Marija” iz opere “Gorenjski slavček.” ženski zbor je bil poln, glasovi čisti, moški zbor pa je bil v basih prešibek. “LjU' ba si pomlad zelčna” je bila podana dobro, dober je bil tudi Brank Bradač v solu. Vsem iz mladih dni poznana “Luna sije” je zelo učinkovita. Zbor jo je zapel z občutkom. “Te, te, te dobro poznam” je narodna pesem, ki smo jo tokrat slišali V svojevrstni interpretaciji. Zvenela je polno, tudi odgovori moš-
kega zbora so bili dovolj krepki.
Alice Somrak in Mary Zorman sta občuteno zapeli duet iz opere “Figarova svatba.” Nežen, čist, mehak sopran Somrakove ja bil malo prešibek v primeri z močnim glasom Zormanove.
V “Moč usode” je bila Safre-dova odlična, Wencel Frank pa je bil v nižinah prijetnejši in si-gurnejši. Zbor je bil sicer dober,, toda prešibek.
Mahnetova ima lep alt, je pai tu in tam malo negotova, zbor v “Rajski pesmi” je bil odličen.
Lepo je bli podan tudi finale iz “Netopirja.”
Po odmoru je Frank Bradač v imenu Matice izročil častnima ustanovnima članoma Matice John Potokarju in John Dreni-ku posebni plaketi.
Sledil je drugi del sporeda.
Za “Polonezo” iz opere “Boris Godunov” je bil zbor prešibek, dal je pa iz sebe, kar je mogel. Lepo je bila podana žalo-stinka sužnjev za izgubljeno domovino iz Verdijeve opere “Na-bucco.” ^Interpretacija svojstveno Šubljeva.
Najuspelejša točka sporeda je bil “Mornar,” posebno drugi del je bil na odlični višini.
Carolyn Budan je zapela “Pomladne glasove” in “V doline! prijetni.” Je zelo prijetna pevka, podaja s prepričljivo čustveno predanostjo, ima odlično šolan glas ter je dobra koloratur-ka.
Za zaključek je zapel mešani zbor “Rodna vasica,” “Od orglar-
Grob na Monte Cassino
Kakor je splošno znano, so zavezniki leta 1944. popolnoma po nepotrebnem bombardirali in uničili starodavni in znameniti samostan na Monte Cassino v Italiji. To bombardiranje pa je prineslo na dan ostanke svetega Benedikta in njegove sestre Sholastike, ki počivajo tam že od leta 543. Ko so pričeli 1. avgusta 1. 1950. odstranjevati ruševine samostana in cerkve, ki je bila zgrajena nad grobom sv. Benedikta, so našli grob ustanovitelja benediktinskega reda in njegove sestre, svetnice, sv. Sholastike. Prišli so pri kopanju ruševin do marmornate plošče, ki je nosila latinski napis: “V tem grobu počivata trupli blaženega očeta sv. Benedikta in Sholastike, njegove sestre.” Pod ploščo se je nahajala krsta iz alabastra, v tej krsti pa je bila druga svinčena krsta, kjer sta ležala ločeno eden od drugega skeleta sv. Benedikta in njegove sestre sv. Sholastike. Na pokrovu svinčene krste je bil zopet latinski napis: “Sv. Benedikt in Sholastika.”
Odgovornost za razdejanje tega slavnega samostana nosi po izjavi francoskega generala Ju-ina edino novozelandski general Freyberg. Pri bombardiranju tega samostana je sodelovalo 152 letečih trdnjav, ki so vrgle 287 ton po 500 funtov težkih bomb in 66 in pol ton zažigalnih bomb po 100 funtov, 47 bomb po 25 funtov, 40 bomb po 26 funtov, in 100 ton H. E. bomb.
Iskrenost
— Dragica, se vam je nocoj kaj sanjalo o meni?
— Ne. Prav malo sem večerjala in nisem imela nobenih hudih sanj.
— Avstralske domače letalske družbe so prepeljale lani 1,727,-691 potnikov in 53,482 ton tovora.
ja,” “Pri zibeli” in “Alelujo” iz Haendlovega oratorija “Mesija.” Od treh slovenskih je bila posebno “Pri zibeli” podana z občutjem in jo je zbor ponovil.
Haendlova “Aleluja,” večno lepa himna vstajenja, je prevzela pevce in poslušalce. Bila je pa tudi v resnici, da bi si jo člo-rek skoro težko mislil boljšo.
To bi bile kratke pripombe k posameznim točkam sporeda. V celoti pa lahko rečemo, da je Matični zbor na ta svoj koncert lahko ponosen, prav tako tudi njegov pevovodja Tone šubelj. To je bilo najboljše, kar smo slišali v zadnjih letih.
Zbor je odlično izvežban, discipliniran in tvori s svojim dirigentom enoto, žal je moški del zbora v primeri z ženskim malo prešibek, kar pa upamo, bo do naslednjega nastopa izboljšano. Že tokrat smo opazili nekaj novih mlajših obrazov, med tem ko nekaterih znanih starejših ni bilo videti. Prav in lepo bi bilo, da bi k temu našemu najmočnejšemu in najboljšemu zboru pristopilo več novih, mlajših moči, saj dobrih pevcev med1 Slovenci ni nikdar manjkalo.
Poslušalec dobi vtis, da Tonetu šublju boljše leže operne in-operetne skladbe, čeprav je njegova interpretacija narodnih pesmi tudi na višini. Tone se loteva skladb često čisto na svoj način, njegovo podajanje je na splošno zelo posrečeno in učinkovito, čeprav je Matični zbor za nekatere operne skladbe trenutno številčno malo šibek.
Spored je bil tokrat po svoji sestavi našemu povprečnemu poslušalcu daleko bližji kot prij drugih predstavah zadnjih let. Morda bi bilo za bodoče boljše operne skladbe združiti v enem delu sporeda, narodne pa v drugem, ki naj bi si po obsegu držala nekako ravnovesje.
Zboru in njegovemu dirigentu na odličnem uspehu čestitamo in jima pri bodočem delu na polju slovenske pevske kulture želimo veliko novih uspehov.
Vili.
OPOMBA UREDNIŠTVA. — Drugi del K. Mauserjevega članka o Kocbekovi knjigi “Strah in pogum” bomo zaradi pomanjkanja prostora prinesli v “Kulturni kroniki” šele naslednji četrtek. Naj nam pisec in bralci oproste!
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
Slovenski naseljenci so se tu najpreje poizgubili med množico nemških kolonov. Jako dolgo so se ohranile slovenske naselbine okoli samostana sv. Florijana, blizu sedanjega mesta Line v Zgornji Avstriji. O teh nas poučuje samostanska mrtvaška knjiga iz 12. stoletja. Iz nje spoznavamo, da so živeli o-okoli sv. Florijana svobodni Slovenci (Arnolt, Ljubosta, Lastej), ki so samostan obdarovali. Tudi druge samostanske listine naštevajo do 13. stoletja mnogo slovenskih imen: Nežina, Livca, Svento. Onkraj Donave je imel šentflorjanski samostan leta 1111. posestvo, ki sta ga podarila Trebež in Primislav. Od poslednjega je tamošnja vas dobila ime Primislausdorf (Primislavo-va vas, sedaj Praseldorf blizu Uhrfahra).
Samostani in škofije so imeli Slovence zlasti zato radi na svojih posestvih, ker so bili priznani čebelorejci in so jim pridelo-li potrebni vosek za cerkveno rabo, poleg tega pa še sladko medico. Od tod mnoga slovenska imena na bavarskih in av-trijskih listinah tj e do 14. stoletja. —Slovence srečujemo dalje šie do poznega srednjega veka kot solnorudarje po bavarskih solinah. Nahajamo jih še v 12. stoletju kot meščane mesta Halla in posestnike v okolici. Potem pa vedno bolj ginejo te priče naše starodavnosti. Le imena gora, holmov in potokov še spominjajo, da je nekdaj Slovenec bival od Donavi.
“Vzhodna marka” je za nas pomenljiva, ker je bila zibelj Avstrijie. Leta 995. se v neki listini dežela prvič imenuje “O-starrichi” (Osterreich, Avstrija). — Babenberžan Henrik II., i-menovan “Jasomirgot”, (imel je navado pritrjevati z besedami: “Ja, so mir Gott helfe”, ‘Da, ako mi Bog pomaga”), je bil leta 1156. od cesarja Friderika povišan v vojvoda in njegova dežela v neodvisno vojvodino Avstrijo. Henrik II. je tudi pravi ustanovitej mesta Dunaja. Leta 1144. je vložil temeljni kamen za cerkev sv. Stefana in si kmalu potem “na Dvoru” (am Hof) sezidal trden grad. Tudi znameniti samostan “pri Škotih” je njegova ustanova (leta 1158.) Ugodna lega mesta je privabila mnogo tujih trgovcev in obrtnikov, ki so se naselili v okrilju močnega gradu.
Dunaj je kmalu prekosil druga podonavska mesta in trge in postal glavno mesto avstrijske vojvodine. — Podjetnost Babenberžanov pa je segala še dalje. Iz Avstrije so prodirali proti jugu, si pridobili Štajersko in del Kranjske. Gotovo bi bila že v 13. stoletju Avstrija postala politično središče obsežne baben-berške države, da ni s Friderikom II leta 1246. izumrla hrabra dinastija.
Poleg Avstrije je tudi Štajerska kmalu nastopila kot samostojna politična cglota. Ime je dobila od gradu “Stira” (Štajer) ob Aniži, kjer je bil rodni grad travenskih ali štajerskih grofov. Bilo je zelo mnogolično, slabo zaokroženo ozemlje, ki so mu gospodarili ti vladarji. Obsegalo je na severu izprva dolino Mure in Murice, pozneje (izza leta 1148.) tudi svet med Muro in Dravo z mesti Mariborom in Radgono, v sedanjem Spodnjem Štajerju pa le nekaj posestev v Savinjski dolini (Žalec, Laško) in ob Sotli.
Stara “Savinjska marka”, to je svet ob Savinji in Savi je še dolgo pripadla koroški vojvodini, prav tako Slovenji gradeč. Uprava tega dela je bila poverjena mejnim grofom kranjskim, ki so imeli v starem Celjskem gradu svojega sodnika. Ko je cesar Friderik I. leta 1180. podelil štajerskim grofom vojvod-
sko čast, je s tem zelo dvignil ugled in veljavo dežele. Razna neodvisna gospodstva in grofije so počasi izginjale in oblast vojvod se je vedno dalje širila proti jugu. Isti nagib, ki je v
10.	stoletju ustvaril “Veliko Karantanijo”, je tudi sedaj razširil in ojačil vojvodino Štajersko. Bila je najvzhodnejša dežela nemškega cesarstva in branik državne meje proti Ogrom.
V	tistih časih ni imel le Spodnji Štajer značaj kakor dandanes, temveč Slovence nahajamo prav po vsej zemlji štajerskih vojvod. Že tedaj, ko so bili štajerski Otokarji še preprosti tra-venski grofi in so bila njihova posestva omejena na dolino A-niže, so Slovence dobro pozna-
li.
Skoraj vse travensko okrožje (Traungau) je bilo od Slovencev naseljeno. Tvorili so celotne, zaključene naselbine v dolinah Aniže, reke Steyer in po gornjtem delu Kremske doline. Ker so bili ti kraji gozdnati in malo obljudeni, se je Slovenstvo tu ohranilo deoma še do
12.	stoletja.
Okoli leta 1110. je daroval štajerski grof Otokar samostanu Garsten v travenskem okrožju dve kmetiji, ki jih je imel v posestvi “Ortwin s Slovani”. In v mestu Štajer se je še dolgo neka hiša imenovala Beli grad (Balgrad). Goram, vodam in krajem pa so večinoma Slovenci dali imena. Slovenska so imena skoraj vseh večjih voda: Lausa (Luža), Frudnitz (Brod-nica), Zauchen (Suha), Gaflenz (Jablonec), Močvirnik, Muetnich (Motnik); enako gore: Zemsek-berg (Čemšek), Wurchkogel (Vrh), Hobisch (Gabež); kraji: Leombach (Ljubnica), Gross und Klein Loiben (Ljubno), Gams (Kamnica), Moderndorf (Modrice) itd.
V	sedanji vojvodini štajerski srečujemo tj e gori do virov Mure in Murice Slovence vseh stanov: plemenitaše, svobodne posestnike in podložnike. Stavili so gradove in jim dajali imena, obdarovali s svojimi kmetijami samostane in cerkve in jim služili kot podložniki.
Slovensko je ime gradu Gru-žarji (Greischern, Gruscharn) v Aniški dolini, ki je bil v posesti mejnega grofa Otokarja, slično tudi Ljubno (Leoben), Pekova (Peckau), Sekova (Seckau), Smilje (Smilnburg sedaj Sch-mierenburg), kjier se omenjata še leta 1250, svobodna Slovenca: Vidic in Neso. — Zelo dolgo so se ohranili Slovenci okoli Admonta (Vodmat) in gojserske-ga samostana ( Goss). Tu niso bili le naseljeni samostanski podložniki, temveč tudi svobodno rejeni možje, ki se navajajo kot priče v raznih listinah, tako leta 1240. Preslav, Svoj-slav, Jurko za Admont, Leskovar in Rabne leta 1255. za Goss. Še 1. 1250. sta imela v Kroglem (Krieglach) blizu Severnika (Semmering) slovenska kmeta: Stangoj in Stojan svoja posestva. Gotovo nista bila edina v onem okrožju.
Dočim so se obmejne pokrajine razširile in vedno krepkeje razvijale, se je njihovo središče Koroško vedno bolj zoževalo. Stara Karantanija je okoli leta 1000. obsegala ozemlje, vredno kraljestva. Raztezala se je od Visokih Tur in Semeringa pa do Krke in istrskega Krasa, od reke Rabe do Toplaškega polja. Dvesto let pozneje je bila Koroška vtesnjena med Karavanke in Ture. Na vzhodu ji je izven sedanjih deželnih mej še nekaj časa pripadala Savinjska marka na zapadu pa “Pustriška grofija’ tje do izvitrov Drave. Vendar vez, ki je družila nekdaj Koroško z obmejnimi pokrajinami ni bila popolnoma razruše-
j j ju.i LL
Izvolimo William M. Boyd-a za kongres-mana
Cleveland, O. — V torek 6. maja t. 1. se vrše v državi Ohio primarne volitve, pri katerih bodo volilci-državljani poleg drugih javnih uradnikov tudi v 20. kongresnemu okraju nominirali kandidata za novembrske volitve, ki bo tekmoval z republikanskim kandidatom za sedež v federalnemu kongresu. Znano je, da je 20. kongresni okraj v veliki večini demokratski in katerikoli demokrat bo pri primarnih volitvah izvoljen, bo tudi gotovo zmagal pri glavnih volitvah meseca novembra. Za sedež kongresmana v federalni zbornici v 20. kongresnemu okraju so sedaj odločujoče volitve in nespametno bi bilo, da se jih vzdržimo, posebno ker sedaj imamo več prilike kakor kdaj poprej, da naši glasovi odločujejo. V resnici za nas so primarne volitve tozadevno važnejše, kakor pa jesenske, ker če sedaj izvolimo našega kandidata, bo tudi gotovo izvoljen meseca novembra.
Naš namen je, da naše rojake jugoslovanskega porekla opozorimo, da v 20. kongresnemu okraju kandidira naš rojak William M. Boyd, kateri je eden naj-zmožnejših med vsemi drugimi, ki se potegujejo za ta urad. Poglejmo, kaj drugorodci mislijo o njemu in kako ga kvalificirajo za ta urad. Plain Dealer piše v uredniškem članku dne 14. aprila sledeče:
“William M. Boyd, kateri je eden med šestimi, ki se potegujejo za nominacijo (za kongres) prednači vsem drugim na demokratski glasovnici.” člankar nadaljuje: “Boyd je bil in je mož dela in energije, dva termina v državni zbornici in šest terminov v državnemu senatu. Izkazal se je z^ izredno dobrega zakonodajalca.”
iče že odlični clevelandski dnevnik o njemu to piše, toliko bolj ponosni bi morali biti mi na njega, ker je kri naše krvi in sin našega naroda.
Mr. W. M. Boyd se je javno
Zapomnimo si, kaj nam je na< dan 6. maja t. 1. storiti. Odločimo se prvo, da gremo takoj zjutraj v volilne koče in zahtevamo od volilnih uradnikov demokratsko glasovnico.
Kadar nam bo ta vročena, po-iščimo na njej ime William M. Boyd for Congress 20. District in pred njegovim imenom napravimo (X) križ in storili bomo svojo narodno dolžnost.
Ne dajmo se varati po nikomur. W. M. Boyd je tvoj in moj rojak in zelo zmožen za urad, ki zanj kandidira. Tvoj in moj glas naj gre njemu in v ponos vsega jugoslovanskega naroda živečega na teritoriju Združenih držav. Wm. M. Boyd naj bo naš bodoči kongresman. Volimo za njega brez vsakih pomislekov in nagibov!
Za odbor izvolitve;
Nikola Paris, predsednik; Frank Clapac, podpredsednik;
John Popovič, tajnik;
John Gale, fin. tajnik.
Matija Skerbec:
CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo
Pri partizanih je padlo 14 fan- sedami in svojo hladno mirno-tov in mož.	jstjo in neustrašenostjo ter vodil
V nemški vojski jih je padlo vso siino borbo tako spretno, da
(Nadaljevanje)
Spomenik borcem Komaj eno leto sta obstojali domobranski postojanki v Cerkljah in Lahovčah. Z drugimi slovenskimi begunci sta se tudi ti dve morali maja 1945 umakniti na Koroško, od koder so jih
Angleži izdali v roke komunis- narodu in so za ta idealizem žr-
6, 4 so umrli v internaciji.
Od komunistov je bilo v župniji ponmorjenih nekako deset nedomobrancev.
Po krivdi komunistov, ki so krivi smrti vseh talcev, pobojev in umorov, je izgubilo iz cerkljanske župnije nekako 180 oseb tizanov. svoje življenje med okupacijo in komunistično revolucijo.
Ko so bili cerkljanski domobranci po izročitvi zaprti v Št.
Vidu, so jih tam zasliševali in silno mučili. O usodi zajetih domobrancev so večinoma odločali krajevni terenci. V Cerkljah je bil od komunistične vlade nastavljen kot župan Robas, p. d. Gaber. Njemu je na županstvu pomagala komunistka Glavnik, h č i penzioniranega orožnika. Ta dva sta sestavljala spričevala za zaprte domobrance, kot je bilo sporočeno iz domovine.
Nekateri komunisti so prišli iz Cerkelj pretepat in ubijat vrnjene domobrance. Tako je Ož-beljnov Andrej po Andrejčevem fantu teptal in ga brcal s kovanimi čevlji tako, da mu je polomil rebra in nesrečnega fanta nato ustrelil v Škofji Loki, kjer je bil umorjen tudi Mrležev Ciril iz šmartna.
Ni mogoče popisati vseh muk, ki so jih morali prestati vrnjeni domobranci, tudi ni mogoče dognati, kje so jih pobili in pokopali. Večina od njih je pristopila k domobrancem iz narodnega in verskega idealizma, da branijo vero, svobodo, premoženje in življenje svojemu
tičnim morilcem. V Vetrinju so bili gorenjski domobranci prideljeni gorenjskemu bataljonu, ki je tvoril drugo skupino, ki je bila poslana v mučeništvo in v smrt. Le nekaj malega jih je ostalo na Koroškem ali zbežalo iz komunističnih rok.
Iz cerkljanske župnije in bliž-
tvovali svoja mlada življenja. Mnogo je bilo med njimi odličnih fantov in mož, naj popišemo izmed njih na kratko le dva, da se bo videlo, kako vzorni možje in fantje so bili med umorjenimi.
Osenar Stanko
Ob partizanskem napadu na
nje okolice je vstopilo k domo- cerkljansko domobransko posad-branskima postojankama v Cer- ko dne 4. oktobra 1944. je bila kljah in Lahovčah skupno 110 ta dejansko brez pravega povelj-faritov in mladih mož. Med fan- nika. Nekaj članov posadke je ti so bili večinoma mladeniči bilo tačas odsotnih na patroli in
od šestnajstega do osemnajste-
izrazil in to ponovno za javnost ga leta, ker so druge večinoma potrjuje. “Sem proti inflaciji, v mobilizirali Nemci. 84 Cerk-katero drvimo in katera prina- ljanov je bilo vrnjenih iz Vesa samo gorje v deželo in naj-jtrinja in so potem prestali vse
občutnejše prizadene malega človeka.”
“Če bom izvoljen v kongres, bom vse svoje moči zastavil, da se to narodno nesrečo ustavi ali v danih razmerah do skrajnosti omeji.”
To so besede in zaključki moža, ki pozna probleme našega federalnega ustroja. Te besede! bi moral izraziti in se jih držati vsak kongresman, ki mu je splošni narodni blagor pri srcu. O William M. Boydu smo prepričani, da kakor do sedaj bo tudi v bodoče sledil svojim obljubam in napravil vse, kar bo koristno za blagostanje malega človeka.
strahote komunističnega muče1-nja na poti in potem deloma v Kranju, Škofji Loki in škofijskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano. Od teh je bilo pobitih po strahovitem mučenju 56, živi so ostali večinoma taki, ki niso bili še stari 18 let. Nekaj jih sploh ni bežalo od doma, od teh so komunisti ubili dva, nekaj jih je, kot smo že omenili, padlo tudi v borbi s komunisti. V celoti je od 110 cerkljanskih domobrancev ostalo še živih, deloma doma, deloma v begunstvu, 36, tako je izgubilo okrog 74 članov obeh čet svoje življenje.
so imeli s seboj edino strojno puško, ki jo je imela posadka na razpolago, nekaj mož pa je bilo še na svojih domovih, kjer so bili navadno čez dan in vsled nepričakovanega napada niso mogli prispeti v Ljudski dom, kjer se je nahajala domobranska posadka. Tudi Osenar je bil doma. Ko je začul streljanje in je videl, da so partizani napadli postojanko, je naglo zgrabil svojo puško, ki jo je imel doma, pustil svojo družino samo in stekel med šviganjem krogel v Ljudski dom. Domobranci so bili vsled nenadnega in silnega napada vsi zbegani in prestrašeni. Osenar je takoj pregleda' ves položaj in kar sam prevzel komando nad četo. Hitro je razvrstil vse moštvo na položaje, vsem vlil poguma s svojimi be-
je bila najmanj dvajsetkrat večja partizanska sila po celonočnem boju krvavo odbita. Ob 4. zjutraj drugi dan so se partizanske čete morale umakniti nazaj v hribe, s seboj so pa vozile več vozov mrtvih in ranjenih par-
Komunisti so streljali v Ljudski dom z mitraljezami, z navadnimi vojaškimi puškami in z minometalci. Približali so se že čisto blizu domobranske posadke v prosvetnem domu, ki je končno z ročnimi granatami od-
Zenske dobijo delo
JANITRESS
Začasni
popoldanski šift
AMERICAN STEEL & WIRE DIV.
tJ. S. STEEL CO.
1230 Marquette Rd.
(E. 55 in St. Clair okolici—
TO 1-2000, Ext. 742) _______________________ (81)
SZ	|	v ■ w	■
Zenske za čiščenje
IZURJENE
Delo ponoči, plača od ure. Stalno delo v okolici East Cleveland na Euclid Ave.
OHIO WINDOW CLEANING COMPANY 1230 E. 9th St.
CH 1-7515	(82)
Molki dobijo delo
mia napad m zapodila nasprotnike. Ta sijajni uspeh je dosegla hrabra domobranska posadka predvsem vsled mirnosti, prevdarnosti in junaštva Stanka Osenarja, ki je od takrat kot komandant vodil cerkljansko domobransko posadko. V domobransko četo je uvedel red in disciplino, fantje in možje so ga spoštovali in radi ubogali. — Pod njegovim vodstvom so od tedaj domobranci očistili komunističnih tolp vso cerkljansko okolico.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, na 1133 E. 78 St. Lastnik sam prodaja.
— (83)
Iščejo stanovanje
Zakonski par brez otrok išče
4	ali 5 neopremljenih sob v St. Clairski okolici. Kdor ima kaj naj pokliče UT 1-2802. 	—(81)
Najboljša kupčija v Euclidu
2 hiši in 5 zidanih garaž, ena hiša ima 8 sob, veliko verando spredaj, 4 spalne sobe, klet pod celo hišo, plinska gor-kota, “bungalow” hiša zadaj s
5	sobami, plinska gorkota, lot
50x300 v Euclidu blizu Blvd. Vse za ceno $25,000. Pokličite Broker, SU 1-4121.	(82)
Planer Hands
DRUGI ŠIFT
5 večerov—9 ur vsak večer še ena ura povrhu plačana za nočno delo Dobra plača od ure in liberalna nagrada
BROWNING CRANE & SHOVEL CO.
16226 Waterloo Rd.
IV 1-1400
(84)
Delo na farmi
Moški, ki se razume na kmetijstvo, dobi delo z dobro plačo. Pokličite John Drenika, WIckliffe 3-0886 po 7 uri.
(x)
TAPC0
potrebuje
moške
izurjene in novince ZA
Press Loaders Press Operators Polishers Buffers Miscellaneous Machining Utility Operators Acetylene Welders Bench Inspectors Hand Truckers
Morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift. Visoka plača od ure. Izvrstni delovni pogoji. Stalno delo. Prinesite dokaz državljanstva.
Uradne ure:
8 zj. do 5 pop. dnevno 8 zj do 4 pop. v soboto in nedeljo
THOMPSON PRODUCTS, Inc.
Kisla repa in zelje
še imamo zalogo kisle repe ;n kislega zelja.
Emil Bukovec
6024 St. Clair Ave.
Zakonski par dobi delo
Oskrbniško delo dobi zakonski par, dnevno delo — $50 na teden. Vprašajte pri Yale gledišču, E. 82nd in St. Clair Ave., po 7 uri zvečer.	(82)
Išče sobo
Moški, stlmski, išče opremljeno sobo, če le mogoče s kuhinjo. Kdor ima kaj naj pokliče naš urad HE 1-0628.
—(82)
Hiša naprodaj
Hiša za 1 družino, 8 sob, 4 spalne sobe in kopališče zgo-rej, stanovanjska soba, jedilna soba in kuhinja zdolej. Polna klet, plinska kurjava. Na Dibble Ave. Pokličite EX 1-0049.
(x)
23555 Euclid Ave.
(81)
PRI NAS DOBITE TA TEDEN
lepo in veliko zalogo doma soljenega in prekajenega mesa in izvrstne domače suhe klobase.
Se priporoča
OGRINC’S MARKET 6414 St. Clair Ave.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi
proti
nas.
imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
MANDEL DRUG slovenska lekarna
15702 Waterloo Rd.
KE 1-0034
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
ČIŠČENJE — čakajoč na neki železniški postaji na Koreji na odhod suši Pfc. Nor-bert Frazer iz St. Paul, Minn. svoje perilo. Upajmo, da se je lepo posušilo.
DELAVCI
Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc.
Smith Rd. off Brookpark Rd.
txtTXixxxx^xxxxžYyr»* t » »tt:
Re-Nu Auto Body Co,
Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderj*. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
4
fiif
J. M. Galli-Vinko:
Mož, ki mu je umrla žena
Smrt Florenci]e je napravila globok vtis v vsej mestni četrti. Pogovori so se sukali okrog desetih otrok, ki jih je pustila. Na vse, ki so prihajali čut k mrliču, je napravljalo poseben vtis telesno in duševno stanje Romana, moža pokojnice. Odkar jo je videi umreti tisto jutro od kapi, je njegovo vedenje izzvalo najrazličnejše razlage. Še nič ni
jutri za nedeljo nekam povabil.
Pogovor se je popolnoma spremenil. Tokrat je bil povsem turističen.
Čuvanje se je nadaljevalo, kot vsako čuvanje mrličev. Eni so prihajali, drugi odhajali z mrtvaškim duhom, ki ga daje cvetje.
Roman je nemoteno nadaljeval z istimi kretnjami, kakor je bil
četrt . . . Večno bodo hvaležni! njič tudi božja služba ... In s
jokal. Niti najmanjši gib ni ka- začel v trenutku, ko je Floren-zal njegove žalosti; neizmerne cija umrla v njegovih rokah, žalosti. Njegov odločen molk Nihče se ga ni upal odvrniti. Ko je vzbujal pozornost. Vsem, ki je poskusil eden njegovih naj-so ga pozdravljali, se je zahva- bližjih sorodnikov, se je popol-Ijeval na isti način. Vsem se je j noma zmedel ob Romanovem
enako priklanjal z glavo. In ko so naj ožji prijatelji že eno kvadre prej mislili na ganljiv pri-j zor pri pozdravu, so bili v trenutku pozdrava razočarani. Želeli so sc z njim objeti v daljšem
ravnanju. Tako so minevale ure.
Proti jutru se je Roman vle-gel. Njegovi živci so ga zmogli.
Kljub temu ni mogel spati. Kegel je bil v isto posteljo, v kateri je prejšno noč videl mirno
in tolažljivem objemu, toda Ro- spati Florencijo. Tudi sedaj je man je jedva nakazal videz ob- spala. Večno spanje. In kot bi jema. Položaj je bil vsekakor jo imel ob svoji strani z vsemi zelo mučen. Ni bilo mogoče ra- darovi življenja, je začel glasno zumeti tega ravnanja pri izobra- govoriti sam s seboj. Bil j,e med-žen,em človeku. Mnogim to ni seboj en samogovor. Spraševal je bilo po volji in so mu razmer- svojo rajnico in sam odgovarjali. Vsi so seveda tolmačili jal. Tako je pregledal vse živ-enako. Ena skupina, ki je z za- Ijenje, ki sta ga skupno prežive-nimanjem tolmačila zadevo, so la. Ko je prišel govor na Ed-bili Romanovi tovariši iz urada, vardčka, katerega je Bog pokli-kjer je bil on predstojnik. In cal k sebi v nebesa na dan nje-moramo povedati: kljub temu, govega prvega obhajila, je Roda je bil predstojnik, so ga vsi | man vprašal: :
— Florenciji!
— In predvsem, kako vesel bo Bog, naš Gospod! . . .
Roman je postal izredno vesel. Po smrti Florencije še ni doživel takih trenutkov. Odločil se je izpeljati kakor je bilo dogovorjeno. Ni hotel čakati. Bal se je, da bi ga kaka misel odvrnila od tega. Odprl je pisalno mizo in vzel knjižico s čeki. Datum je postavil tri dni pred smrtjo Florencije, da bi nekako zadostil njenim željam še za življenja. Vsaj vidsz je bil tak. Zapisal je visoko številko in podpisal. Vzel je klobuk in zaklical: “Na svidenje!” in kmalu nato je že stal v delovni sobi gospoda Roka. Bila je to skromna sobica v enem kotu si-rotišča.
Pater Rok je zelo cenil Romana. Ko ga je videl vstopiti, je vstal in hitel pozdravljat:
— Gospod Roman. Dolžan sem vam obisk. Vsaki dan sem hotel storiti svojo dolžnost. . . . Toda leta in razmere. . . . Sled-
čim vam morem biti na uslugo?
— Ali je doma Mati prednica?
/ — Da.
Pater Rok je pritisnil na gumb in v nekaj minutah je prišla Mati Hermina v sobico. Ko je pozdravila gospoda Romana, ji je on povedal vse brez o-vinkov.
— Tu imate tale ček . . .
Pater Rok in prednica sta se nemalo začudila in hkrati vzkliknila:
— En milijon dvestopetdeset tisoč pesos-ov?!
— Tako je. S tem samo izpolnjujem željo moje drage in nepozabne Florencije. ... Ta denar je namenjen za zgradbo cerkve. Tako je bila ona odločila. In ako sem se nekoč protivil temu vsled sebičnosti, hočem to zmoto danes popraviti. Razen tega imam velike zahteve. Kupiti pri ljubem Bogu velik odgovor na moje vprašanje, ki me muči; zelo muči. . . . Rad bi vedel, ako je moja Florencija z
njim, z našim Edvardčkom, to se pravi pri Bogu ... v nebesih. Pater Rok ga je prekinil:
— Kaj mislite človek božji? Imejte vero . . . Vaša žena je bila zelo dobra. . . . Sirotišče jo zelo dobro pozna. Otroci so jo vedno ljubeznivo sprejeli. Mnogi so jokali ob njeni smrti. Dajte no, gospod Roman. Izbijte, si iz glave to idejo. Ako je kaj manjkalo, ji bo vaš današnji dar kot peroti, na katerih bo poletela v nebesa. . . . Vedno se to ne zgodi. Toda ...
Mati prednica ga je prekinila: — Pater Rok ima prav. Vedite, gospod Roman, da bomo začeli s tem denarjem takoj graditi cerkev in ne bomo nehali, dokler ne bo dovršena. Tisočera vam hvala v imenu Boga in nas vseh. In kako naj objavimo ta dogodek?
Roman je rekel:
— Ah! . . . častita Mati prednica, nočem da bi se imenovalo ime darovalca. To je izključen pogoj.
— In ako bodo silili s vpraša-
tako radi imeli kot svojega bra-] ta.
Po daljšem prerekanju, je po-j Vzdigni! svoj glas Lojze:
— Prijatelji, naš ljubljeni! predstojnik mora strašno trpe-
— Florencija, ali si pri njem? Hotel je vprašati, če je v nebe-ih. To jie bilo veliko vprašanje, ki je zahtevalo velik odgovor. In to je bil nagib njegovega, za vse nerazumljivega ravnanja.
ti. Sicer ni mogoče razložiti nje- Janez je bil ugamil. Velik ne-
go vega vedenja In Janez mu je presekal: — Nezaslišano! . . .
— To je prava beseda -
mir se je polaščal Romanove duše. Kajti nagla smrt Florencije ! ni zagotavljala nobenega kesa-|n'ja. On jo je videl umreti. Pri-
nadaljeval Lojze. Vsi pozna- jela se je za glavo in nič druge-mo njegov sočutni značaj; vča- ga. . . ' ln čs je bila v grehu? sih celo prekipevajoč. V goto- in vprašanje: Ali bo skupaj z vih okoliščinah celo vsiljiv. Mor- Edvardčkom? se mu je vsilje_ da nismo zadosti upoštevali tega Valo vsaki čas. Ali bo skupaj z ob pondeljkih, ko nam jic pripo-| njim? . . . Bo skupaj z njim? . . .
Bo skupaj z njim? . . . Strašno!
Ob desetih dopoldne je bil po-svoje uboge žene? Po mojem se greb. Ko so položili rakev v isti
mora dogajati nekaj strašnega v grob; katerega je bila dala na_
predstojnikovi duši.	praviti Florencija) ko je umr]
Robert je pa povzel od druge | Edvardček; go se pogrebci zače_
li razhajati . . . Tudi Roman je odšel domov s svojimi sinovi.
vedoval o nedeljskih dogodivščinah svojih desetero otrok in
strani:
—Meni se pa zdi, da misli naš predstojnik, ki je dober katoličan, da bi bil jok nekak ugovor proti nedoumljivim božjim načrtom. Morda ne more jokati. Morda je to, kar je za nas molčečnost, zanj brezmejen razgovor z Bogom, z njegovo ubdgo ženo in desetimi otroci, ki so o-stali sirote? . . . Vedeti morate, da vera v teh slučajih . . .
Robert ni mogel nadaljevati. Prekinil ga je Gid. Dober dečko. Toda vedno je imel nekaj svojskega. Rekel je:
— Že začenjaš z modrovanjem! . . . Ali veste nekaj?
— Kaj pa? so vprašali nekateri naenkrat.
— Predno sem se nocoj odpravil semkaj, me je poklical Vilko. Rekel mi je, da me bo
Match the Bride’s Radiant Beauty with
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539
Ko sc stopili v hišo, je pomislil, ne da bi kaj rekel: “Novo življenje . . . brez Florencije! . . . Ali bo mogoče? ... O Bog, moj 3og! . . .
❖ * ❖
Minevali so dnevi in prišla je na vrsto zadeva dedščinie. V tem slučaju je bilo zelo lahko . . . Florencija je imela naložen ves svoj denar v banki na svoje ime s sopodpisom svojega moža. Roman je poiskal bančno knjižico. Videl je saldo. Tako kot si je mislil. V banki je bilo 1,250,000 pesos-6v. In tisti hip se je spomnil nečesa; kako vporabiti ta denar. Za hip je omahoval. Bil je odločen storiti, kar ga je bila naprosila Florencija, pa se ji je bil uprl. Predno naj stori odločilni korak, se je sklenil posvetovati z ženino materjo. Šel je k njej in jo vprašal:
— Draga tašča . . . Vest me je začela peči. Nekoč me je Florencija prosila, da bi obrnil denar, ki ga je imela v znesku nad en milijon, za zidavo cerkve v sirotišču, ki naj bi služila tudi vsem drugim.
— Da, res je . . . Revica je morala mnogo prestati radi tega.
— Uprl sem se bil zato, ker bi se bil lahko vporabii ta denar, za kar se potem ni bil vporabii. Zato pa sem se prišel sedaj posvetovat z vami in prosit vašega mnenja, ki ste mati moje žene, da mi boste prav svetovali. Zdaj se mi zdi prav umestan ta trenutek, da bi se dal denar v namen, kakor je Florencija svoj čas želela.
— Roman, meni se zdi zelo prav tako . . . Kako bodo zadovoljne sestre! In sirote! ... in gospod Rok! ... in vsa mestna
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO RDEČE MERCHANTS’ ZNAMjKE
The BAILEY Co.
4 popolne department trgovine
Površni Plašči
Izgledajo najboljše ... 12 različnih krojev . . . vsi v vrednosti $29.95 . . .
1	Mi dajemo
vsi iz čiste volne %	Merchants’
znamke
nji?
— Odgovorite jim: neka duša, ki trpi . . .
— Gospod Roman, ne bodite taki . . .
Toda Roman je naglo odšel. Ko je prišel domov, so tašča in sinovi opazili spremembo na njem. Ne veliko, vendar nekoli-
ko‘ 1 ' ^ mm
* * *
Tretjo noč po tem dogodku je imel Roman sanje. Čudovite! Sanjal je, da je čul ob svoji mrtvi ženi. Naenkrat so ugasnile vse sveče in zasvetilo je mnogo blestečih luči. Njegova žena je bila v rakvi kot ono noč. Roman se je je hotel dotakniti. Ni mogel. Luči so mu branile. In po nekaj nebeških minutah je videl nekaj izrednega. . . . Florencija je začela odpirati oči. Nato je dvignila desnico. . . . Potem levico. Premaknila je kolena in slednjič se je dvignila in obsedela v rakvi . . . Tu so se sanje končale. . . . Vse to je bilo za
Romana srečno znamenjie. Že se je začelo daniti. Roman je vstal in na pol oblečen preletel vso hišo, rekoč:
— Vesela novica! vesela novica! . . . Mamica je v nebesih! . . . Mamica je v nebesih!
In naj mlajši sinko je vprašal, ko je videl očka tako iz sebe:
— Kako? ali nisi rekel, da je šla mamica na deželo?
Roman se je zmedel in rekel, kar mu je prišlo na misel:
— Hm . . . Da! . . . Imaš prav; odšla je na deželo in od tam v nebesa.
— Kako pa to veš, očka?
— Ptička mi je povedala, ki je priletela s polja.
Vsako nedeljo po kosilu so šli Roman, sinovi in tašča na grob, da pomolijo za pokojno Florencijo. Potem so pa obiskali sirotišče, da vidijo kako napreduje cerkev . ..
In pročelje z vsem ogrodjem se je zdelo Romanu kot obraz Florencije, ki se mu smehlja.
Izberi si štedilnik, ki je vedno v redu
BARVE: Prašno modra Naravna Ledeno modra Koralna
Drap
3iva
Modra
Bela

•	Uvoženi Lacy Tweeds
•	Mehki Wool Suedes
•	Lepi volneni križasti
•	Lepi Poodle vzorci ® Zarezani žepi
® Yoke Backs ® S spremen, manšetami
•	Visoki šerpasti ovratniki ® Misses’ mere
•	Junior mere
•	Ženske polovične mere
BAILEY’S Tretje nadstropje in v vseh podružnicah
... izberi si ELEKTRIČNEGA!
Snažen, varnost avtomatična, točen, hiter, v uporabi enostaven — to je samo nekaj lastnosti, zaradi katerih se boste odločili za električni štedilnik.
čist, električna vročina, ki jo z lahkoto nadzirate, bo sledila točno vašim receptom . . . uspeh bo vedno isti . . . ohranila vaše priprave in kuhinjo lepo snažno in svetlo.
Modernizirajte vašo kuhinjo sedaj z novim električnim štedilnikom — s štedilnikom, ki je vedno v redu!
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
...-rns-N
JUTRO
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
■‘Ljudska pravica’' in “ljudska demokracija” razgaljenj v ostri luči satire.
.BREZ
SONCA«®*^
',YW.
Roman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, ^ Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo


v Siamu.
TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI!
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
vt
AMERIŠKA DOMOVINA ali 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3, O.
TRIGLAV PUBLISHING 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.
ALWSYS AT Y3lia SERVICE IN THE B E S T / L G C AT 10 S IN THE NATION«
“W (FCLOCK TUKES”
ZJUTRAJ OB 10 — WICA in WGAR * ZVEČER OB 10 — WHK
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628


Za nagrobnik pokojnemu Msgr. F. Gabrovšku
Cleveland, O. — Moja krivda smo zvedeli iz pisem in drugih
je, da je stvar tako dolgo ostala nerešena. Želim, da bi ta dopis prečitali vsi rojaki, kateri se zanimajo za boj proti komunizmu, za svetovni mir in za našo staro domovino, katera trpi zvezana kakor jetnik. Posebno naj bi ta dopis prečitali vsi novi naseljenci. Ta dopis hoče razkriti resnico, kdo je bil, ki je prvi pojasnil, kaj se godi v domovini z našim narodom.
Zamislimo se nazaj v čas 1943 in 44 leta, ko je s silo butnila revolucija v naši domovini. Kako se je že prej zamišljena in začrtana propaganda hitro razširila tudi med nas. Trdili so, da gre v domovini, za rešitev slovenskekga naroda. Ne, nikakor ne za kakšen komunizem, o kaj še! Samo za osvobojenje naroda. Tukaj so zagrmeli z vsem glasom, takega duha navdani rdeči krogi, mi, ki smo o tem malo dvomili, smo bili silni nazadnjaki in smatrani za velike nasprotnike svobodnega ljudstva itd., itd.
Borba se je začela. V kolikor
poročil o resnici, smo to trditev zanikali. V A. D. so se takoj začeli oglašati in odgovarjati, toda glas sopotnikov je bil tako hrupen, da so ljudje začeli verjeti nastavljenim zankam, vse je vpilo) da gre za osvobojenje domovine. Živijo revolucija!
V tistih naj hujših časih se je oglasil mož, ki je pribežal v A-meriko. Mož bistrega razuma in trdne jeklene volje, mož, ki je bil že v domovini visoko čislan. Sopotniki so ga takoj napadli, kakor je njih navada napasti vsakega, ki bi as drznil kaj ziniti proti komunizmu, za katerega se ženo, da bi ga vživeli, kjerkoli mogoče.
Ta neustrašni mož Rt. Rev. Msgr. Franc Gabrovšek je zavihal rokave in je napisal javnosti odločno, za kaj se gre v domovini. Napisal je tako, da je kar rezalo tistim v možgane, ki so ga črtili vedoč, kdo je on, ki pozna njih gonjo po njih delih. Zato je tudi završalo med sopotniki in Gabrovšek je bil njih tarča. Začeli so ga obkladati z raz- •
nimi obrekovanji in obdolžitva-mi, da bi ga pred javnostjo u-mazali in potem lažje nemoteno širili komunizem med našim narodom v Ameriki.
Pokojni James Debevec, ki je bil dobro poučen o vsem tem, je Rev. Gabrovška sprejel za sodelavca. S tem se je začela kazati šele prava resnica. Zagovorniki komunističnih idej so sicer škripali z zobmi, narod je pa začel spoznavati, za kaj se v resnici gre in borba se je začela.
Ni bilo lahko prodreti z resnico na dan. Treba je bilo mnogo, mnogo dopisov in dokazov. Šele, ko so začela prihajati pisma iz domovine, ki so potrjevala, da je res tako in še mnogo hujše, kakor piše A. D., potem šele so utihnili sopotniki in malo bolj previdno širili svojo gonjo napram beguncem in vsem, ki so pribežali v zavetje Amerike.
Ge ne bi bilo Rev. Gabrovška, bi bilo mnogo naših rojakov potegnjenih v veliko zmoto, da je komunizem rešitev našega naroda.
Radi imamo resnico, toda resnica silno trpi. Mož, osobito še duhovnik, ki se ni pomišljal in
se ni bal povedati resnice, je bil silno napadan, zaničevan in sra-močen po veri nasprotnih in to celo organizacijskih časopisih. Msgr. Franc Gabrovšek je trpel na ugledu več let. Tožba, ki jo je uložil, da se izkažie resnica, je vzela dolgo časa, predno je bila končana in ves ta čas je trpel. Zbolel je in končno podlegel.
Na obisku v Milwaukee
Ko je bil zelo bolan, je bil določen dan, da ga prijatelji in so-brati-duhovniki obiščejo na njegovi fari v Milwaukee, kjer je bil nameščen potem, ko je več let bival v Clevelandu pri fari sv. Vida. Tega obiska sem se udeležil tudi podpisani. Izrazil se je: “Bolje, da ste me prišli obiskat še živega, kot potem, ko vas več videti ne bom mogel.”— Vedel je, da zanj ni pomoči, zato se je lepo razgovarjal z vsemi. Na obisku je bilo veliko duhovnikov, med njimi tudi škof Rožman.
Kakor je bilo pričakovati, se je potem kmalu raznesla vest: “Umrl je blagi in jekleni mož”. Zopet je bil veličasten pogreb. Pogreb je bil posnet na film.
Truplo pokojnika je bilo položeno na pokopališču poleg groba že prej umrlega župnika njegovega prednika Antona Schiffrerja. Farani, ki so ga spoštovali, želijo, da bi rajnemu Gabrovšku postavili sličen spomenik, kakor ga ima prejšnji župnik A. Schiffrer. Ker je pa fara majhna in ker je Rev. Gabrovšek živel več let v Clevelandu, so se farani obrnili na nas, farane fare sv. Vida, če bi mi, ki smo spoštovali rajnega, mogoče kaj prispevali za njegov spomenik. Ko sem prejel to prošnjo, sem se obrnil na msgr. Ponikvarja, da bi se zavzeli za to zadevo. Odgovorili so mi: “To za-J devo pa naj vzame v roke Rev. Father Baraga.”	I
Ker pa je bilo v fari mnogo 1 pobiranja in kolekt, sem to zadevo pustil do prve boljše prilike. Vendar pa stvar ni zaspala. Živela je naprej v tem, da je Mrs. Frances Baraga tu in tam zbirala v ta namen. Približno 100 dolarjev je že nabranih. — Imena darovalcev bodo priobčena, kadar bo zbirka končana.
Od srca priporočam, da bi se priglasil vsak, bilo z malim ali
I
rt*
večjim darom, da tako storimo svojo dolžnost. Naj 'bo spomin na njega, ki se je boril za resnico. Mi ne bomo za to nič trpeli, če si odtrgamo nekaj skromnih dolarjev, mož pa bo dobil dostojen spomenik, ki ga je tudi zaslužil.
Kdor ima priliko, naj izroči Mrs. Frances Baraga na 1105 E. 71 St., ali meni, bilo na domu1 ali pa v N. A. banki.
Anton Grdina, st. i
— V Rockefeller Center v New York City ima več kot 1,100 tvrdk in njihovih podružnic svoje pisarne.
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka Ave. IV 1-6546
GLAVNI STAN ZA BLAGO NA JARDE ZA MOŠKE IN ŽENSKE ZA POŠILJKE PREKO MORJA PO ZMERNIH CENAH
Čisto izgotovljeno blago, 50% volna, 50% rayon, za moško obleko, idealno za vse leto, v plavi sivi in rjavi barvi; regularno $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 jard.
Blago, ki se ne zmečka, volna, rayon, gabardini in sharkskins, 60 palcev široko, za moško ali žensko obleko v temnih in svetlih barvah; regularno $2.50 vrednost, sedaj samo $1.75 jard.
Mi imamo tudi silno količino blaga na jarde, pripravno za ženske suknje, obleke in krila po posebnih cenah. V zalogi imamo kompletne potrebščine za krojače in šivilje.
Govorimo nemško in slovensko v naši trgovini.
S. LSEBEHra WOOLEN 00.
1446 W. 3rd St., blizu Superior Ave.
CH 1-6067
Odprto od pondeljka do sobote od 9 do 5:30 popoldne Ob sobotah od 9 do opoldne
sSilašetek nocoj ob 7. uri! Odprto siocoj, v petek, soboto sn ponedeljek do 9. sire zvečer!
RAZPRODAJA! H0MART PLINSKI IN ELEKTRIČNI GRELCI
r
3i«gaL plinski
VODNI
GRELEC
Regularno 79.98
6477
1952 Model 3528 1 leto garancije
plinski Regularno 3i J5
8777
1952 Model 3525 5 let garancije
40-gal. reg. 125.95, 104.77
V VSEH SEARS TRGOVINAH
3G'gaE. plinski
VODNI
GRELEC
s steklenim vložkom Regularno 114.95
97-77
10 let garancije 1952 Model 3592
H-gal. plinski vodni grelec, s steklenim vložkom
^ 14777
10 let garancije 1952 Model 3589
V VSEH SEARS TRGOVINAH
Js^ModeTSor Regularno 159.75 - - 3 komadi 52-gai. reg. 129.95, H9.77 Homarf oprema za kopalnico
Sfl-gal.
s steklenim vložkom".	39.87
električni grelec
.88
Ugodni
pogoji
rSo 1 34 77
10 let garancije 1952' Model 3650
Popolnoma urejena. 5 čevljev jeklena banja, umivalnik iz porcelana, noge in odvodna cev posebej, enaka straniščina školjka z belim sedežem. 3 komadi oprema za kopalnico z 5 čevljev lito banjo.
Regularno 171.20......................sedaj 139.88
V VSEH SEARS TRGOVINAH
V VSEH SEARS TRGOVINAH
Nobenega denarja takoj - 36 mesecev časa za plačilo F. H. L za vsa izboljšanja vašega doma
42-in. Sili železni kahmelni Sijfak
Regularno 89.95
P4'77
Kompleten, kar za postaviti.
Proti kislininam ima odporno plast belega porcelanastega emajla stopljeno s trpežnim vrhom iz litega železa. Vodna pipa se lahko premika in se istočasno toči mrzla in vroča voda. 1952 Model 4526.
V vseh SEARS trgovihah
'Zadovoljstvo zajamčeno ali vrnemo denar" SEARS
54-in. porcelan, kabinetni lijak
Regularno 109.95
77
.77
Kompleten, kar za postaviti, ng Izdelan iz porcelanastega nC'/.v:® emajla. Dva prostora za od-tekanje posode. Spodaj veli-'žgiSlSN ka omara, vezave iz kroma.
J 1952 Model 6209.
V vseh SEARS trgovinah
CARNEGIE at E. 86th St.	4109 E. 131st St.
LORAIN AVE. at W. HOth St. 14922 ST. CLAIR
66-in. Homar! lesen Formica kabinetni lijak
Regularno 169.95
5927 BROADWAY 4263 PEARL RD.
- Kompleten z okraski . . . zgo-..obložen v rdečem ali sivem.
72-in. Sink, reg. 189.95..154.77 84-in. Sink, reg. 204.95..164.77 96-in. Sink, reg. 219.95..179.77 V vseh SEARS trgovinah
328 BROAD ST., Elyria 95 N. PARK PL., Painesville
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Bitva v tem razmerju sil bi mogla biti dvoumna, ker en naval strahovitih huzarjev je cesto zadostoval, da je zgnetel desetkrat večje trume.
Tako je svoj čas gospod Hod-kievič, hetman litevski, s tremi tisoči huzarjev pod Kirholmom strl v prah osemnajst tisoč izbrane švedske pehote in konjiče; tako je pod Klušinom en oklop-niški prapor v divji vihri raznesel nekoliko tisoč angleških in škotskih najemnikov. Hmielni-cki je to vedel, za to je šel, po besedah ruskega letopisca, počasi in oprezno: “z mnogimi očmi, kakor zvit lovec, na vse strani pogledujoč in na miljo in še dalje imajoč straže pred seboj.”
* (Samoil Veličko, 62.) Tako ste je bližal Žoltim vodam. Zopet so ujeli dva vestnika. Ta dva sta potrdila pičlost kronskih sil in javila, da je kastelan že prebredel Žolte vode. Ko je Hmielni-cki zaslišal to, je ostal na mestu, kakor bi se vdrl, in Ste ob-kopal z nasipi.
Srce mu je radostno 'bilo. Če se Potočki odloči za naskok, mora biti pobit. Kozaki na planem ne vzdrže pred oklepniki, a za nasipi se bijejo izborno in v toliki premoči nedvojbeno odbijejo napad. Hmielnicki je računal na mladost in neizkušenost Po-tockega. Toda pri mladem ka-stelanu je bil izkušen vojak, starosta Živiecki, gospod Štefan Čarniecki, huzarski polkovnik. Ta je uvidel nevarnost in je pregovoril kast-elana, da se je u-maknil nazaj za Zolte vode.
Hmielnickemu ni preostalo nič drugega, nego da je krenil za njimi. Ko se je drugega dne prepeljal črez žoltovodske globeli, sta si stali obe vojski oko v oko.
Toda nobeden izmed vojskovodij ni hotel udariti prvi. Sovražna tabora sta se začela najhitreje obdajati z okopi. Bila je sobota, dne petega maja. Viss dan je lil dež curkoma. Oblaki so tako zavalili nebo, da je popoldne vladal tak mrak, kakor bi bil zimski dan. Pod večer se je naliv še povečal. Hmielnicki si je mel roke od radosti.
“Naj se le stepa razmoči,” je govoril Krzečovskemu, “in se ne bo upal prvi z huzarji udariti na nas, ker bi oni v svojem težkem orožju potonili v blatu.”
Dež pa je padal in padal, kakor bi samo nebo hotelo priti Zaporošcem na pomoč.
Vojski sta se okopavali leno in mrko sredi potokov vode. Ognjev ni bilo mogoče zažgati. Nekoliko tisoč Tatarjev je izšlo iz tabora pazit, da bi se poljski tabor, izkoriščajoč meglo, vodo in noč, ne poizkusil umakniti. Potem je zavladala globoka tišina. Slišal se j« samo šelest naliva in šum vetra. Gotovo ni niti eden spal v obeh taborih.
Proti jutru so v poljskem taboru zaigrale trobente, dolgo in žalostno, kakor bi jim upadlo srce, potem so tupatam začeli ropotati bobni. Dan je vstajal čemeren, temen, vlažen, naliv je prenehal, a padal je še droben dežek, kakor bi ga precejal skozi sito.
Hmielnicki je ukazal izstreliti iz topa
Za njim se j'3 naglo oglasil drugi, tretji, četrti in ko se je začela iz tabora do tabora obi-čna “korespondenca” topov, je gospod Skrzetuski rekel svojemu kozaškemu angelu varuhu:
“Zahar, vedi me na okope, da bi mogel videti, kaj se godi.”
Zahar je bil sam radoveden, zato se ni obotavljal. Odšla sta na visok rob, odkoder je bilo
videti kakor na dlani na nekoliko vgreznjene stepne doline, globeli žoltovodske in obe vojski. Toda komaj je gospod Skrzetuski pogledal, se je takoj prijel za glavo in vzkliknil:
“Za Boga živega! To je samo predstraža in nič več!”
In res, nasipi kozaškega tabora so se raztezali blizu četrt milje, medtem ko je bil poljski nasip v primen z njim le majhen okop. Neenakost sil je bila tako velika, da o kozaški zmagi ni bilo več dvomiti.
Žalost je stisnila namestnikovo srce. Ni piišla še ura pogina ošabnosti in upora, ampak to, kar ima prhi, bo novo zmagoslavje zanje! Tako se je vsaj zdelo.
Spopadi so se pod ognjem topov že začeli. Z okopov so se videli jezdeci, poedini ali v gručah, naskakujoč drug drugega. Tu so se spopadli Tatar ji s semeni Potočkih, oblečenimi v temnomodre in žolte barve. Jezdeci so se napadali in naglo odskakovali, drvili od strani, merili iz samokresov in lokov ali pa se medsebojno trudili dobiti z zanjkami na sulico. To drvenje se je videlo oddaleč kakor zabava in le konji, ki so begali tuintam brez jezdecev po planjavi, so kazaL, da gre tu vendarle za življenje in smrt.
Tatarjev se je nasipalo čimdalje več. V kratkem se je planjava začrnela od goste množice, vtem so se začeli tudi iz poljskega tabora vsuvati vedno novi prapori in se postavljati v bojnem redu pred okopom. Bilo je tako blizu, da je mogel gospod Skrzetuski s svojim bistrim očesom ddbro razločiti znamenja, bunčuke, da, še oelo konjeniške stotinke in namestnike, ki so stali s konji malo v stran od praporov.
Srce je začelo v njem poskakovati, na bledo lice mu je silila rdečica in, kakor bi našel v Zaharju in v Kozakih, stoječih pri topih, hvaležne poslušalce, je vzklikal z navdušenjem, kadarkoli so se prapori prikazali izza okopa:
“To so dragonci gospoda Ba-labana; videl sem jih v Cerka-sih!”
“To je vlaški prapor; križ i-majo v praporu!”
“O, pehota stopa z okopov!”
Potem je še z večjem navdušenjem razprostrl roke:
“Huzarji! Luzarji gospoda Čarneckega!”
In res so se pokazali huzarji, nad njimi oblak kril in gozd kvišku štrlečih sulic, okrašenih s pozlačenimi khajkami in dolgimi zelenočrnimi praporci. Iz-jahali so po šest in šest in se postavili pod okopom. In ko jih je Skrzetuski videl mirne, samozavestne in gibčne, so se pokazale radostne solze v očeh in mu za hip zatemnile oči.
Daši so bile sile tako neenake, dasi se je proti tej pičlosti praporov črnila cela povodenj Za-porošcev in Tatarjev, ki so kakor vedno zavzeli krili, dasi so se njih vrste tako raztegnile po stepi, da je bilo težko zazreti konec, je gospod Skrzetuski vendar upal na zmago. Obraz se mu je smejal, moči so se mu vračale, oči, uprte na ravan, so se mu svetile kakor ogenj, le na mestu ni mogel strpeti.
“Hej, detino!” je zamrmral stari Zahar, “hotela bi duša v raj!”
Vtem se je nekoliko prostih tatarskih odde'kov s krikom in alahovanjem zagnalo naprej. Iz tabora so odgovorili s streli. Toda bil je to le majhen strah.
Tatar ji so se, preden so pridr-vili do poljskih praporov, raz-prhnili na obe strani k svojim in so izginili med trumami.
Vtem se je odzval veliki si-čevski boben, a na njegov glas se je spustil ogromni kozaško-tatarski polmesec skokoma naprej. Hmielnicki je očividno poizkusil, če ne bi mogel z enim mahom zgensti teh praporov in zajeti tabora. Če bi se splašili, bi bilo to mogoče. Toda nič podobnega se ni pokazalo med poljskimi prapori. Stali so mirno, razviti v precej dolgo vrsto, kateri je hrbet zaslanjal okop, boke taborski topovi, tako, da je bilo mogoče udariti nanje le od spredaj. Trenutkoma se je zdelo, da sprejmejo bitko na mestu, toda ko je polmesec predir-jal polovico ravni, so se oglasile v taboru trobenie na napad in naglo se je plot kopij, štrlečih dosedaj kvišku, nagnil h. konjskim glavam.
“Huzarji udacjo!” je kriknil gospod Skrzetuski.
In nagnili so se v sedlih in drvili naprej, a takoj za njimi dragonski prapori in cela bojna vrsta.
Huzarski udar je bil strašen V prvem naskoku so trčili na tn kurzena, dva steblovska in enega mirhorodskega, in jih strli, kot bi trenil. Vpitje je prišlo i do duše gospoda Skrzetuskega. Konji in ljudje, zvaljeni pod o-gromno težo železnih jezdecev, so padli kakor lan pod vihro burje. Odpor je trajal tako kratko, da se je zdelo Skrzetuske-
mu, da je nekak ogromni zmaj pogoltnil te tn polke.
A bili so to najtrši sičevski vojaki. Prestrašeni vsled šuma kril, so začeli konji delati zmešnjavo v zaporoških vrstah. Polki Irklejevskega, KalniboL-ckega, Minjeskega, Škurinjeske-ga in Titorovskega so se polno-ma zmešali in so se začeli pod pritiskom bežečih trum neredno umikati. Vtem pa so dragonci dohiteli huzarje in začeli z njimi vred krvavo žetev. Viasuri-njski kurzen se je razpršil po trdem, a kratkem odporu in drvel v divjem strahu do samih kozaških okopov. Sredina sil Hmi-elnickega je omahovala čimdalje bolj in bita, zgnetene v neredne trume, sekana z meči, trta od železnega navala,, ni mogla vloviti časa, da bi se ustanovila in se nanovo popravila.
“Vragi, ne Lahi!” pe vzkliknil stari Zahar.
Skrzetuski je kar blaznel. Dasi je bil bolan, se ni mogel obvladati. temveč se smejal in jokal obenem, a trenutkoma je klical besede povelja, kakor bi sam vodil prapor. Zahar ga je držal za obleko in je moral druge klicati na pomoč.
Bitka se je že tako približala kozaškemu taboru, da je bilo skoro lahko razločiti obraze. Z okopov so grmeli topovi, toda kozaške krogle, ki so ravno tako padale med lastne, kakor med sovražne vrste, so nered še povečale.
Huzarji so se zagnali na kurzen Puškovskega, ki je tvoril stražo hetmanovo in v čegar sredini je bil sam Hmielnicki. Naglo se je razlegal strašen krik po vseh zaporoških vrstah: velik rdeč prapor se je zazibal in padel.
Toda v tem trenutku se je zagnal Krzečovski na čelu petih
Razprodaja Frigidaire električnih ledenic
Prej	Sedaj
$244.75 ..............   $100.95
$345.75 .............. $2I9‘95
$209.75 ...............  $170.95
Pri nas dobite do $ j QQ-00 za vašo staro ledenico pri nakupu nove!
LAHKA MESEČNA ODPLAČILA
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 St. Clair Avenue
JOHN SUŠNIK

MATERINSKI DAN
obdarite mater z
PUNSKIM HAMILTON AVTOMATIČNIM SUŠILNIKOM ZA PERILO
BUY HER A
mm	»/I
TfXUrLLLtorL.
m
V
1 /1 ■
ulrnmlw CLOTHES DRYER

Dry Your Clothes the Hamilton Way, Ready to Iron
or Put Away
Gjognt«jdbj^
Alj se tudi VAŠA žena mora mučiti z utrudljivim sušenjem perila na dvorišču? OSVOBODITE jo težkega nošenja perila, brige za vreme in nakopičenega perila! KUPITE ji najmodernejši današnji aparat: HAMILTON avtomatski sušilnik perila! — da bo mogla perilo oprati, osušiti in zlikati hitro in lahko.
•	Posuši sveže in volneno perilo odznotraj — v nekaj minutah!
•	Ni potrebno prati iznova perilo, zamazano od cestnega prahu, saj, pretrganih sušilnih vrvi in igrajočih se otrok!
•	Perilo ne obledi več od solnca niti ga trgajo hudi vetrovi!
•	HAMILTON avtomatski sušilnik je tudi ekonomičen! Stroški na eno uro iznašajo le par centov. Primerjajte to z visokimi računi za perilo! Ali pa še naprej uničujte Vaše žene in Vaše perilo!
GAS
Hamilton avtomatski Sušilnik Perila eliminira nerodne sušilne vrvi v kleti in na dvorišču! ! ! Zato je več prostora v hiši in na dvori-BČu za odmor in igre!
THČ ORIGINAL
^jCLmlitxyn.
OAutbmkic'
CLOTHES DRYER
■ % " ; ' ž'"" • '
with the exclusive SUN-E-DAY ollro violet lump
NAGRADA ZA VAS! ! !
VEČ PROSTORA ZA ODMOR!
Poslužite se našega “Lay-A-Way” plana pri nakupu pohištva ali drugih potrebščin za vaš dom!
ODPRTO V PONDELJEK, ČETRTEK IN PETEK OD 9 DO 9 V TOREK IN SOBOTO OD 9 DO 6—ZAPRTO CEL DAN V SREDO
$Ioc)mcIz Išlotkete
APPLIANCES & FURNITURE STORE 16013-15 Waterloo Rd. IVanhoe <-*072 —IVanhoe 1-6073
tisočev svojih semenov v boj. Sedeč na sivem ogromnem konju, je letel v prvi vrsti, brez čap-ke, s sabljo nad glavo, zganjajoč pred seboj razpršene Niževce, ki so se, čeprav brez reda, vračali na napad, videč, da prihaja pomoč. Bitka je v sredini bojne črte iznova završala.
Na obeh krilih sreča Hmielni-ck>emu tudi ni bila mila. Tatar-ji, ki so jih dvakrat zavrnili vlaški polk in semeni Potočkih, so popolnoma izgubili voljo do
boja. Pod Tuhaj-bejem sta bila ubita dva kotija. Zmaga se je nagnila odločne na stran mladega Potockega.
Bitka ni trajala več dolgo. Naliv, ki je nekaj časa rasel čimdalje bolj, se je v kratkem povečal, da skozi curke dežja ni bilo mogoče videti ljudi. Ne več curkoma, temveč v potokih je padal dež na zemljo iz odprtih nebesnih otvorov.
(Dalje prihodnjič.) ---------o------
ČEZ 70 DRAMATIČNIH PODUČLJIVIH RAZSTAV
pod sponzorstvom vaših sosednih PLYMOUTH, DODGE, DE SOTO IN CHRYSLER TRGOVCEV
Prosta vstopnina
1 J os. Zolo in Sinovi |
|	rOGREBNIZAVOD
5	6502 ST. CLAIR AVENIJE	Tel.: ENdicott 1-0583	1
§	COLLINWOODSXE URAD
S 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118	|
Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago.
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
V '	-V:
Naznanilo in Zahvala
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je preminila naša nadvse ljubljena soproga, mama, stara mama in sestra
Anna Pisansky
rojena OBREZA (preje BOLE)
Blagopokojnica je preminila 7. aprila 1952 po operaciji v Charity bolnišnici. Pogreb se je vršil dne 10. apriia iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi na Calvary pokopališče.
Doma je bila iz Begunj pri Cerknici na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 41 leti. Bila je članica društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so položili krasne vence in cvetje ob krsti pokojnice, kar nam je bilo v dokaz, da ste pokojnico spoštovali in ljubili.
Dalje hvala lepa vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Enako najlepša hvala vsem, ki so prišli pokojnico pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru; pogrebcem, ki so nosili krsto, kakor tudi vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Hvala lepa pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso postrežbo v dneh naše bridkosti, kakor tudi za izvrstno urejen pogrebni sprevod.
Bodi vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč na en ali drugi način v naši žalosti ob izgubi drage pokojnice, izrečena naša iskrena zahvala.
Tebi pa, preljuba žena, draga, nepozabna mama, stara mama in sestra, pa kličemo: Počivaj v miru! V nadi, da bi se še nekaj časa veselila življenja, si se podala v bolnišnico v svrho zdravljenja, a usoda je hotela drugače in Ti pretrgala nit življenja. Žalostna so naša srca nad izgubo Tebe, draga soproga in mati, v spominu našem pa boš živela do konca naših dni, ko tudi mi pridemo tja za Teboj, tja, kjer vlada večni mir in pokoj. — Snivaj sladko pod zeleno rušo.
Žalujoči ostali:
KARL, soprog
ANDREW BOLE, sin v Floridi ANN SEGA, hči BETTY, snaha	CHARLES, zet
štirje vnuki
JENNIE ZIGAVEC, sestra TONY OBREZA, brat in v stari domovini sestra MARIJA Cleveland, Ohio, dne 24. aprila 1952.