leto v i i. / ste v. 37 KRANJ, 11. SEPTEMBRA 1954 GORENJSKE * UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA U STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 300 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN Predsednik turške republike g. DJelal Bayar in predsednik FLRJ Josip Broz - Tito na Gorenjskem Gorenjska je prisrčno sprejela visokega gosta Prebivalstvo je z navdušenjem pozdravljalo uglednega gosta in predsednika Tita - Pot je bila posuta s cvetjem -€eli drevoredi slavolokov - Manifestacija nerazdružljivega prijateljstva med jugoslovanskim in turškim ljudstvom Kranj, 7. septembra 1954. Gorenjska jc danes z navdušenjem sprejela predsednika turške republike g. Djelala Bayarja, ko je v spremstvu pred spremstva predsednika Bajtarja, med njimi minister narodne obrambe Turčije g. Athan Men- sednika FLRJ Josipa Broza - Tita obiskal Bled. Od Ljubljane deres, turški ambasador v Ju- do Bleda se je na obeh straneh ceste ljudstvo skorajda sklenilo v nepretrgan špalir. Ob cesti so visele turške, jugoslovanske in slovenske zastave. Pionirji in pionirke so s cvetjem posipali pot, po kateri sta se vozila ugledni gost in tov. Tito. Na poti v Ljubljano Kranj, 8. septembra 1954. Danes ob 9. uri 40 minut sta se predsednik turške republike goslaviji g. Agah Axel, generalni sekretar predsednika turške republike g. Najdar Gerk, generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve g. Nuri Bir-Ki in drugi, & jugoslovanske Ko sta nekaj minut pred pol toplo sprejeli. Obe vasi sta bili strani so se sprejema udeležili sedmo uro zvečer prispela u- slovesno okrašeni. podpredsednik Zveznega izvrš-Stedni gost in predsednik Tito Tudi prebivalstvo radovljiške- nega sveta Rodoljub Colakovič, na Jeperco, so ju ljudje, ki so ga okraja je polnoštevilno pri- predsednik Ljudske skupščine Se zbrali ob .cesti, sprejeli s čakalo predsednika turške re- LRS Miha Marinko s soprogo, Ploskanjem in vzkliki. Na Je- publike g. Djelala Bavarja in državni podsekretar za zunanje Perco so prišli pozdravit vi- predsednika FLRJ Josipa Bro- zadeve dr. Aleš Bebler in dru-Sokega državnika in predsed- za - Tita. Vse vasi in mesta so ge osebnosti spremstva tovariša Tita ljudje od Smlednika bila v zastavah in zelenju. Ob ša Tita, razen tega pa še visoki &a do Loke. Mestni edbor So- soju reflektorjev je bilo lepo funkcionarji LRS, predstavniki cistične zveze iz Loke je videti goste špalirje rahlo nag- JLA ter vidni znanstveni, kul-3reskrbel na tem kraju za do- njenih drogov, na katerih so turni in javni delavci. okusno dekoracijo. Na obeh vihrale turške, jugoslovanske in ^■"aneh ceste so bile v dolgi ko- slovenske zastave. V Lescah so io'ii obešene turške, jugoslo- sprejeli delavci iz tovarne »Ve-'vanske in slovenske zastave. riga« in prebivalci Lesc ugledna Jami so se zbrali prebi- ne goste z godbo in cvetjem. valci Mavčič. Tudi od drugod Predsednik Bayar in predsed-80 Prihiteli, celo iz Zabnice. 2e nik Tito sta prispela na Bled g. Djelal Bayar in predsednik v Popoldanskih urah so pionirji ob 19.30 uri. Ljudstvo jih je z FLRJ Josip Broz - Tito s svo-^abrali po bližnjih travnikih navdušenjem sprejelo. Bled je jim spremstvom vračala z Ble~ cvetje, da z njim obsujejo svo- bil ves razsvetljen. da v Ljubljano. Ugledna držav-drage, velike goste. Ob cesti Danes zvečer |je predsednik nika in njuno spremstvo so |tu-so postavili štiri mlaje. FLRJ Josip Broz - Tito pri- di tokrat sprejeli Kranjčani in "^di Kranj je dostojno doča- redil v prostorih vile »Bled« okoliško prebivalstvo in ju navdal Vicototfa" državnika in pred- svecan sprejem na čast pred- dušeno pozdravljali. Ljudje so i0^nika Tita Od Gašteja do sednika turške republike gosp. se začeli zbirati iže ob pol demone« in še naprej po cesti Djelala Bayarja. Sprejema so vetih, da se slovesno poslove se je zbral skoraj ves Kranj se udeležili tudi vsi člani od preds. prijateljske Turčije. Gašiteju je bil postavljen čredno okusen slavolok, na ka- l«*«««MS«a*k ■■aIoISbbSSIS rem je bila v turškem in slo N3 1656111(311 SO ZdKIJUClIl ^enskem jeziku napisana do- ^ ■ ■■ ^rodošlica visokim gostom. — J ZDOFI VOlIVCGV red slavolokom, na polju pred Perikom, pa je v vetru mo- V minulei i tednu so na Jese- določili pokopališče na Blejski ^°cno plapolalo na vsaki strani nicah zaključili z zbori voliv- Dobravi. Seveda pa bo nujno C6&te po 12 turških oz. jugoslo- cev. Na zborih so odborniki vo- do tja speljati novo cesto, zgra- ^hskih zastav. Ves Kranj je livcem poročali o polletnem de- diti nov most preko Save in °U v zastavah in zelenju. Ko lu LOMO. Plan dohodkov je bil sploh urediti komunikacije. Ven- sta se nekaj minut pred sedmo presežen za 19 odstotkov, kar dar vse kaže, da bodo Jeseniča- Uro pripeljala v odprtem avto- so volivci sprejeli z velikim za- ni kaj kmalu dobili novo poko- ^obilu v mesto predsednik tur- dovoljstvom, grajali pa so mest- pališče, stari pokopališči na Je- J«e republike g. Djelal Bayar na podjetja, ki so bila v prvem senicah in na Beli pa bodo mo- lft predsednik" FLRJ Josip Broz polletju deficitna. Posebno pa rali ukiniti. Tito z njunim spremstvom, se je razgibala razprava po pote zaigrala godba na pihala, ročilu o stanovanjskih skupno-^d zvoke godbe pa se je po- stih in novi najemnini. Volivci ^SiŽalo navdušeno vzklikanje in so se zlasti zanimali za katego-^oskanje zbrane množice. Cela rizacijo in točkovanje stanova rdečih turških in jugo- vanj. Na Jesenicah je nad 4(00 slovanskih zastav je valovila na stanovanj, od tega števila pa jih kočnikih. pride v stanovanjsko skupnost Prebivalci Naklega so postavili le Jnekaj nad 2000. Zborovalci so °*> «esti cel drevored mlajev, zahtevali konkretna pojasnila o ^ katerih so plapolale turške formiranju bodočih hišnih in jugoslovanske ter slovenske stanovanjskih svetov ter o no- S parade beograjske garnizije v čast turškemu državnemu r redsedniku Investicije na področju L0N0 v prvih sedmih mesecih Od skupno 243 »a porabili 432 milijonov Krani Na zadnjih zborih volivcev, dar je ljud. odbor lahko upo- Zlatem polju in na cesti Prim- rih volivcev, dolžnost ljudskega /odbora ipa bo, da bo ta Rastave. Tudi Bistričani in Pod- vem izračunu najemnine, ki se konec meseca maj SQ volivc- števal in vnesel v investicijski skovo — pokopališče Rezani so uglednega državnika bo na Jesenicah povprečno zvi- predvsem razpravljali „ amž_ g svojega predsednika repu- sala za 50,8 ,.. benem ^ ^ ^ Mike ter ostale goste, nadvse Za nov pokopališki orostor so Predlogov je bilo preceji ven. r Vsa predvidena dela ostale komunalne .dejavnosti so> ,v gradnji, nekatera pa so !že po- Bivši pregnanci ■o zborovali Izseljenci, ki jih je okupator pregnal z domače zemlje, so se na /nedavnem sestanku pogovorili o skupinskem izletu v bivše zloglasno taborišče Dachau, ki se ga bodo udeležili številni bivši pregnanci v Nemčiji, Italiji in Srbiji. Izlet bodo napravili v prihodnjih tednih. Poleg tega so bivši pregnanci sklenili, da se bodo v čimvečjem številu udeležili velike proslave na O- Visoki gost s predsednikom republike Titom na ljubljanski železniški postaji polnoma dokončana. Niso pa še strožnem, tako da bodo lahko začeli z deli na vodovodu na za vzgled vsem organizacijam. h use&me PATRULJA KOKRSKEGA ODREDA NA POHODU 59,9Vt dosežene prodaje v Železarni proračun le najnujnejša dela. O Te dni pa bo Narodna banka sredstva, (na osnovi predlogov tem, kako in v kakšni meri sestavila pregled o izpolnitvi volivcev na svoji seji ikonec so bila izkoriščena predvidena družbenega plana v prvem pol- septembra ustrezno razporedil sredstva v letošnjem letu, pa so ietju letošnjega leta Ta obra- in uporabil, volivci slišali na svojih zborih. cun bo pokazal v celoti dejanski položaj, na osnovi ka-Delo na stanovanjskih zgrad- terega bomo lahko računali še bah je v polnem teku, le pred- na morebitna dodatna sredstva videna sredstva za stanovanj- v letošnjem letu. Ce se bodo ske bloke »Elektrarne Sava« na osnovi tega ipojavila dodat-niso bila uporabljena, ker se na sredstva, bodo lahko uporab-podjetje ni strinjalo, da bi za ijena še za nadaljnjo izgradnjo delež na investicijah odstopilo jiainujnej'šdh' objektov, ki so LOMO pravico do razpolaga- sprejemanju družbenega nja z ustreznim Stanovanjskim plana morala izpasti. Tudti o fondom. Vendar bodo omenje- tem bodo razpravljali na zbo-ni |stanovanjski kljub temu še ' letos gotovi. Vsoto 10 milijonov, ki je bila zaradi tega prihranjena, pa bo uporabljena za pokritje prenizko planiranih investicij za ostale stanovanjske stavbe. Zdravstveni provizorij je v delu in bo še ta mesec dokončan. Zaradi stroškov za kanalizacijo do omenjenega doma bodo morali kredite še povečati. cesminov grm 14 dni v Makedoniji * 14 dni po Makedoniji « Kranjska gora v prihodnosti * OBRAZI IN POJAVI Iz sodnih dvoran * SPO K T * Zabavna stran TEDEN DIVI PO SVETU SUROV INCIDENT Organizirana skupina jugoslovanskih izseljencev in bolgarskih državljanov je pretekli teden napadla u-službenca našega veleposlanstva v Sofiji. Napadalci so razbili avtomobil in ga po-pleskali s psovkami proti naši državi in našemu vodstvu. Ta surov izpad bolgarskih kominformovcev se je pripetil ob prisotnosti bolgarske policije, ki pa ob tem izzivanju ni reagirala, četudi so jo k temu pozvali. KUOMINTANSKE BOMBE NA AMOJ Pekinški radio je objavil, da so štiri kuomintanška letala bombardirala kitajsko pristanišče Amoj, ki leži le nekaj milj od otoka Kvemoj, ki je pod nadzorstvom Kuo-mintanga. Eno letalo je bilo sestreljeno. VOJNI ZLOČINEC NA SVOBODI Britanske oblasti so izpu-etile iz zapora Hitlerjevega vojnega zločinca generalnega majorja Kurta Mayerja, ki je bil poveljnik oklopne divizijo »Hitlerjugend«. Zločinec je bil obsojen na smrt zaradi streljanja 18 kanadskih vojnih ujetnikov, pa so mu ka-aen pozneje znižali na dosmrtno ječo in nato še enkrat na 15 let. Končno pa so ga pomilostili in je te dni aapustil ječo. I ČISTKA V MANDŽURIJI V Mandžuriji so pred kratkim končali veliko čistko, ki je zajela skoraj vse visoke komisarje ter predsednike ebčin. Odstavili so tudi okoli fll občinskih svetnikov. »NEODESTUR« ZOPET DOVOLJEN V Tunisu so zopet. odprli sedež tuniške nacionalistične etranke Neodestur, ki so ji dovolili zopet legalno delati. Ob tej priliki je prišlo v.Tu-»isu do velikih manifestacij pripadnikov nacionalističnega gibanja. NOV MEDNARODNI JEZIK Kakor vse kaže, smo poleg esperanta dobili še en svetovni jezik, ki se imenuje »interlingva«. Jezik je sestavljen iz francoskega, španskega, portugalskega in italijanskega jezika. Na svetov-lem kongresu kardiologov v prihodnjem tednu ga bodo prvič uporabili. Menda ga lahko razume vsakdo, ki zna ▼saj enega od sestavnih jezikov. Patrulja Kokrškega odreda na pohodu 89%! dobička v odnosu na letni plan!? Med številnimi patruljami, ki 19. uri zvečer. Tu bo patrulj3 Pretekli četrtek je imel Delavski svet jeseniške Železarne kakor aprilsko vreme, realna bodo odšle iz vseh krajev Slo- počastila spomin padlih borcev svojo redno sejo, na kateri je med drugim analiziral tudi vrednost plač pa pada. Zato venije, bo tudi patrulja Kokr- Kokrškega odreda in na »pc gospodarsko poslovanje podjetja v zadnjih sedmih mesecih. Di Dil° Prav, da bi organi, ki škega odreda, ki je spadal v minsko ploščo, kjer je vkles8- Na splošno lahko ugotovimo, da je Železarna v teh mesecih Popravljajo družbene plane za oprerativno področje IV. cone. no tudi ime prvega komandan- dosegla prav lepe uspehe. Iz poročila šefa računovodje žele- frihodnje leto, temeljito poseg- Patruljo bo sestavljalo 30 sta- ta Kokrškega odreda narodne- zarne inž. Laha je bilo razvidno, da so v tem času prodali " V t0 ZadeV°! rih Pf tizanskJh ^rcev, in si- ga heroja Blejca ki je pade! za 11.344 milijonov dinarjev svojih proizvodov, s čimer so ^bolj ^^it mesec v cer 12 iz^radovljiškega in 10 1942 leta na Veliki planini, po- - J ,..,,.«, prodaji v Železarni je bil julil, « kranjskega okraja ter 8 iz ložiti lep venec. S tem bo po ostvarili nad 3.184 milijonov dinarjev dobička. V odstotkih ko SQ prodali za skoraj 2 Q24 Tržiea. Patrulja bo odšla na hod patrulje Kokrškega odreda izračunano so plan takole izpolnili: prodaja skoraj «60%, dobi milijonov dinarjev proizvodov, pohod 16. septembra po poteh, zaključen in borci se bodo ček 89%!, lastni stroški 51%. Na vsak način tako nesoraz- Prav zaradi tega pa so si lahko merje med odstotki ni najbolj ostvarila rezerve, ki jih družba v redu, posebno pa ne razlika no more nadzirati. Tak )način med lastnimi stroški in ostvar- gospodarjenja pa je negativen, jenim dobičkom. To sicer ne ker kaže nezaupanje do zvez- velja izključno samo za Zele- nega družbenega plana in lah- zarno, kajti tudi druga podjetja ko ogromno škoduje Prav gotovo pa delajo kolekti- ki jih je med borbo obhodil priključili ostalim patruljam vu velike skrbi tudi odjemalci, tudi Kokrški odred, ki zelo neredno plačujejo doba- Desetina radovljiškega okra-ve. Konec julija So razni kup- ja bo prejela od tovarne Verici dolgovali Železarni skoraj 2 ga v Lescah 16. IX. ob osmi milijardi dinarjev. Tudi tak uri zjutraj borbeno zastavo in odnos kupcev do proizvajalcev odšla nato v Radovljico, kjer ni soliden, saj s tem naraščajo bo položila venec na grobnico . , , stroški, oz. cene, ki jih zvišu- v borbi Dadlih Dartizanov Na so izkazovala veliko previsoke družbeni plan je predvidel zni- . .. ,• u* - yf *Hu>ia«nw. r*d ^kjai,,. on-h- _ „ 1_ „ „„ ___ " „,._.„„_,___„._„ Jejo obresti, penali, arbitraža svojem pohodu se bo patrulja ki bodo tega dne odšle na kraj velikega političnega zborovanja — na Ostrožno. Ha rob Precej časa je že minilo, kar so naši trgovci le prišli do *■? itd. še poklonila talcem v zfrovni- ključka, da Je potrebno, da ima- jetja v prvem polletju le 23% polnoma nasprotni učinek. Na Na **V s° iz fonda za samo" c± P^v tako se bo ustavila v ^-^^^,#^^«^^1 stroškov.) ta način so cene tako nesialne st°J™ razpolaganje dodelili 30 Begunjah, kjer bodo obiskali K!^. *J««L^VeU*e^2 dobičke. (Tako so n. pr. v ra- žanje cen, s skrivanjem notra-dovljiškem okraju dosegla pod- njih rezerv pa smo dosegli po- planiranih lastnih Vaša želja je kravata serije XIX •milijonov za gradnjo stano- bivšo kaznilnico ter se poklo- Iepi ureditvi nimamo prav no-vanj, 19 milijonov ea nov ga- nili spominu tisočev mučenikov. bemh Pripomb, saj moremo da-silski dom, nekaj sredstev za V Tržiču bo sprejem patrulje ne* trgovce zaradi tega sanj higienske naprave v martinar- istega dne ob sedmi uri zvečer. P°hvauti. Pred nekaj leti so bini, za nakup zemljišča v Cri- Radovljiški desetini se bosta v le lzložbe Prazne in puste, da- Te dni je bila zaključena go- na Gorenjskem sejmu, ki zašle- kvenici, kjer bodo ob železar- Bistrici pridružili ttudi deseti- nes pa lahko vidimo raznovrst- spodarska razstava v Kamniku, duje predvsem komercialni uči- skem domu dozidali nove ob- ni iz Tržiča in Kranja. Po slo- n.° blago, ki je okusno razstav Omenjena razstava sicer ni nek, posvetiti temu problemu jekte. Dalje so razpravljali o vesnem sprejetju patrulje po Jeno- imela komercialnega pomena večjo pozornost. osnutku pravilnika za obraču- sprejel raport predsednik LO- Tega pa ne moremo trditi jI vendar njenega gospodarsko-po- Zaradi tako koristnih in u- navanje proizvodne premije in MO in ljudski poslanec tov. Ce- razsvetljavo. Kakor hitro pad? litičnega in vzgojnega pomeni spešnih prijemov organizatorjev povprečja izpolnitve norme. rar. mrak, so izložbe temne in * nikakor ne moremo zanikati. Ce in razstavljalcev gospodarske Sklenili so tudi, da bodo zava- Drugega jutra bo patrulja votlimi očmi zro na cesto. Ob' poudarjam njen vzgojni pomen, razstave v Kamniku lahko trdi- rovali delavce za 75.000 dinar- odšla skozi številne vasi kranj- čutek, ko vidiš tako »zatemnje- mislim predvsem na dejstvo, da mo, da je razstava uspela tudi jev v primeru smrtne nesreče skega okraja mimo Preddvora, no« okno je neprijetno in člO' je lahko vsak obiskovalec raz- v komercialnem pogledu. in do 150.000 dinarjev v slučaju Naklega, Stiske yasi vse do vek dobi vtis, da je trgovin* stave dobil tod vljudnih pred- I. trajne invalidnosti. Mengša, kamor (bo prispela ob zapuščena. stavnikov podjetij - razstavljal- V večjih mestih trgovci me cev vsa zanimiva in koristna rajo razsvetliti svoja izložbena pojasnila. Lahko ste izvedeli vse K dW W Wd* ti Iti #B WTB đ* W iP P okna, v Kranju pa je le skrorn- o proizvodnem procesu posa- Mm M/# &m*HJ-wM mmtMZjHŽ • no število trgovin, ki imajo tudi meznih podjetij, o delovnih po- ponoči izložbe razsvetljene. Dva' gojih delavcev, o njihovih izdel- Ljudski odbor mestne občine mnenju vsekakor preveč, ker Ta problem bo treba nc-kako mimo, da bi bila razsvetljava kih, kje jih lahko kupite, ka- v Kranju si zadnje čase mno- če nekdo potrebuje brivca, ga rešiti in sicer kompleksno v izložb tako velik izdatek, da g» teri so najboljši in podobno. In g0 prizadeva da čimlopše uredi bo našel tudi na manj promet- zvezi z. bodočimi gradnjami v trgovine ne bi zmogle, prej 1>> to ni majhnega pomena! zunanjost našega mesta. nem mestu. Sem ravno tako ne tej ckolici in pa predvsem s lahko trdili, da je temu vzro* Prav gotovo bo marsikateri Ljudi, ki so hodili mimo sta- spada popravi j alnica nogavic, predvidene gradnjo stanovanj- malomarnost. Ce nekatere trgo- obiskovalec po obisku razstave novanjske stavbe Pokojninske- Zelo redki pa so tudi tisti, ki sk;b blokov na Zu'.ariji. Vse to vine lahko opremijo svoje izloŽ' zahteval v trgovini ravno izdel- ga zavoda v Kranju, so verjet- se ustavijo v dokaj skromnih bo proučil tudi odbor za trgovi- be z Hučjo, potem to po vsw ke teh tovarn in podjetij. no motili Jokali v tej stavbi, prostorih slaščičarne. no pri Pudskem odboru. verjetnosti lahko store -tudi o* Tudi mi smo želeli neko kra- ki so pretežno slabo izkorišče- Po našem mnenju bi v loka- Brez ozira na to smatramo, stale, vato z določenim vzorcem in ni. Tudi mnogo bolje in pred- le ene najlepših stavb v Kra- da bi v lokale te stavbe spa- Precej čudni so tudi neonsfc1 določene barve. Predstavnik to- vsem smotrneje bi se jih dalo nju, (če že ne najlepše) z ozi- dale razen navedenih še le- in fluorescenčni napisi nad ti" varne »Svilanit«, čigar razstav- opremiti. To okolje, ki bo kma- rom na to, da bo v najkraj- karna, drogerija (samo ena v govinami. Sredi mesta je trž0' ne prostore smo si ogledovali, lu postalo pravo središče Kra- šem času na tem mestu središče Kranju je odločno premalo), vina, kjer ponoči mimoidoči lah' nam je vljudno povedal, naj nja, želi LOMO čimpreje ure- Kranja, spadali drugi najem- dobro opremljena in preskrb- ko prebero samo >Ko.. .«, v** zahtevamo v trgovini, če hoče- diti. Zato je Uprava stanovanj- niki, ki bi več koristili po- Ijena špecerijska trgovina in ostalo pa je zavito v neprodii" mo dobiti ravno tako kravato, ske skupnosti koristnikom teh potrošnikom in tudi več dopri- morda še kakšna modna trgo- no temo. Tudi v izložbenih ok' vzorec kravate serije XIX. Ver- lokalov z odločbo št. 389—395 nesl|i zunanjemu izgl/adu tega vina. nin> kjer jo sploh imajo, je t* jetno v sami trgovini tega ne lokale odpovedala. dela mesta. Vsem, ki so dobili odpoved, razsvetljava zelo slaba, bi izvedeli. In še nekaj! Tudi Ta Ukrep je seveda povzročil Vsekakor bi še vedno morala verjetno ne bo prav lahko naj- Turistično društvo, ki je pr6' tovarniške cene nam je zaupal! precej oster odpor prizadetih, ostati tam mlekarna, katero ti drugih prostorov. Toda z vzelo skrb, da bo mesto l?P° Torej trgovci — pozor! Toda poglejmo, kdo so ko- bi bilo dobro razširiti v mlečno malo dobre volje bodo tudi to urejeno, bi moralo tudi o teh Vsakdo tie lahko vse izvedel ristniki teh 'lokalov, kako so zajtrkovalnico, ki jo Kranj uredili. Ce bi si pa vsi priza- rečeh izreči svoje mnenje in o proizvodih, ki so bili razstav- lokali izkoriščeni in kakšen je v resnici potrebuie. če se ne deti zastavili vprašanje: Kaj poskrbeti, da bi trgovine raZ' ljeni na razstavi, zahvaljujoč njihov izgled? Vsakdo bo ta- bi že pred tem našla kakšna u- je smotrneje? in pri tem upo- svetlile svoja izložbena okna. predstavnikom podjetij - raz- kdj dejal, da je tam najkorist- streznejša rešitev. Tudi cvetli- števali splošne koristi našega kajti tudi to spada v njego' stavljalcev, ki so bili ves čas nejša mlekarna. To brez dvo- čarna bi lahko upravičeno o- mesta ter nanj v tem smislu delokrog. Morda pa ne bi bil° razstave obiskovalcem na raz- ma. In kdo že: Dva frizerja, stila tam kjer je, medtem ko odgovorili, bi bilo prav gotovo napak, če bi Ljudski odbor polago ob svojih razstavljenih oziroma brivca sta po našem drugi, po našem mnenju ne tudi njihovega oporekanja ko- na svoji seji razpravljal o ure' predmetih. Zato bi kazalo tudi če nekdo potrebuju brivca, ga spadajo v to okolje. nec. A. I. ditvi izložb v nočnih urah. Pred partizanskim praznikom na Ostrožnem Lin Armik Dozoreli češmin Štajerskemu prvoborcu Viktorju Arzcnšku, ki se je boril med gorenjskimi partizani v Cankarjevi četi, v spomin. Sam ne ve, zakaj se je ta hip spomnil zgodbe a dozorelem česminu. Morda zato, ker ga je oprasnila trnje-va vejica in so mu na roki zazorele krvave jagode. Čeprav ga je praska skelela, se je nasmehnil, ko je videl, da nosi trnov grmiček rdeče jagode, samo nekoliko bolj svetle kakor kaplje krvi na njegovi roki. In na te jagode je moral misliti še potem, ko so bili v taborišču na Možaklji. Bilo je pred dvemi leti, ko je zapustil Store in se preselil na Jesenice. Kako smešno! Zaradi dekleta, ki se je poročilo z drugim, je zapustil svoj dom. Nikomur ni tega povedal. Samo poslovil se je od prijateljev v itorski železarni in vlak ga je pripeljal v ozko sivo dolino med Možakljo in Mirco. Poprosil je za delo v tovarni in sprejeli so ga. Takrat dela na Jesenicah ni bilo težko najti. Bil je čas železne konjunkture in glavni lastnik Nemec Westen ga je izrabil. Ze leta 1937 je z enajst-odstotnim znižanjem delavskih mezd zgradil prvi, to leto pa je pričel graditi že drugi plavž. Cas je dišal po železu in smodniku. Bilo je na pragu druge svetovne vojne. Hitler je že o-kupiral Avstrijo in Češko, West-novi obrati na Jesenicah in Ja-vorniku pa so nenehno proizvajali železo in jeklo, valjali težke oklopne plošče in donašali svojemu glavnemu gospodarju in drugim delničarjem težke milijone. Zato je tudi petindvajsetletni mladenič iz Stor našel delo na Jesenicah in na sprejemnem uradu Kranjske industrijske družbe so ga vpisali pod črko A: Arzenšek Viktor, rojen itd. Osamljenost, ki se ga je prve dni lotevala, se je kmalu razblinila. Ze v tovarni je našel nove tovariše. Sprva so ga previdno otipavali, da bi zvedeli, kaj in kako misli, če morda ni hitlerjanec in nemčur, ki jih je tista leta pred vojno zaposloval Westen v svoji tovarni na Jesenicah. Resnici na ljubo je treba vedeti, da so bili ti večinoma doma s Štajerske in jih je Westen posejal ali po pisarnah ali pa po obratih kot delavske priganjače in vohune. Viktor pa to ni bil. Zaposlili so ga kot navadnega delavca in tovariši so kmalu spoznali, da misli prav tako kakor oni. Tudi on je v njih našel samega sebe in začel skupno z njimi zahajati v Delavski dom. Tiste dni je srečal tam človeka. Zdel se mu je znan. Tudi oni ga je zapazil: , — Se nisva že nekje videla, sod rug? Viktor se je zdrznil, ga trenutek motril, nato pa odgovoril: — Znan se mi zdiš. A od kod? Sele pred mesecem sem prišel na Jesenice, a tu te še nisem videl. — Od kod si prišel? ga je vprašal neznani znanec. — Iz Stor. Temnolasi moški je tedaj pri-sedel. Lahen preblesk mu je zaigral v očeh, kakor da bi se ta trenutek spomnil, kje je srečal mladega moža pred seboj. — Iz Stor? Zdaj se spominjam. Pred mesecem sva se vozila skupaj od Celja do Ljubljane. — Prav zares! se je spomnil Viktor . . . Bil je siv, deževen dan... in pogovor se je razvezal, kakor da sta se srečala dva stara znanca . .. Na Jesenice sem prišel, je nadaljeval Viktor. Ni mu hotel povedati, da je zapustil Store zaradi neuslišane ljubezni in je dejal: Tu je boljši kruh. —■ Tudi tu je grenak, je pripomnil temnolasi in si podprl brado s svojo veliko roko. — Si z Jesenic? — Da, in odmaknil je roko od brade te jo položil predse na mizo. Rojen sem tu in pred leti sem delal tu v tovarni. — In sedaj? — Živim v Mariboru, včasih pa v Ljubljani. Viktor ga je sočutno pogledal: — Brez posla? — To ne, a brez stalnega zaslužka. — Zakaj se potem ne vrneš v tovarno? — Ker bi ne mogel delati. Arzenškov začudeni pogled je vrtal v temnolasega. Ta je razumel in nadaljeval: — Pišem povesti in pesmi. — Slab kruh. Premnogi so že zaradi tega pomrli od gladu. — Da. Toda človek ne more drugače. Nekdo mora ntenti o našem življenju in trpljenju, ki ga je na svetu preveč. Kriva pa je družba. Spremeniti bi jo bilo treba. — Vem, je pritrdil Arzenšek, a se je v hipu svojega odgovora zbal. Sam ni vedel, zakaj je svoje misli zaupal neznanemu človeku. Morda je kak policijski agent in ga preizkuša, če ne skriva v sebi prevratnih idej. Plahost mu je vztrepetala v očeh. — Ne boj se. Tone Cufar sem. — Tone Cufar? No, potem te poznam. Bral sem že tvoje stvari ... in v srcu so se mu prebudili verzi tega pesnika — delavca: »Mnogo popada jih v mrzle grobove, / mnogo najboljših izkrvavi, / a nas je milijone / in kakor granit so naše moči... / in pričamo z ognjem razpaljenih src, / da je v nas samih sončna vedrina, / da smo mi seme lepših svetov, / mi, proletarska mladina .. . V sebi je začutil neko toplino in ta toplina je prevevala njun pogovor. Gov.orila sta o delavskem življenju in boju, dokler nista skoro zasanjarila o času, ki bo.prišel. Mora priti! Oba sta to verjela. Delavci si bodo vzeli oblast ln oblikovali življenje, kakor bodo sami hoteli. Toda kdaj, kdaj bo to? Kdaj bo v tem trnjevem življenju dozorel sad našega boja? Tone je tedaj povedal primero o češminovem grmu. Med trnjem se spočne in zori njegov sad. Ko dozori, zakrvavi. Tudi mi bomo morali skozi kri. Takrat bomo dozoreli in v svoji krvi našli pot v novo življenje. Tako nekako je govoril Tone. Viktor njegovih primer ni docela razumel. Pesniki so včasih nerazumljivi. Danes pa, ko ga je opraskal češminov grm in je na svoji roki zagledal kaplje krvi kakor zrele češminove jagode, se je spomnil takratnega pogovora. Kako čudno! Cešmin je dozorel in dozoreli smo mi ... Pred meseci so Nemci zasedli Jugoslavijo. Bilo je tako, kakor so komunisti predvidevali že vsa predvojna leta. Politiki in generali so izdali ljudstvo. Prepustili so ga v milost in nemilost fašističnemu osvajalcu, sami so se mu pa vdinjali. Jugoslovansko gospodarstvo je bilo večjidel že prej v nemških rokah in lastniki industrijskih podjetij, med njimi tudi Westen & Co so postal še bolj oholi. Kljub temu pa ljudstvo ni ostalo samo. —< Lastniki sedanje Krainische In-dustriegeselbchaft so kmalu začutili, da se upornost delavstva ni zmanjšala, ampak celo povečala, čeprav so sedaj tovarno stražili »verkšuci«. Njihovi vohuni so zaslutili v tovarni neko podtalno gibanje, kakor takrat pred velikim štrajkom. Odkriti pa zaenkrat niso mogli še ničesar. Delavci so jih predobro poznali kot bivše petokolonaše. Šele po napadu na Sovjetsko zvezo so začutili, kaj se je v tovarni pripravljalo. Tiste dni je namreč izginilo neznanokam več delavcev. Kljub temu pa podtalne organizacije, ki je zajela skoro vse delavstvo, niso mogli odkriti. Aretacije osumljenih komunistov se večjidel niso posrečile. Nekateri so zbežali gestapu tik pred nosom. Med njimi je bil tudi Viktor Arzenšek. Sledil je pozivu Partije in se znašel v gozdovih med starimi znanci — jeseniškimi delavci. Sedaj se niso več menili o mezdnem gibanju. Njihovi pogovori so se pletli le o boju, ki je bil pred njimi. Predvojna doživetja so tonila v pozabo, ljudje so se znašli v novem okolju, v tem taborišču med skalami in bukovjem na Možaklji. Oboroženi so bili in sedaj čakajo samo povelja, da začno veliki boj za svobodo ljudstva. Vanj so šli prvi delavci in zato bodo dali temu boju svojo smer. Uničili bodo fašiste in kapitaliste in tako resnično osvobodili ljudstvo cA vseh izkoriščevalcev in pijavk-Smer njihovega boja je bil* jasna. Ko se je mračilo, je del čet' odšel pod vodstvom Jožeta Gregorčiča v dolino, del pa je ostal v taborišču, z nalogo, da g* počistijo in urede. Nadležnega mrčesa tedaj še ni bilo in Jože Gregorčič, izkušeni španski borec, je skrbel, da bi se te ne*, izbežne nadloge čim dalj časa obvarovali. Bil je poslednji julijski ve' čer v tem letu. Borci in bork' v taborišču so svoje delo ie opravili. Vse je bilo počiščeno in v najlepšem redu. Posoda is bila oprana in lepo razvrščeni Nekdo je celo očistil špirito*" kuhalnik, to nepotrebno opre' mo njihovega taborišča. Konzerve, mast in druga hrana Je bila razmeščena lepo na poli' cah. Vse je zgledalo tako in večina je tudi mislila, da bodo ostali v tem taborišču morda celo do konca vojne. Morda Je bo kmalu konec. O tem so ugl' bali. Morda bo nemški sunek * Rusijo kmalu ustavljen in bo Rdeča armada prešla v proti' ofenzivo in pomedla Hitlerja i° njegovo vojsko v Atlantski oce' an. Tudi Viktor je tako mis lil. čeprav se je v njem vedno boU oglašala zavest, prav tako ka' kor v drugih, da vojne še ne b° tako hitro konec in da bo tra' jala morda celo leto ali pa $e dalj, saj so nemške divizije sko' ro nezadržno prodirale globoko V Rusijo. Kljub temu pa je ve' roval v sovjetsko in njihovo zmago. Zato je raje molčal. Od' ločili so se za boj proti Neni' cem in v tem boju morai0 vztrajati do konca. Zato je P°" govor o položaju na fronta*5 kmalu utihnil in pričeli so UP* bsti, kako bo četa v dolini °' pravila svojo nalogo. Niso ve' deli, po kaj so šli tja, le P° Gregorčičevih besedah so sin' tili, da se bo boj nocoj priče'1 Partizanskih akcij in bojev do B$2D Štirinajst dni v Makedoniji Za boljše delo kulturno-prosvetnih društev (Nadaljevanje in konec) Se prav mlade pridejo na ta Praznik, ki je edina prilika, da se mladi ljudje najlaže srečajo. Najmlajša je bila stara komaj 14 let, najstarejša pa 20. Obleke natkejo in izvezejo same in čim lepše je izdelana, tembolj se dekle izkaže kot dobra gospodinja. Fantje imajo najraje manj zagorela dekleta in zato se le-te skrbno varujejo sonca, medtem ko me želimo ravno nasprotno. V šotoru nas je ponoči zeblo, da od mraza nismo zaspali; tate so razlike med dnevno in aočno temperaturo. Navsezgodaj nas je parnik zapeljal k znanemu samostanu sv. Nauma. 2e nekaj desetin metrov od cerkve in naše karavle teče albanska meja. S prostim očesom smo *azločili njihove graničarje, ki so stali pred svojo karavlo. V »aši karavli smo našli tudi slovenske fante, ki so nas bili. zelo veseli in nas (spraševali po ■ovicah v ožji domovini. Samostan je že razpadel, cerkvica pa nas je s svojo bizantinsko arhitekturo in dragoceno notranjostjo navdušila. ^ posebni sobici je grob sv. Na-Urna. Nazaj grede nas je žgalo sonce, da smo se pokrivali z vsem, kar nam je prišlo pod roko. Mlada mati [je sedela poleg mene in varovala otročička Pred soncem. Odstopila sem ji svoj sedež, kjer je bilo le nekaj sence. Hvaležno se je nasmehnila in začeli sva se pogovarjati. Ona makedonsko, jaz po srbsko in kar razumeli sva se. Prisodila sem ji 30 let, toda zelo sem bila presenečena, ko mi Je dejala, da sem se zmotila za celih 10 let. »Tukaj se dekleta kmalu postarajo, delo na polju, v tej vročini je težko. To je moj Wtji otrok«. Drugi dan smo se z avtobusi •dpeljali na Prespansko jezero, fesi j ali smo se po stari cesti, ki Je ponekod strma in polna ovinkov, da mora biti šofer res u-metnik, da ne pride do nesreče, traven grade novo, s številnimi predori, ki bo za 10 'kilometrov krajša od stare, širša in bolj ravna. Na cesti smo sreča-Vali ženske, ko so nosile na igla- vi težke cule, otroci so se jim obo^nli za krilo, vendar so še predle zraven. Celo pisano rezano Izibko je imela mati na po- ]JU. ko je plela. Prespansko jezero se mi ni *delo tako Hepo kot Ohridsko. Bolj mrzlo je in ni tako modro. Ustavili smo se v Oteševem, kjer je sedem hotelov in nobene druge hiše, vendar niso bili ysi zasedeni, nekaj zaradi pre- dragih penzionov, največ pa zaradi pomanjkljive propagande. Drugače pa je tam prekrasno. Lepa plaža, sprehodi in veslanje. Mudilo se nam je domov in smo se kaj kmalu odpeljali v Bitolj. Pozdravil nas je dež, ki so ga bili kmetje zelo veseli. Drugi dan je bilo le malo oblačno, zato smo sklenili iti na Perister. Do vznožja smo se peljali z avtobusom. Šofer je vozil po takih stenah, da si nikoli ne bi mislila, da pride lahko neroden, širok avto tako visoko. Začeli smo se vzpenjati ob gorskem potočku, nakar se olajšanje zagledali kočo in Za njo Golemo jezero. V koči smo dobili prijazne fante, zagorele planince. Ko so videli, da prekladamo rože, ki jsmo jih nabrali, da spravljamo živali v špirit, so nas takoj »pogruntali« in povedali, da tudi oni raziskujejo ptičjo favno v teh planinah in da so že tri tedne v teh gorah. Vsako jutro odhajajo še v mraku, da jih dobijo v gnezdu. Pokazali so nam nekaj nagačenih ptic, ki sem jih do-sedaj videla le na slikah. Vračali smo se po drugi poti in naleteli na dvoje manjših jezer. V Bitolj smo se peljali v taki Ponoči smo šli na vlak. Pred postajo so dekleta neke šole kar ob 3 zjutraj plesala kolo. Kmalu se jim je pridružilo pol vlaka. Kakor oglje črn fant je tako igral na harmoniko, da nas je vsa zaspanost minila. V soncu smo se peljali mimo Prile-pa, rodnega mesta kraljeviča Marka. Razvaline gradu stoje na čudno oblikovanih in nametanih skalah, kakršnih tam doli ne vidiš. Profesor nam je povedal, da so vulkanskega izvora. Nato smo izstopili v Titovem Velesu. Mesto leži na obeh bregovih Vardarja, okoli pa mnogo tovarn. Na trgu smo videli na kupu zloženo posodo, prodajalca pa ni bilo. Neka ženska je pravila, da vedno pustijo posodo na trgu in gredo domov. Ne pomnijo, da bi kdaj karkoli zmanjkalo. Sli smo pogledat prodajalno sviloprej kinih koko-nov. Cele košare belih, zlatoru-menih in rožnatih kokonov pregledujejo in pošiljajo v tovarno. Bila je nedelja. Star moža* kar, pri katerem sem kupila slive, je pripovedoval, kako je bilo med vojno. Dva sina in hčer je izgubil, toda ni mu žal. Pred vojno so garali kot črna živina, sedaj pa je v zadrugi, goji svi-loprejke in dobro živi. »Aha, ti študiraš, praviš. Moja vnukinja je učiteljica, pomisli, kaj vse zna! Jaz pa še pisati ne znam. Večkrat mi sicer pravi, da me bo naučila. Toda prestar sem že.« Ko sem se poslovila, mi je navrgel še nekaj sliv in tako stisnil roko, da me je pošteno zabolelo. Hitro je minilo 14 dni, posebno ker je bilo toliko novih vtisov, vsa Makedonija pa mi je zapustila vtis mlade deklice, ki je odvrgla feredžo in zaživela s polnim življenjem, da dohiti zamujeno. Magda Dougan Letošnjo spomlad je bil obnovljen za radovljiški okraj dolgo pogrešani okrajni odbor ljudske prosvete, ki je bil z obnovitvijo preimenovan v Zvezo kulturno-prosvetnih društev okraja Radovljica. Zveza je dosegla že v drugi polovici lanskoletne sezone lepe uspehe. Da bi se kulturno-prosvetna dejavnost v ravnokar pričeli novi sezoni še izboljšala, je sprejela Zveza na svoji seji, ki ji bila minuli četrtek na Jesenicah, več važnih sklepov. V prihodnjih dneh bodo sklicani posveti predstavnikov posameznih panog kulturno-prosvetne dejavnosti, kjer se bodo pogovorili o programu dela za letošnjo sezono. Nadaljevali bodo z dramsko šolo, ki je lansko sezono zaključila svojo prvo leto. Za pevovodje in dirigente bodo organizirali večmesečni seminar, na katerega bodo povabili najboljše predavatelje. Pa tudi za bodoči strokovni kader hočejo poskrbeti. Organizirali bodo večletni pevovodski tečaj. Absolventi tega tečaja bodo sposobni samostojno voditi pevski zbor. Prav tako bodo pomagali knjižnicam s strokovnimi tečaji, z dotacijami v gotovini in z dodelitvijo najnovejših knjig. S predavanji ljudskih univerz bo Zveza skrbela za splošno, strokovno In ideološko izobrazbo članov društva. Razen sklepov za izboljšanja dela v sezoni 1954-55 so na zasedanju osvojili tudi sklep, da bodo poskrbeli za čimvečjo u-deležbo kulturno-prosvetnih društev radovljiškega okraja na veliki proslavi »Štajerska v borbi« na Ostrožnem. Aktivno bosta sodelovala na proslavi godba na pihala javorniške Svobode, dočim bodo ostali odseki zastopani na Ostrožnem kot gostje in zastopniki društev. Zlat jubilej Pretekli mesec je praznovalo v cerkljanski občini 20 občanov svojo petdesetletnico. Jubilej so praznovali skupno pri Urhu na Pšaittf,, kjer so se ob zvokih harmonike in s pesmijo cerkljanskih pevcev kar prijetno poslovili od mladih let. Vsem) jubilantom iskreno čestitamo! Pred 13. leti na Koroški Beli V soboto 4. septembra je minilo 13 let, ko je okupator ob sodelovanju domačih izdajalcev ustrelil na Koroški Beli 5 talcev. S tem zločinom je hotel o-kupator že v začetku zatrett razvoj ljudskega odpora in zastrašiti prebivalstvo na Javor-niku in na Koroški Beli. Ob tej obletnici so množične organizacije na Javorniku priredile žalno svečanost ob grobu talcev i« padlih borcev NOB. Po odigra-nju žalostink pred spomenike« se je množica ljudi zbrala v sprevodu in krenila na pokopališče. Patrulja starih borcev je na grobove položila venec planinskega cvetja, nato pa sta spregovorila nekaj besed tov. France Treve« in Ciro Triler. Pevci in godba »Svobode« pa so zapeli in zaigrali nekaj partizanskih pesmi. S tem je bila počastitev spomina padlih junakov zaključena Postani član Prešernove družbe Znamenita cerkev sv. Nauma ob Ohridu je vlil dež. Nekaj jih je šlo nazaj, drugi pa smo malo počakali in- kmalu je posijalo sonce. Gore so povsem drugačne kot naše. Do vrha zelene, bolj zaob-lenih oblik, nikjer pa ni videti našega črnega bora, ki se tako lepo odraža od belih skal; le svetlo brinje je tam. Po senčnih kotlinah pa je še ležal sneg. Pod nami se je razprostirala velika kotlina — Pelagonija, ki sega od Bitolja do Prilepa. Crne ovčke so se v velikih čredah pasle in bežale pred nami, ker niso vajene ljudi. Ze precej smo bili utrujeni, ko smo na naše plohi, da nas je bilo groza ob misli, kako bi bilo, če bi nas ujela še v gori. Zvečer se je toliko zjasnilo, da smo odšli na korzo. Tu je še večja gneča kakor v Skoplju. Cesta je natrpana s sprehajalci. Tisti večer je bila premiera »Vesne«, ki jim je zelo ugajala. Tudi v Bitolj u, kakor v vseh makedonskih mestih, se mnogo gradi, še prav posebno veliko stanovanjskih blokov in šol. Na trgu je velika džamija s krasnim vodnjakom. Z našim šoferjem smo hoteli priti noter, toda žal je bila v popravilu. Kranjska gora v prihodnosti Preteklo soboto so v prostorih občinskega ljudskega odbora v Kranjski gori odprli pomembno razstavo regulacijskega in urbanističnega načrta bodočega razvoja Kranjske igore. Ti načrti in projekti prikazujejo bodočo Kranjsko goro kot pomembno zimskošportno in letoviško središče v naši državi. Razstava je vzbudila veliko zanimanje med domačini in številnimi gosti. Razstava bo odprta mesec dni. Novi urbanistični in regulacijski načrti bodo, ko bodo u-resničeni, ustvarili tako naselje, ki bo v skladu s svojo okolico in prilagojeno sodobnemu turizmu. Načrti predvidevajo novo kulturno-prosvetno središče, ki bo ležalo na zapadni takrat še ni bilo, čeprav so pr-Ve skupine partizanov odšle v gozdove že pred dobrim mese-^em. Zato je v taborišču vla-j*alo doslej bolj taborniško kakor resnično partizansko življenje. Nemških hajk in prve težke preizkušnje — prvega bo-Ja Še niso doživeli. Niti slutili niso, da je prva bitka s sovražnikom tako blizu. Nekateri so Ce,lo mislili, da si Nemci v gozdove ne bodo upali in da se bodo spopadali z njimi samo na akcijah v dolini. Ko se je iz doline prenesel odmev eksplo-zije, niso vedeli, da so jo pov-*ročili njihovi tovariši, ki so v njraku zapustili Možakljo. Kramljali so naprej o nerazumljivih bataljonih in divizijah, ki da Jih bodo po Gregorčičevih besedah kmalu imeli in z njimi tolkli sovražnika. Ljudi bodo *e dobili, toda orožje, orožje .. . Orožja so imeli samo toliko, ^a je bila z njim oborožena le Njihova četica. Vedeli pa so, da ^regorčič ni sanjaril, ko jim Je govoril o tem. Bil je pre-Velik realist. —• On že ve. Bil je v Španiji. S tem so zaključili svoj pogovor in se razhajali na svoja Ježišča. Viktor se je zleknil po-'eg mladega Ferda Korena, ra-^iotelegrafista brez radiotele-Srafskega aparata (toda tudi te-8a bodo imeli nekoč, je rekel pregorčič!). Hotela sta še kram-Jati, a ju je spanec kmalu prelagal in brezskrbno sla zaspa- la V taborišču je vladal mir. iz doline se je nosilo oddajno brnenje tovarne, kot da ?} nad taborišče zašle od ne-°d čebele in nad njim neprestano krožile. Toda to brnenje J® bilo tako lahno, skoro ne-lišno, in čul ga je le stražar, ki je bdel nedaleč od tabori- Tema je še ležala nad Jese-lcami, ko se je nemška kom-jar>iia pričela vzpenjati na Mo-^kljo. Nad vrhovi dreves so le počasi ugašale zvezde. Ko so počivali, se je nad Stolom jelo svetlikati. Svetloba je naraščala in se zelenkastosinje prelila v zlatorumeno. Tedaj so krenili naprej. Skoro ob istem času so počivali v bližini Obrance partizani, ki so se vračali iz doline. Le da je bal njihov počitek daljši. Bili so utrujeni in neprespani. Ce bi se vračali po isti noti, po kateri so včeraj krenili v dolino, bi med pot j j trčili na Nemce. Tako pa niso vedeli drug za drugega, i Tudi v taborišču je bilo vse mirno. Culo se je le lahno dihanje spečih borcev. Stražar je vdihoval svežino jutra in da bi si pregnal dolgočasje, opazoval, kako se je iz zlatorumene svetlobe na vzhodu dvigala na nebo žareča sončna krogla, počasi zgubljala krvavordeči sij in nato zažarela vsa zlata, da je jemalo vid. Ce bi imel pri sebi martinarsko steklo, je pomislil, potem. .. Pod stražarskim mestom je zašumelo. — Naši se vračajo ... 2e je hotel stopiti iz svojega opazovališča, ko je skozi drevje na stezi pod njim zagledal sivo-zeleno nemške čelade. — Nemci! V grlu ga je stisnilo in zajel ga je srh kakor vsakogar pred spopadom s sovražnikom. Zgrabil ga je krč in obstal je kakor vkovan. Bil je le hip, a njemu se je zdel kakor večnost. Potem se je zbral. Obvestiti mora tovariše! Umaknil se je proti taborišču kar skozi češminovo grmičje in se ni zmenil, da ga je trnje zbadalo do krvi ... še nekaj korakov in bil je v taborišču. Prebudil je Tončka Ta-larja. Ta se nepričakovani novici nI začudil. Vedel je, da bo do spopada z Nemci prej ald slej prišlo. Zato je ostal hladnokrven. Gregorčič je do-t}ro poznal svoie ljudi in zato je zaupal Tončku vod, ki je ostal v taborišču. Ta je pričel organizirati obrambo. Ko je prebudil Viktorja, je ta- še sanjal in šepetal: — Ko dozori češmin, njegove jagode zakrvave . .. — Vstani! Nemci! — Nemci? Vod je bil že pripravljen na spopad, toda Tonček je moral računati na nemško premoč v ljudeh in v orožju. Čete, ki je šla v dolino, pa še ni bilo. Zato je zapovedal umik proti neki grapi. Takrat pa so ga iznenadili Nemci in nekaj njegovih ljudi odrezali od glavnice. Prvi streli so preparali lepo poletno jutro in ga napolnili s svojim truščem in sikanjem. — Ferdo, Ferdo! Mladenič, z ozkimi brki, se je bliskovito obrnil. Tudi njega so Nemci odrezali od ostalih. — Viktor, ti? — Kje so ostali? — Umaknili so se v ono smer, in pokazal je z roko. Do njih ne moreva. — Morda je še kdo v taborišču? — Pojdiva pogledat! Taborišče je bilo nedaleč od njiju. Oprezno sta se plazila skozi češminovo grmičje do smrečja. Od tam bi se lahko po grapi neopazno približala taborišču. Viktor je nehote segel po zrelih češminovih jagodah in jih žvečil. S puškama, pripravljenima na strel, sta se plazila dalje. Ferdo je priseg že iz češmin j a in opazoval. Tik za njim je šel sklonjen Viktor. — Schau, zwei Banditen! Vrgla sta se na zemljo, a bilo je prepozno. Med padcem so ju podrli streli. Ferdo je ležal na mladem smrečju, Viktor pa je omahnil na češminov grm. Dozorele svetlordeče češminove jagode je oblivala njegova kri. Ko so prihiteli Nemci, nista bila še mrtva. Hoteli so ju zajeti živa. Zato so ju nezavestna vlekli do partizanskega taborišča, ki so ga pravkar od- krili. Njuni umirajoči telesi sta udarjali ob kamenje. Ko so ju zavlekli v taborišče, sta bila že mrtva. Nekdo je vrgel nanju odejo. Nemci so pozabili na mrliča in se -spravili nad taborišče. Vse je bilo še tako, kot so partizani uredili včeraj. Le ležišča so bila razmetana. Bitka je za hip utihnila. Nemci so tlačili konzerve in mast v svoje nahrbtnike, drugo pa razmetali. Tedaj pa se je vnela bitka na nasprotnem koncu. Toda Nemci, ki so bili v taborišču, se za to niso zmenili. Razbijali in streljali so v posodo. Tedaj pa je pribežala do taborišča druga skupina Nemcev. Med njimi je nastal preplah. — Was ist's los? — Banditen! Viele Banditen! Schnell zuriick! Z naglico so se umikali in vlekli s seboj nekaj ubitih in ranjenih vojakov. Partizani, ki so se vrnili iz doline, so jim vpadli v hrbet. Ko so začuli prve strele in. po zvoku ugotovili, da so padli v bližini njihovega taborišča, so pohiteli napadenim tovarišem na pomoč. V teku so pretekli Maroltov rovt in že tam zagledali za škarpo prežetega Nemca in ga poslali v večnost. Ta nenadni partizanski sunek je povzročil med Nemci paniko. Tokrat so prvič leteli pred partizani. Zelo hitro so bili v dolini. Partizani so se zbrali v razdejanem taborišču okrog mrtvega Viktorja in Ferda. To srečanje s smrtjo jih je potrlo. Sedaj so spoznali, kaj je boj in da jih na poti do svobode Čakajo težke žrtve. To noč so odhajali skozi dozorelo češmi-r vo grmičje in zapustili Možakljo. Šli so na Jelovico, kjer so nekaj dni kasneje ustanovili Cankarjev bataljon, edinico, ki je zaslovela po svojih junaštvih v prvih dveh letih narodnoosvobodilnega -boja na Gorenjskem. strani Kranjske gore, to je nasproti sedanjega hotela Razor in sedanje osnovne šole. Nov regulacijski načrt predvideva kraj kot najprimernejši, ker leži ob križišču obeh glavnih poti Ljubljana—Podkoren in železniška postaja — Vršič. Tu so tudi glavne javne zgradbe hotel »Razor«, gasilski dom, šola, bivša sodnika, spomenik padlim borcem NOB itd. V podanem idejnem načrtu so vključeni v severni center naslednji elementi: prostor za parkiranje avtomobilov, javno stranišče, umivalnica na nasprotni strani trgovine z zelenjavo, delikatese itd. Prosvetni center bi uredili v poslopju bivše sodnije in bi bila v spodnjih prostorih soba in delavnice za LT, namizni tenis, šahovski kotiček, v zgornjih prostorih pa knjižnica, čitalnica itd. Na južni strani te stavbe je predviden nizko obzidan prostor s klopmi za letno čital- nico, pred njim pa alpinetum (majhen nasad s planinsko floro), ki jo lahko najdemo v tejj dolini. Kulturno zabavni center pa naj bi bil sestavljen iz treh delov: velika kinodvorana, ki bi hkrati služila za gled. predstave in večje slavnosti, mala dvorana za zbore volivcev, razna predavanja, tečaje in hkrati za zabavne prireditve, ker je poleg tudi predviden bife. Pred tem poslopjem naj bi stal spomenik padlim borcem v NOB. Sedanjo osnovno šolo bi po teh načrtih preuredili v planinnkl muzej NOB. Na ta način bi uredili okolico trga, ki naj bi postal pravo središče Kranjske gore za turiste in domačine. Priložene načrte je ljudski odbor že sprejel. Načrti obravnavajo zgornji kot od Rateč do Mojstrane kot celoto. Poleg tega so razstavili tudi projekte za dva nova hotela, ki so sodobnejšega pavi-ljonskega sistema s po 80 posteljami. Niso pa s temi načrti izkoriščene še vse možnosti. V Kranjski gori bi lahko ob kopališču Jasna zgradili pregrado in malo elektrarno, okoli jezera pa bi bil krasen prostor za taborjenje. Lep napredek jeseniške knjižnice Jeseniška knjižnica, t. j. Centralna isindikalna knjižnica, je ena največjih na Gorenjskem. Vanjo je vključena tudi podružnica na Javorniku, ki šteje skupno 17.117 knjig. Od tega 13.494 V jeseniški in 3.623 v javorniški knjižnici. V prvi polovici letošnjega leta je povečala število knjig za 773, število bralcev pa za 144, tako, da ima knjižnica danes registriranih 4.430 bralcev. Od teh 3.832 na Jesenicah in 604 na Javorniku. Jeseniško knjižnico je obiskalo v letošnjem prvem polletju (6.131 ljudi. Od tega odraslih mož 1590, žena 1721, mladincev 1866 in mladink 954. Javorniško pa je obiskalo skup- Domžale V počastitev občinskega praznika v Domžalah je bil elektrificiran Gornji Vir pri Domžalah. V okrog petdesetih hišah, katere so bile zgrajene po vojni, je zasvetila električna luč. no 1024 bralcev. Od tega 278 mož, 333 žena, 260 mladincev in 153 mladink. Od domačih pisateljev je bilo izposojenih knjig: Bevk 289, Jurčič 161, Milčinski 156, Finžgar 137, Kranjec 110, Tavčar 80, Ingolič 79, Sellškar 78, Kersnik 78, Cankar 67, Šorll 63, Magajna 61, Kozak 49, Ribičič 44, Levstik 42, Detela 36, Prežihov 31, To-mažlč 31, Hudales 29, Pahor 28, Erjavec 26, Murnik 26, Godina 25, Jalen 24, Zupančič 16, Pu-gelj 13, Trdina 10, Zupane 10, Andrič 9, Pregelj 9, Potrč 9, Meško 6. Iz svetovne književnosti pa Dumas 274, Verne 256, Sienkiewizc 352, London; Slft, Balzac 114, Stevenson, 94, Dickens 86, Tolstoj L. N. 82, Doy-le 76, Andersen 69, Twaln 62, Kari May 57 itd. Posebno lepo je urejena jeseniška knjižnica. Manjka pa ji seveda čitalnica z vsemi časopisi in revijami, ki bo morala prej kot slej dobiti svoje prostore. V splošnem želijo bralci novih prevodov sodobnih tujih pisateljev. OBRAZI IN POJAVI Hiša jim je v breme Po ukinitvi štipendiranja visokošolcev s strani republiških organov je ta naloga prešla na ljudske odbore mest in okrajev. Pri akademskih klubih so bile postavljene posebne komisije iz vrst študentov, ki naj bi skrbele, da štipendijo ali podporo dobe res najbolj potrebni študenti. Tudi Kranjsko akademsko društvu je postavilo tako komisijo, ki deluje že drugo leto. Njena skrb je, da da ljudskemu odboru predloge, katere študente smatra društvo za najbolj potrebne podpore. Pri pretresanju prošenj komisija ugotcvi materialno in socialno stanje prosilca, prav tako pa Jpresodi njegovo delo v organizaciji ZŠJ. In prav je tako, vendar . . Ni dolgo tega, kar se je med kranjskimi visokošolci raznesla vest, da je ta komisija prišla do kaj čudnega zaključka, iz katerega prav lahko posnamemo, da nekateri ljudje v komisiji nimajo razčiščenih ekonomskih pojmov. Nekateri člani te komisije so namreč prišli na „briljantno" idejo, da pri reševanju prošenj ni potrebno vzeti v poštev, da imajo prosilec oz. njegovi starši svojo hišo, češ hiša je danes posestniku samo v breme! Taka ugotovitev, ki je po svoje prav zanimiva, kaže, da so v tej komisiji ljudje z dokaj neresnim pojmovanjem. —■ Menda je ob tem jasno, da ljudje s takimi kvazi gospodarskimi ugotovitvami pač ne morejo imeti pravice, razpravljati tudi o moralno politični kvalifikaciji prosilca, ko pa sami s takimi izjavami kažejo, da je nimajo! Prav nič ni važno, ali so ti ljudje take apolitične ugotovitve postavljali na rednem sestanku ali pa v privatnih pogovorih po sestanku. Važno je Idejstvo, da so to ugotovili. Drži, da danes ne more nihče živeti od hišnih prejemkov, vendar hiša je in bo premoženje, in ga je treba zato tudi upoštevati. Ob takih famoznih ugotovitvah nekaterih članov te „socialno-ekonomske" komisije, tako se namreč tudi imenuje, se človeku vsili vprašanje, koliko hišnih lastnikov je že „podarilo" hiše, ker so jim bile v breme in zakaj tega ne store?! Prepričan sem, da so med študenti tudi taki, ki so kljub hiši potrebni podpore, vendar s tako ugotovitvijo, ki je skrajno naivna in do neke meje tudi prozorna, člani komisije v prvi vrsti škodujejo ugledu svojega društva, ki je politična organizacija študentov. Društvo se gotovo s takimi ugotovitvami ne strinja, zato pa bo moralo s takimi pojavi obračunati, če bo hotelo v javnosti uživati ugled, pri svojih članih pa zaupanje! Toliko na rob ob letošnjem razpisu štipendij Svetov za zdravstvo in socialno skrbstvo pri OLO Kranj in LOMO Kranj. ABC Prihodnje lefo bomo posvetili večjo pozornost kmetijstvu Iz otnuiha zveznega družbenega plana za leio 4955 Zvezni družbeni plan za leto 1955 je bil izdelan sredi letošnjega leta in dan 'v javno razpravo tako gospodarskim organizacijam in eosoodarstvenikom kot vsem našim državljanom. Pri sami izdelavi družbenega plana so sodelovali številni gospodarski strokovnjaki in ekonomisti iz različnih panog našega gospodarstva. V tem sestavku bi na kratko spregovorili o predvideni rasti in razvoju našega kmetijstva v prihodnjem letu. IZ SODNIH DVORAN Pretep na ženitovanju Pred senatom Okrožnega sodi- števaje njegovo mladost, obso-šča je bila prejšnji teden tudi jen na 1 leto zapora pogojno za sodna obravnava proti obtože- dobo 3 let in na povračilo vseh nemu K. F. iz Poljan nad Šk. stroškov za zdravljenje K. J. Loko. Zastopnik javnega tožilstva ga je obtožil, da je naklepno povzročil težko telesno poškodbo. 21. novembra lanskega leta je namreč K. F. pred hišo Arbe Janeza v Dolencicah pahnil K. J. v jarek tako nerodno, da si je ta pri padcu zlomil nogo v gležnju. Toda K. F. to iše ni bilo dovolj in ga je nato še brcnil v rebra in mu jih nekaj zlomil. Tisti dan je bilo pri Arbetu ženitovanje, na katero ,sta odšla kot nepovabljena tudi K. F. in K. J. Na ženitovanju se seveda pije, in kmalu sta bila oba vinjena. Tako je prišlo tudi do prerekanja, ki pa ima politično ozadje. Medtem ko je K. J. bil v partizanih, je K. F. služil okupatorju. Zato ni nič čudnega, da ga je motila rdeča kravata, ki jo je nosil K. J. lin zaradi katere je tudi prišlo do omenjenega pretepa. Zadeva je končala pred sodiščem tako, da je bil K. F., upo- Sodišče je po daljšem posvetovanju obsodilo I. S. na 3 leta in 15 dni strogega zapora. Ena osnovnih značilnosti družbenega plana za prihodnje leto je v tem, da 'bomo že v letu 1955 zaceli postopoma zmanjševati investicijska sredstva za našo bazično industrijo in sistematično vlagati večja denarna isredstva v naše kmetijstvo, ki |je v odnosu na druge industrijsko manj razvite države precej zaostalo, ima pa vse pogoje, da fv kratkem do-seže evropsko raven. Večji donosi koristilo pvoizva-I talcu In »UupnoMil Težnja za večjo produktivnostjo in večjim hektarskim donosom se bo odrazila v (prihodnjem letu, v odnosu na letošnje leto, v mai-sikateri davčni olajšavi. Nikakor ne more biti vseeno, če kmetovalec ve ali ne ve kakšno vsoto in od katere kmetijske panoge bo plačeval davek, v kakšnih obrokih in kako? Ravno tako ni vseeno, če se proizvajalcu odredi plačevanje davka na osnovi njegove dejanske proizvodne zmogljivosti ali pa kar na oko! Zato skuša družbeni plan za prihodnje leto te dosedanje pomanjkljivosti odstraniti. V letu 1955 ne bodo posebej obdavčene industrijske kulture in razno sočivje. Davek bo odmerjen od celotnega 'poljedel- stva in to na osnovi donosa žita. Enako bo tudi v živinoreji, kjer ne bo posebej obdavčeno čebelarstvo, perutninarstvo in pd., seveda če ne (predstavlja ena [teh vej glavno kmetijsko dejavnost posameznega kmetovalca. Kot je razvidno iz osnutka družbenega plana bodo prihodnje leto precejšnje davčne olajšave ki bodo vsekakor trajnejše narave in bodo zaradi tega tudi mnogo koristnejše. Tako bodo izsušene površine zemljišč oproščene davka za dobo 15 let, novi vinogradi, ki bodo zasajeni z domačo trto pa za 4 do 20 let. Novo zasajeni sadovnjaki bodo brez davka 8 let, oljčni nasadi pa celo do 20 let oproščeni plačevanja davka. To niso nepomembni in majhni gospodarski ukrepi, nasprotno, omogočajo večjo zanimanje kmetovalcev za razširjanje svoje poljedelske dejavnosti in Itudi za boljši kakovostnejši pridelek. V osnutku družbenega plana pa je tudi predlog, da bi kmetovalci, ki na jesen globoko zaorjejo zemljo za spomladanske kulture, plačevali le | 50 procentov osnovnega davka. Možno pa je, da bodo podobne olajšave itudi za druga tovrstna dela, v čemer se odraža podpora države tistim proizvajalcem, ki izboljšujejo svoja posestva. Veliko pomoč in olajšave pa bo država nudila kmetovalcem v najemanju investicijskih in drugih kreditov. Ni dvoma, da bo novi davčni sistem v okviru zveznega družbenega plana, pomembno sredstvo za dvig proizvodnosti na kmetijah in kmečkih gospodarstvih. Upravičeno lahko upamo, |da bo predloženi davčni sistem, o katerem ravno v tem času razpravljata odbora za gospodarstvo obeh zborov zvezne Ljudske skupščine, vsaj v predloženem okviru tudi sprejet. Na osnovi tega pa lahko v prihodnjih letih pričakujemo stalno rast našega kmetijstva vzoredno z industrijskim razvojem naše države. ^Solidarnost« v gosteh Z dramo »Sveti plamen«-, ki je doživela že 11 predstav, so člani »Solidarnosti« preteklo soboto gostovali v Braslovčah, kjer so obiskali graditelje partizanske ceste. Po lepo uspeli predstavi, so se v nedeljo u-stavili v Gornjem gradu. 'Dvorana novega Zadružnega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička, kar je vsekakor lepo spričevalo igralcem, prav tako pa tudi tamošnjim prebivalcem. Gledalci so pozorno spremljali uprizoritev in dali gostom mnogo priznanja. Z bogato gledališko sezono in gostovanji je »Solidarnost« dokazala, da služi svojemu namenu in da je nedvomno najboljša gledališka družina v bivšem kamniškem okraju. Strogi zapor za roparski napad Pred senatom ow~x-~ji, da smo priča velike živč-^e Napetosti ravno pri otrocih anstvtniki so ugotovili, da Ce boste znali doma ustvariti mir in tišino, se bo otrok duševno hitreje razvijal, kar bo tudi dobro vplivalo na njegov uspeh v šoli. Otrok naj se uči in piše svoje naloge v miru, ne smejo ga motiti manjši bratci in sestrice in tudi radio POGUMNI MOŽJE IN ŽENE IZ FILMOV TVEGAJO NAMESTO SLAVNIH »ZVEZDNIKOV« SVOJE ŽIVLJENJE, DA BI SI PRISLUŽILI KRUH IN RESNIČNO PRESUNILI GLEDALCE Druga Pittijeva posebnost je poučevanje »zelenih« igralcev kako postaneš pravi prebivalec »Divjega Zapada« — z vso o-premo, ropanjem in rokovanjem s puško. i Ko pa pridete do znamenite uporabe lase, je takoj na mestu Sam Garret, ki se je učil Yakima Canutt, sedaj režiser, pravi, da je edini živeči človek, ki bi naredil trik, ki, mu vsakokrat prinese 1000 dolarjev. Njegova specialiteta je skok s kočije na zadnji par živali v vpregi šestih konj; nato skoči na srednja dva in nazadnje na vodilna konja. Zatem moramo tedaj zapreti. Sam namreč ne zna ceniti tišine, zato ga moramo navaditi na to. V prvi vrsti moramo gojiti tišino sami in paziti, da ne bomo nikdar preglasno govorili, vpili na otroke ali loputali z vrati. Posebno je važen mir tedaj, ko otrok spi, ker se le tako lahko popolnoma odpočije. Paradižnikova mezga bučna okolica na otroke ^°gosto oolj škodljivo kot na °drasle. Marsikdo bo tu morda Ugovarjal, da so prav otroci tisti, ki delajo pri hiši največ trušča. To je tudi res, a vedeti 'horam-., da prenesejo naši najmlajši samo tak hrup, ki ga ^Pravijo sami. To je pri njih ^anifeftacvja njihove prirojene in ocvsem normalne potrebe fa iakMvnim| življenjem, zato "m tega ne smemo preprečeni. Omogočiti jim moramo sak dan d°volj časa za igre zraku, vsaj dve uri. Ko ise 'Tok nato utrujen vrne domov, "o znal dosti bolje ceniti tiši-K>! ki jo starši zahtevajo v hi- Zrele in' zdrave paradižnike, katerim pridenemo primerno količino soli nekaj zrn popra, Praktični nasveti Vodene madeže na politira-nem pohištvu očistimo z volneno krpo, ki jo namočimo v mešanico vode in petroleja. Potem ga zdrgnmo z mehko volneno krpo do suhega, da dobi lesk. Madeže črnega vina, cadja in kakaa na platnu odstranimo z vrelo vodo, v kateri smo kuhale krompir. V taki vodi peremo tudi pisane tkanine. Po pranju moramo tkanine nekajkrat izprati v čisti mlačni vodi. narezane čebule, petršilja, ,lo-vorjev list in materine dušice kuhamo v primerni kozici približno 20 minut, da se zmehčajo in jih medtem večkrat premešamo. Nato jih popolnoma odcedimo in pretlačimo skozi sito. To mezgo še enkrat prekuhamo in takoj nato natočimo v pollitrske steklenice. Nato jih. dobro zamašimo in postavimo v posodo z vodo, tako da sega voda steklenici do vratu. Pod steklenice in med nje pa denemo seno, slamo ali pa krpe, da se med kuhanjem ne zadevajo. Voda naj vre nekako pol uie. Ko se steklenice z vodo vred ohlade, jih takoj zapečatimo s pečatnim voskom in spravimo na hladen in zračen prostor. metanja zanke pri pravih kavbojih v Oklahorni. Tako vam ujame krave, teleta, ljudi, konje in puške. On zmore zaplesti v svojo zanko moža iz razdalje 118 metrov ali pa vreči 30-metrsko zanko na bežečega konja. »To ni nič!« pravi Sam. Dobi pa posebno nagrado, kadar vrže dve zanki naenkrat in zadrgne ena konjev vrat, iz drugo pa ujame jezdeca. Ko boste prihodnjič videli v filmskem dvoboju n^>- čudežnih mečevalcev, ste skoraj lahko prepričani, da imata vmes svoje prste oče Fred ali sin Albert Carens. Fred je učil sab-ljaške spretnosti že zvezdnike nemega filma, ko pa je bil Albert dovolj star, se je pridružil očetu v njegovem nevarnem poklicu. Skupaj sta nastopila v skoraj sto filmih. Vsak sablja-ški prizor izdelata s posebno natančnostjo in povsod uporabljata pravo orožje. Za enostaven dvoboj je potrebno več dni priprave; za povprečen dvoboj z meči praktici-rata več tednov, a scene v »Ro-binu Hoodu« sta Carensa ponavljala štiri mesece. Če ste kdaj koli hoteli preskočiti 22-metrski prepad na konjevem hrbtu, vam lahko da neki gospod iz imenom Cliif Lyons vsa potrebna navodila. Cliff že leta prevzema dramatične filmske skoke brez vsakega obotavljanja. Za svojo običajno plačo prevrača ali zavira avtomobile, vozi čez Iskale kamione, avtobuse in vozove ali pa prostovoljno skače iz visokih nadstropij. zmoli Canutt kratko molitvico in se spusti na tla, vseh šest konjev zdirja mimo njega, počaka, da gre voz nad njegovo glavo, nato spleza zadaj na kočijo in spet zleze vanjo. Kadar rabi kak filmski režiser konjeniško enoto, lahko Benny Corbett skliče moštvo dvesto odličnih jezdecev, ki se vadijo prav za take primere. Naj že predstavljajo skupine iz državljanske vojne, kanadske lovce in pa kavalerijo iz prve svetovne vojne, Bennyjevi možje bodo vse dobro opravili. Med neobičajnimi kruhoborci ženskega spola v filmski koloniji je Frances Miles, najbolj borbena ženska, ki bi jo kdaj-koli hoteli srečati. Čeprav je v prvi vrsti gospodinja, se že 21 let pretepa v holivudskih filmih. Frances priznava, da se v javnih pretepih, množičnih bojih ali posameznih bitkah raje loti moškega kakor ženske. »Težava s samico«, razlaga, »je v tem, da zna večinoma le dve stvari. Vse kar more nagonsko storiti neka ženska, je opraskani e obraza ali pa ruvanje las«! Če želi nek studio ženskega jezdeca, navadno prevzame vlogo Andrey Scott, ki je specialist za jezdenje kakršnega koli konja ob vsakem času in na vsakem kraju. Harry Monty, visok samo 132 cm, nadomestuje otroške igralce v nevarnih ali težkih vlogah. Nosil je že otroška krilca, kratke hlače in celo plave kodre, — toda to ga ni zadržalo, da bi ne skakal iz drvečih vlakov, ustavljal pobeglih konj ali plaval v vrtinčastih tokovih. Najbrže ste se več kot enkrat presedali v svojem sedežu v kinodvorani, kjer je Dave Ka-sker tolkel s svojim bičem po hrbtu ubogega sužnja ali sukal svoj jermen po zadnjici filmskega junaka. Kaskerjev bič bi z lahkoto odsekal človeški prst ali prerezal kačo na dva dela. Vseeno pa more Dave z bičem usekati po moževem hrbtu tako nalahno, da se dotik komaj čuti. Za 200—250 dolarjev na dan vas bo George Barrovvs preskr-bel z gorilo, ki bo zajamčeno storila vse, za kar jo boste prosili. Gorila je namreč on sam. Kot lastnik najbolj fantastičnega opičjega postuma v filmskem naselju je Barrovvs dve leti j-biskoval zoološke vrtove, govoril s čuvaji in prebiral literaturo o življenju teh postavnih sesalcev. Od leta 1937 dalje se je Barrovvs, šest čevljev visok, prelevil v gorilo, kadarkoli jo je režiser potreboval. Večino omenjenih strokovnjakov okrog Hollywooda lahko prikazuje svoje spretnosti tudi na javnih mestih ali lastnih dvoriščih. »Toda ne jaz«, Barrovvs otožno razlaga. ,»Mene bi ustrelil prvi človek, ki ima puško!« /Kcfcdttč »Želite, prosim?« Neki trgovec je imel papigo, ki jo je naučil sprejemati stranke z besedami: »Želite, prosim?« Nekoč je papiga ušla. Dolgo je letala okrog, nazadnje pa se je utrujena ustavila na drevesu ob cesti. Mimo je prišel kmet in ko je opazil lepo papigo, je zlezel na drevo, da bo jo ujel. Ze je iztegnil roko za njo, ko je ta vsa prestrašena zavreščala: »Želite, prosim?« Tedaj se je presenečeni kmet brž odkril, rekoč: »Ah, oprostite, mislil sem, da ste ptica.« Cenzura v glasbi Ugleden dunajski književnik je nekoč potožil Beetovenu, kako stroga in brezobzirna je cenzura, ker mu je zaradi nekoliko preveč svobodomiselnih knjig zaplenila vso naklado, ki jo je izdajal. »To je res skrajno neumno-<, je menil Beethoven, »mi glasbeniki smo vendarle na boljšem. Če bi mogel cenzor iz mojih skladb razbrati smisel tistega, kar hočem izraziti, bi me bili že zdavnaj obsodili na dosmrtno ječo.« PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ 65 Končno je za Šepavca nastopil ugodni trenutek. Gromko je zatulil. Drugi volkovi so ut>hnili, on pa je krožil in meril razdaljo. Med-*et*i ko so se tovariši divje zaganjali v trop, Se je orjak strašno tuleč splazil na majhno Vl!Petino ter se od tam zagnal ctz glave prestrašenih goved, Pristal je na hrbtu velike ^rave. Z vso silo svojih strašnih čeljusti je *asadii zobe v njen vrat. Nastala je zmeda. Prestrašene živali so se razpršile, zbezljale so griček, s katerega sem opazoval žaloigro. 66 Frank je bil močno presenečen in vesel, ko me je zagledal. »Bog vedi, kaj počenjaš, da si vedno enak!« je vzkliknil. »Tudi ti se nisi spremenil,« sem pristavil. Med pogovorom sva se spominila tudi šepavca in starega Parkerja, njegovega največjega sovražnika, ki ga je že davno pokrivala ruša. Frank je z zadovoljstvom ugotavljal, da njegov ljubljenec odlično uspeva, čeprav je Parkerjev sin, mladi Hill, razpisal ogromno nagrado na Šepavčevo glavo. 67 »To je bilo doživetje«, mi je pripovedoval Frank. »Nekega popoldneva se je pred mojo ogrado pojavil trop volkov. Nenadoma je eden od njih zatulil, a Nelly mu je odgovorila in se v divjem diru bližala skupini. Šepavec je zapustil družbo in šel stari prijateljici nasproti. Ko se je približala tropu, jo je zastaven korenjak naskočil. V tistem hipu je Šepavec preti r/.neža. na mestu raztrgal. Od tistega dneva dalje sem Nelly dovoljeval sestanke s Še-pavcem, ker je vselej skrbel za njeno varnost. 6* Bil je lep jesenski dan«, je nadaljeval Frank. »Pri meni se je oglasil BiH z dvema lovcema in osmimi psi. Bil je prepričan, da bomo ta dan srečali Šepavca. Lov se je takoj pričel. Psi so namreč zasledili nevidno sled. BiH je vzpodbodel konja ter prevzel vodstvo. Osem psov nam je sledilo. Jaz sem medtem mislil samo na to, kako bi šepavcu pomagal. Iznenada so vsi trije lovci izginili, kot da jih pogoltnila zemlja. Brez dvoma so našli kak jarek. Nova pridobitev Domžal Domžalčani so svoj občinski praznik počastili tudi z otvoritvijo novega plavalnega bazena olimpijskih dimenzij. 3. septembra so vanj prvič spustili vodo in isti dan so v njem že Ka| je % elektriko na Javorniku? Kino sporedi Zadnje mesece jakost električnega toka na Javorniku vse bolj popušča, tako da v opoldanskih in večernih urah niti ga toka za kuhanje. Prav bi bilo, da 'bi si zastopniki DES in Ljudskega odbora ogledali zadevo in jo vzeli v pretres. radijskih oddaj ni več mogoče Kakor (nekateri zagotavljajo, je poslušali. Tudi gospodinje ne električne energije dovolj in le morejo uporabljati električne- vodi ne odgovarjajo več. Prav - zaradi (tega pa je nujno nekaj ZI - ukreniti, kar je zlasti kurjava JOCllIC z drvmi spričo visokih cen in Med mestnimi podjetji, ki so na§e lesne politike omejena, bila v prvem polletju deficitna, Nerazumljivo pa je, da kljub je bilo tudi trgovsko podjetje takemu stanju javna razsvet- »Delikatesa«. Trditve, da je pri- ljava na Javorniku često sveti šlo podjetje pod prisilno upra- ob najlepšem soncu, J(6. sep- vo niso resnične, pač pa je pod- tembra ob 13. uri in 7. septcm- jetje res moralo znižati plače na bra ob 7. uri zjutraj!). 80%, ker je posebna komisija ugotovila, da je primanjkljaj na- """"""^tm^Fmmmmmmmmmm stal iz objektivnih razlogov. V zadnjih dveh mesecih pa je prišlo podjetje na zeleno vejo in dobro deluje. Kino »Storžič«, Kranj: od 10. do 12. 9. angleški barvni film »Afriška kraljica«, tednik. Predstave dnevno ob 16., 18. in 20. uri, prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Matineja 12. septembra ob 10. uri »Figaro«. 13. in 14. sep. italijanski film »Figaro«, tednik. Letni kino »Partizan«, Kranj: od 9. do 11. sep. italijanski film »Figaro«, tednik. 12. in 13. sep. nemški film «Gospa Casanova«, tednik. Predstava dnevno ob 19.30 uri. i Kino »Svoboda«, Kranj: 11. sep. nemški film »Gospa Casanova«, danes zadnjikrat. Predstava ob 20. uri. 12. sept. fran- Oglašnjte »Glasu Gorenjske* plavali prvi kopalci. Bazen je najmoderneje urejen. Ima ustrezne čistilne naprave in podvodno razsvetljavo. Načrte zanj sta naredila ing. Bloudek in ing. Božič. Nemalo težav so /imeli, preden so bazen vsaj delno uspo-bili. Seveda so bile predvsem težave zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tako je prišlo v letošnjem letu spomladi do zastoja v gradnji. Toda gradbenemu odboru in organizatorjem so priskočili na pomoč podjetja in gospodarske organizacije. V gradbeni sklad je prispeval OLO Ljubljana-okolica 1 mili-jin dinarjev, »Papirnica« Količevo 1 milijon, »Toko« Domžale 800.000.— dinarjev, »Induplati« Jarše 1 milijon in »Vata« 500.000 — dinarjev. Novi bazen je torej že v uporabi. V letošnjem letu pa bodo z gradnjami še nadaljevali. Zgradili bodo otroški bazen in stavbo za čistilne naprave. Začeli pa bodo tudi z izgradnjo vhodne stavbe, ki bo dala kopališču dostojen izgled. Stavba bo grajena v dveh etapah tako, da Ibo dokončana 1956. leta. V Domžalah so veseli te pridobitve, saj se bodo tako pre-bivalci lahko v poletnih mesecih odladili, bazen pa bo prav gotov o privabljal številne mladince in mladinke, ki bodo verjetno ustanovili svojo plavalno sekcijo, saj bodo imeli najboljše pogoje. Občani so lahko upravičeno ponosni na svoj bazen saj so za njegovo izgradnjo žrtvovali marsikatero uro prostovoljnega dela. * \ Nad 600.000 dinarjev za živinorejo Gibanje prebivalstva RADOVLJICA v času od 30. 8. do je bilo rojenih 17 nja, roj. 2. 10. 1898, 9. 1954 na Jesenicah. umrla 5. KRANJ Marija iSver, tovar. Rojstva: 5. 9. 1954 otrok. Poročeni: Dolinar Franc, to- Rojstva: varniški delavec, Blejska Do- delavka iz Kranja, Čirče 57, ro-brava št. 4 in Radelj Razalija, dila dečka; Ivana Oblak, ser-gospodinjska pomočnica, Blej- virka iiz Kranja, .Sejmišče 1, ska Dobrava 'št. 4; Hrovat Jože, rodila dečka; Nadižar Marija, tov. delavec, Dovje 51 in Ran* drž. uslužbenka, Kran^, Stra-Justina, tov. delavka, Jesenice, žišče 20, rodila dečka. Dobravska 7; Kren Boris, štu- Umrla je Marija Pirq, roj. dent, Ljubljana, Malgajeva 12 Sajovic, roj. 11. 8. 1870 v Kra-in Bergant Ana, uslužbenka; nju, stanujoča Kranj, Savski Jesenice, 1 Aljaževa 11; Zupan breg 11, umrla 5. 9. 1954. Marjan, elektromehanik, Jese- Poročili so se: Damjan Šar-nice, Gosposvetska 87, Noč šanski, ind. tehnik, Kranj in Frančišek, vratar, Jesenice, Emilija Zupančič, bolničarka iz Gosposvetska 80 in Stefelin Kranja; Milut. Stankovič, grad-Ivanka, šivilja, Jesenice, Kuril- beni inženiit, Svetozarevo in niška, blok 10. Vera Poljane, drž. uslužbenka, Umrli: Znidar Vinko, tovar. Kranj; Pavel Zupanec, voznik, delavec, roj. 29. 3. 1907, umrl Kranj in Alojzija Kovačič, tkal-30. 8. 1954 na Jesenicah; Baloh ka Iz Kranja; Oroslav Mlakar, Zora uslužbenka, roj 24. 6. 1933, čevljar iz Kranja in Josipina umrla 30. 8. 1954 na Jesenicah, Poje, čevljarska prešivalka iz Lumpert Ivan, tovar, delavec, Kranja; Ivan Zaje, delavec iz roj. 5. 8. 1904, tumrl 1. 9. 1954 Kranja in Ana Nagrašek, dona Jesenicah, Šparovec Alojz, lavka iz Kranja; Jožef Grohar, oskrbovanec, roj. 21„ 6. 1876, knjigovodja iz Kranja in An-umrl 4. 9. 1954 na Jesenicah, tonija Cerin, delavka iz Podpo-V radovljiškem okraju so za mnoge druge probleme v zvezi Marinkova št. 4, Grilc Janez, rezna; Lenart Gašperšič, tkal-pospeševanje živinoreje v pr- s pospeševanjem živinoreje, kot oseb. upokojenec, (roj. 22. 12. ski mojster iz Kranja in Ma-vem letošnjem polletju porabili so ureditev pašniških razmer, 1882, umrl 5. 9. 1954 na Jese- rija Kerstein, tkalka iz Kra-G18.000 dinarjev, in sicer pred- nabava močnih krmil itd. nicah, Žužek Marija, gospodi- nja. vsem za podporo pri nabavi plemenjakov (nakupili so več novih plemenskih merjascev v Kočevju, nekaj avstralskih ovnov itd.), za razstavo živine in za odškodnino kmetovalcem, katerim je govedo zbolelo za 17. in 19. uri. Matineja 12. sep. ob 10. uri angleški barvni film »Afriška kraljica.« Kino »Krvave«, Cerklje: 11. in 12. sept. ameriški film »Trinajsto pismo«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo samo ob 17. uri. »Radio«, Jesenice: od 12. do 14. septembra belgijski film »Banket tihotapcev«. 15. do 18., sept. francoski film, psihološka drama »Plačilo za strah«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vreme" na ob 16. uri. Vsako nedeljo dopoldne matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 dinarjev za otroke 10 dinarjev. Plavž Jesenice: od 12. do 14. sept. francoski film - psihološka drama »Plačilo iza strah«-Od 15. do 18. sept. belgijiski film »Banket tihotapcev«. Predstave v torek, sredo in petek ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vremena ob 16. uri. Vsako nedeljo ob 10. uri matineja. Cena za odrasle 20 dinarjev, za otroke 10 dinarjev. Iz Domžal Za mnoge športne prireditve, ki so bile v času praznovanja občinskega praznika v Domžalah, so se izkazali tudi pridni košarkaši, ki so zelo lepo pre-coski film »Neprijatelj države uredili in izpopolnili v/oje igri-št. 1«, tednik. Predstave ob 15., šče. Radio LJubljana obj e • oglasi MALI OGLASI Preklicujem blok štev. 22493, izdan v Komisijski trg. Kranj tuberkulozo. Premalo pažnje pa z dne 19. 6. 1954. — Mlinaric so v tem okraju posvetili ov- Jožefa. ) čjereji, ki bi se posebno v bo- Glasbena hinjskem kotu lahko dobro ob- ^ne j* g nesla. i šola Kamnik ima od 8. do 12. in od Poceni prodam dve postelji. Kranj, Klane 99, Iščem pošteno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Nudim ji hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. Popravljalnica čevljev »Plani- Velik uspeh so letos dosegli 15 septembra pa prične z red- v borbi proti goveji tuberkulo- nim poukom, zi. Mnogo bolne živine je bilo prodamo čistilec za žito. Po- izločene, podvzeli pa so tudi izve se v Kmetijski zadrugi — druge ukrepe. Tako je število Naklo. 1 okužb v primeri z lanskoletnim Prodam dobro ohranjeno vio- padlo od 3 na 0,5 desetink od- jjno in otroško posteljico za stotka. Okrajni ljudski odbor je otroka do 14 let. Naslov v upr. povečal podporo za take živali, lista. ki so jih morali odstraniti. Le- Ugodno prodam novo sobno tos so kmetovalci v okraju in kuhinjsko opremo. Punger- dvignili molznost krav od 1050 šek, Stražišče 77, Kranj, na 1150 litrov, kar priča, da se Iščem starejšo žensko k otro- je stanje živinoreje v radovlji- ku, 8 ur dnevno. Plača po do- škem okraju znatno zboljšalo. govoru. Terčon Jože, Cesta na Treba pa bo vsekakor rešiti še Rupo pri vodovodnem stolpu. Uži volci otroških doklad! Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju opozarja vse upokojence, ki imajo otroke stare 14 let ali več in se šolajo na srednjih ali njim sličnih šolah ter na podlagi šolanja prejemajo zanje otroške doklade, da predlože najkasneje do 1 5. 9 1 9 5 4. potrdilo o šolanju v tekočem šolskem letu 1954/55. Upokojenec, ki tega potrdila ne bo predložil do 15. 9. 1954, za mesec okU.ber ne bo prejel več otroške doklade za dotične-ga otroka. Ta potrdila vlože upokojenci osebno na zavodu za socialno zavarovanje v Kranju - Sejmišče št. 4 v sobi št. 4 ali pa jih pošljejo po pošti. Tisti, ki bodo potrdila dostavili po pošti, naj na potrdilu v levem kotu zgoraj navedejo številko pokojninske odločbe št. P- . . . in na kuverti svoj natančni naslov. Hkrati opozarja zavod vse uživalce otroških doklad na odlok o potrdilih o premoženjskem stanju objavljen na strani .". Ur. 1. FLRJ št. 29, z dne 14. 7. 1954. Po tem odloku mora vsak ii/iviilcc otroških doklad, tako zavarovanec kot upokojenec, k] ima zaradi dohodnine od zemlje znižane troške doklade, predložiti novo potrdilo o članih ožje družine i. t. d. in o dohodkih in davku najkasneje do 2 0. 9. 195 4. Obrazce za to potrdilo imajo na zalogi občine. Ker morajo na teh potrdilih, ki jih prejemniki doklad sami izpolnijo,, preveriti in potrditi pravilnost podatkov pristojni občinski ljudski odbori in nato vnesli vanje tudi še uprave za dohodke davčni prepis, pravilno izpolnjene ter potrjene od omenjenih organov, čimprej je nujno, da si prizadeti takoj preskrbijo ta potrdila in jih predlože tukajšnjemu zavodu. Tisti, ki jim je izdala odločbo o otroških dodatkih podružnica socialnega zavarovanja v Sk. Loki ali Tržiču, predlože ta potrdila pristojni podružnici. Upokojenci predlože tudi ta potrdila osebno ali po pošti neposredno tukajšnjemu zavodu, nikakor pa ne podružnici. Slično kot za upokojence velja dolžnost čimprejšnje predlogih e potrdil za otroke tudi za zavarovance (delavce in uslužbence). OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ 14. do 16. ure razdelitev ur, dne ka« na Savskem bregu v Kranju obvešča vse stranke, da se je preselila v prostore bivše Čevljarske zadruge, v Tavčar- Prodam stavbno parcelo 700 kv. metrov na Klancu. Poizve se Klane 1, Kranj. Izgubljeno sivo krilo od gasilskega doma Smlednik do Hraš, vrniti pri Plavšu, Hraše. Izgubljeno Sind. knjižico na ime Ciglič Aleksander št. 62.390 proglašam za neveljavno. OBJAVE jevi ulici in da sprejema in od- Terenski odbor Rdečega križa daja čevlje v istih prostorih. RUpa pri Kranju priredi v ne~ Vhod z dvorišča. deljo 12. sept. ob 15. uri na Preklicujem štev. bloka 21635 vrtu gostilne »Kranjski dvor« za neveljaven, izdan v Komisij- (pri Peterlinu), vrtno veselico ski trgovini Kranj z dne 3. 4. z bogatim srečolovom. Čisti do- 1954. Kavčič Franc. Kdo bi nudil "nemško konverzacijo 10-letnemu dečku? Ponudbe pod »Dobra metoda« na oglasni odd. lista. biček je namenjen v korist Rdečega križa. Vabimo vas k obilni udeležbi. Terenski odbor RK Rupa INSTITUT ZA TELESNO VZGOJO Institut za telesno vzgojo v Ljubljani javlja: Vpisovanje študentov v I. letnik se vrši od 27.—30. »ept. Kandidati naj se javijo 27. in 28. septembra vsak dan ob 3. uri zjutraj, kjer bodo zdravniško pregledani, nato pa bodo opravili sprejemni izpit, ki obseg? naslednje: Ženske: Poročila poslušajte ob 5.35, 6. 7., 13., 17., 15., 19.30 in 22. uri. Nedelja, 12. sept.: 6.30 Pregled tiska. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 9.00 Otroška predstava. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.30 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.45 Po naši lepi deželi — Franjo Roš: Iz Celja na Ostrožno. 18.00 Radijska igra — Prežihov Voranc: Ljubezen na odoru. 20.30 Športna poročila. 23.00 Nočni koncert. Ponedeljek, 13. sept.: 7.00 Pregled tiska. 7.30 za gospodinje. 8.30 Za pionirje. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Novi filmi. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo. Ob začetku šolskega leta (otrokom v pozdrav govori Ivan Regent). 16.00 Promenadni koncert. 18.00 Nasveti za dom. 20.40 Simfonični koncert Radia Ljubljana. 22.20 Plesna glasba. Torek, 14. sept.: 7.00 Pregled tiska. 8.10 Slovenske narodne pesmi. 8,30 Cicibanom dober dan. J 1.00 Šolska ura za nižjo stopnjo. 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo. 12.00 Dvajset minut z Veselimi godci. 12.20 Kmetijski nasveti. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — črtici .Elina Pelina. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Športni tednik. 20.00 Stare slovenske vojaške in narodne pesmi. 20.40 Igrajo veliki zabavni orkestri. Sreda, 15. sept.: 7.30 Za pionirje. 12.00 Slovenske narodne in umetne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor. 12.30 Opoldanski koncert. 14.30 Turistična oddaja. 14.40 (Skladbe slovenskih skladateljev igra violinist Ali Drmelj. 16.00 Promenadni koncert. 18.00 Modni kotiček. 18.50 Okno v svet. Četrtek, 16. sept.: 7.00 Pregled tiska. 8.10 Mladinske skladbe Pavla Kalana. 8.30 Za [pionirje. 12.00 Igra godba na pihala. 1^20 Kmetijski nasveti-, 14.30 Kulturni pregled. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literaturo — Anton Ingolič: Spominska plošča. 16.15 Promenadni koncert. Ob 18.00 Zdravstveni nasveti. 20.00 .četrtkov večer domačih pesmi in poskočnih napevov. 20.40 Zunanje politični feljton. l Petek, 17. sept.: 7.30 Za gospodinje. 8.30 Cicibanom dober dan. 12.30 Opoldanski končevt-14.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel. ,15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — Rado Zakonjšek: Krivda. 16.15 Pro' menadni koncert. 18.00 Iz bojeV naših narodov. 18.50 Družinski pogovori, 20.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 20.30 Večerni spored opernih melodij. 20.30 Tedenski zunanje politični pregled. 22.20 Plesna in zabavna glasba. Sobota, 18. sept.: 7.00 Pregled tiska. 8.10 Pesmi borb in zmage. 12.00 Domače napeve izvajajo »Tri Polonce« in Miško Baranja. 12.20 Kmetijski nasveti. 13.30 Melodije za (razvedrilo-14.40 Slovenske narodne. 15.30, Želeli ste — poslušajte. 16.00 Miško Kranjc: Ko bo konec 16.15 Promenadni koncert. 18.00 »Štajerska v borbi«. Prenos s proslave na Ostrožnem. — 20.00 »Štajerska v borbi« — pren»s proslave na Ostrožnem. Moški: tek 100 m 13,3 sek. tek 1500 m 5,25 min. skok v višino 135 cm suvanje krogle 7,8 m prehod preko gredi v viš. 2 m suvanje krogle 6,70 m plavanje 100 m v 2 min. plezanje po vrvi 5 m v 14 sek. obvladanje žoge vaje na bradlji: iz koleba, v tek 100 m 16 sek. tek 800 m 3,20 min. skok v višino 110 cm prehod preko gredi v viš. 150 cm plavanje na 100 m v 2,25 min. plezanje po vrvi 3 m Podjetje Ključavničarstvo -Tehtnica Kranj potrebuje več kvalificiranih ključavničarskih pomočnikov in nekaj pomožnih delavcev v starosti od 15 do 17 let. Ključavničarstvo - Tehtnica Kranj Grosistično trgovsko podjetje ŽIVO - KRPI SPREJME MLAJŠO KO-RESPONDENTKO z znanjem strojepisja in stenografije. — Plača po tarif, pravilniku. Nastop službe takoj, a najkasneje 1. okt. 1954. — Ponudbe poslati na gornji naslov. opori na lehteh, v predkolebu obvladanje žoge vzpora, v zakolebu zanožka vaja na drogu: iz vese spredaj z nadprijemom, naupor v zavesi v desnem (1.) podkolenu, premah odnožno z levo (d.) naprej in seskok naprej konj na šir brez ročajev: zaletoma — raznožka. vaja na bradlji (dobočni): v predkolebu sed sonožno pred-nožno na desno (1.) lestvina zunaj, presed na drugo le-stvino, sesed not, v zakolebu — zanožka koza na šir: zaletoma — skrčka. Podjetje Ključavničarstvo - Tehtnica Kranj, vljudno obvešča občinstvo da je preselilo delavnico iz Koroške ceste 12 na Koroško cesto 11 v bivše prostore Invalidskega podjetja Pu.škarne. Uprava Ključavničarstvo - Tehtnica se priporoča občinstvu za naknadno naklonjenost. . Ključavničarstvo - Tehtnica Kranj Za vpis naj kandidati k pravilno taksirani prošnji prilože naslednje dokumente: 1. Spričevalo o opravljenem višjem tečajnem izpitu. 2. Izpisek iz matične knjige. 3. Potrdilo o volilni pravici. 4. Kratek življenjepis 5. 2 fotografiji P >: 0 v oivilu in 1 v telovadni obleki. 6. Podatke o tem, ali in kako je reguliral vojaško obvez- nost. Vpisovanje v II. letnik se vrši od 5.—10. oktobra. Jesenski izpitni termin traja od 29. septembra do 5. okt. Uprava KIPIMO vsako količina suhega bukovega vilanega oglja. Ponudbe poslati podjetju Elektrarna Sava" — Kranj