|48| PLANINSKI VESTNIK | JUNIJ 2016 Ko ste se leta 1975 kot kustodinja za botaniko zaposlili v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ste postali tudi strokovni vodja Juliane. Kdo je najbolj zaznamoval vašo pot? Z dragocenimi nasveti mi je pomagal moj predhodnik Tone Wraber. Bližala se je petdesetletnica alpinuma in urednica zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije ga je prosila, naj kot dober poznavalec napiše vodnik. Predlagal je mene in zdelo se mi je, da me je porinil v vodo in morala sem pač plavati! Še zdaj se čudim in sprašujem, kako mi je lahko zaupal, saj Juliane nisem kaj dosti poznala in s pisanjem nisem imela nobenih omembe vrednih izkušenj. Ob obletnici je leta 1976 izšel moj prvi vodnik po vrtu, pripravila pa sem tudi razstavo. Tone Wraber je do smrti spremljal Juliano. V maju 2010 bi morali skupaj z njim v vrtu posneti prispevek za film o Angeli Piskernik, ki je po drugi svetovni vojni rešila Juliano pred propadom. Na žalost se snemanja ni mogel udeležiti. Vrt je poln zanimivih rastlin. Gotovo lahko omenite kakšno? Poleti leta 2008 nas je v Juliani razve- selil in presenetil zanimiv križanec. GORSKO CVETJE Alpski botanični vrt Juliana Pogovor z Nado Praprotnik Dr. Nada Praprotnik je vrsto let vodila Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Ob 90-letnici tega lepo oblikovanega območja smo jo prosili za nekaj besed. Marjan Bradeško Ob kotanji z vodo smo opazili liste, ki smo jih sprva pripisali bratinskemu košutniku, vendar njihova barva ni bila izrazito sivozelena. Cvetni popki niso bili rumene barve, ampak rjavkasto purpurni. Ko so se nekaj dni kasneje odprli, so zažareli v nenavadnih barvah za svišče. Bil je komenski svišč. Ime prihaja s Komne, kjer je leta 1957 botanik Ernest Mayer našel križanca med bratinskim in panonskim sviščem in ga imenoval po nahajališču. Kako pa je komenski svišč prišel v naš vrt, še zdaj nimamo jasnega odgovora. V Juliani sicer raste bratinski košutnik, ki je v šestdesetih letih kar redno cvetel. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja ni cvetel, v zadnjem desetletju pa cveti skoraj vsako leto. Panonski svišč pa v vrtu že zelo dolgo sploh ni cvetel! Vrtnarji so cvetoče primerke kdaj pa kdaj posa- dili, vendar naslednja leta niso nikoli zacveteli. Med rastlinami so tudi take, ki jih komaj opazimo, a so zanimive. Denimo praprot virginijska mladomese- čina, ki je v vrt prišla po spletu srečnih naključij. Vrtnar Jože Završnik se je s terena vrnil s to botanično redkostjo, ne da bi zanjo vedel. Skupaj z drugimi rastlinami jo je prinesel s trentarske strani Luknje. V vrtu zdaj vsako leto znova požene po en pecljati list, ki je razdeljen v jalovi del in plodni del s trosovniki. Nekatere rastilne pa se same malo "premestijo"? Blagajev volčin so denimo posadili na gredico v osrednjem delu Juliane, vendar tam ni najbolje uspeval. Sam se je "pre- selil" nekoliko više in levo na pobočje pod Belvederom. Konec aprila in v začetku maja zacveti prava smetanasto bela preproga, ki jo opazimo že s ceste. Nekaj primerkov je tudi že ušlo iz vrta. 1 Nada Praprotnik v Alpskem botaničnem vrtu Juliana Foto: Ciril Mlinar 2 Alpski glavinec (Centaurea alpina) v Sloveniji uspeva samo v okolici Sežane in na Čavnu. V Juliani lepo cveti v juliju. Foto: Špela Novak 3 Idrijski oz. dražestni jeglič ( Primula x venusta) je križanec med kranjskim jegličem (Primula carniolica) in avrikljem (Primula auricula). Najdemo ga samo tam, kjer omenjeni vrsti rasteta skupaj. Foto: Špela Novak 1 2 PLANINSKI VESTNIK | JUNIJ 2016 |49| Nekaterim rastlinam v vrtu ni všeč, zunaj ograje pa se bohotijo. Hladnikova bunika, denimo, je že taka. Potomke te endemične oblike kranjske bunike, ki jo je v gozdovih okoli Turjaka našel botanik Franc Hladnik, v Botaničnem vrtu v Ljubljani še vedno rastejo. V Juliani pa iz Ljubljane prinesene rastline nikakor nočejo uspevati. Že vrtnar Jože Završnik je na vse načine poskušal, da bi lepše rasle. Ko smo spomladi leta 2010 z zaposle- nima v vrtu šli po stezici zunaj vrta proti slapu, nas je čakalo presenečenje. Našli smo vsaj deset visokih, močnih, cvetočih primerkov hladnikove bunike le nekaj metrov stran od njene gredice, vmes je bila le ograja! Pravite, da imajo rastline pač svojo "voljo"? Alpska možina je ena od ogroženih in zavarovanih rastlin, ki v Juliani zelo lepo uspeva in jo mnogi obiskovalci hodijo občudovat v naš vrt. Vsa leta je lepo cvetela in skoraj nisem mogla verjeti, da v letu 2012 ni zacvetel noben primerek! Tudi vrtnarica Marija Završnik, ki že od otroških let pozna Juliano, se ne spominja, da kraljica planin ne bi cvetela vsako leto. Semena rastlin pa pošiljate tudi v Botanični vrt v Ljubljani. Križanec med kranjskim jegličem in avrikljem – idrijski jeglič – v Juliani zelo lepo uspeva in po navadi tudi dobro plodi. Jožeta Bavcona, vodjo Botaničnega vrta, je zanimalo, ali so morda kaljiva tudi semena. Pred nekaj leti so nekaj semen posejali, nekaj jih je vzklilo in leta 2008 je ena rastlinica tudi zacvetela! V vrtu pa nekatere rastline tudi "nastanejo". Ja, v njem raste nekaj grmičkov zanimivega križanca med alpskim in progastim volčinom, a ti rastlini v naravi ne rasteta na istih nahajališčih. Križanec je torej nastal v Juliani! Dva grmička sta v vrtu že od nekdaj, se spominja Marija Završnik. Zdaj jih je že več. Alpski volčin lepo uspeva, progasti volčin so v vrt večkrat prinesli, vendar ni dobro rasel. Rastlina še nima imena. Skupaj s kolegoma Brankom Vrešem in Igorjem Dakskoblerjem smo se odločili, da bomo križanec opisali in ga poimenovali. Pregledali smo rastline, jih premerili, fotografirali … Na žalost pa bo to naše delo ostalo nedokončano, ker so me upokojili (po ZUJF). Kaj lahko za konec porečete o Juliani in vašem odnosu do nje? Naj skupaj s Kugyjem vrtu zaželim: "Naj dobre zvezde vselej bedijo nad njim." m 3 Ob 120-letnici zavarovanja planike in 90-letnici Alpskega botaničnega vrta Juliana smo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije izdali žig s planiko. Prostor za žig S Planinskim vestnikom do brezplačne vstopnice za Alpski botanični vrt Juliana v Trenti! Posamezniku, ki to številko Planin- skega vestnika prinese v Juliano in na označeno mesto odtisne naš žig z motivom planike, omogočamo Foto: Špela Novak brezplačen vstop v Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Več o Juliani na: http://www.pms-lj.si/juliana/si/.