CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREDA, 7. OKTOBER 1992 ST. 38, LETO XXVI JEZUSOV SODNIK PRED SODBO ŽALOSTNA USODA VOJAKA GENERALA GORINŠKA MARIBORSKA JADRNICA POTONILA Z DELNIČARJI ZAKAJ SO STALI SLOVENSKI VOZNIKI PREDMEJO SRBSKI BORDELI V BRČKEM KDO HOČE RAZSTRELITI MESARJA STRAŠKA ČETRTINO ŽIVLJENJA ZA UBOJ NAD FRANKOLOVIM PRILOGA ZA BEGUNCE IZ BIH str. 23 S m, .*• *, ■ n * ■ ■ ■ bemti državo, če nima Bosne MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (21) Grozeča zima V Sarajevu so po natančno mesecu dni obnovili zračni most za dostavo človekoljubne pomoči. Še vedno torej velja: pošiljamo vam hrano, zdravila, še vedno pa vas smejo ubijati, raniti... V ZDA se vendarle nagibajo k odločitvi, da bi se smela članica OZN kot je BiH tudi braniti pred napadalci in si torej nabaviti orožje. Hrvaška je v bistvu že priznala ZRJ, saj se z njo uradno dogovarja. Tako sta Tudman in Panič sklenila dogovor o Prevlaki. JA jo bo zapustila, prevzele jo bodo modre čelade, 15 km naokoli ne bo nobene vojske. Tudman je najbrž prezrl, da bodo modre čelade na Prevlaki lahko še leta in leta. Sicer pa, znani fašist Šešelj pripravlja prostovoljce, ki bodo branili »srbsko« Prevlako. Vanče in Owen še vedno verjameta v pogovore. Ob tem je prav grozljivo videti, kako se na primer rokujeta z zločincem Miloševičem, kako se skupaj smehljajo. To je tako, kot bi to med drugo svetovno vojno počeli zavezniki s Hitlerjem ali njegovimi najožjimi sodelavci. Vanče in Owen se sicer, kar je posebej čudno, v Beogradu pogovarjata, kako bodo zgradili nov most v Maslenici Ta je seveda na Hrvaškem. Morda pa se pogovarjata o financiranju, saj naj bi most plačali tisti iz Beograda, ki so ga ukazali bombardirati. Karadžič pristaja na zimsko premirje. Postavlja le pogoj, da obdrži letala in tudi ozemlja, ki jih je okupiral, to pa je dve tretjini BiH. Svet še vedno ne ve, da so bosanski Srbi dobili letala - tudi drugo orožje - v dar od JA in to v času, ko se v BiH ni smelo prodajati orožja. Bližajoča zima sicer za BiH pomeni hudo grožnjo: zaradi mraza bo umrlo več deset tisoč ljudi, celo več sto tisoč. Svet še vedno noče zaustaviti agresije. Kdo bo imel na duši stotisoče življenj? Evropa se sicer v praksi čedalje bolj deli, zaradi denarja. Zdaj so na eni strani tisti, ki imajo najbolj trden denar, pa tisti, ki imajo manj trdnega, zatem ostali, na koncu pa večina bivših vzhodnih držav. Na Hrvaškem nič novega. Povratek izseljenih se še ni začel. Unprofor pravi - ni pogojev. Dovoli le izvid niške obiske krajev, kamor naj bi se pregnanci vrnili. Hrvati sicer obupujejo in postavljajo ultimativne roke. Srbi so zadovoljni. V svojih »krajinah« na Hrvaškem rešijo prošnjo, če jo seveda jo v 90 dneh, če kdo prosi za povratek. Tisti, ki so »prostovoljno« podpisali, da odhajajo, dovoljenja za povratek sicer ne dobijo. VS OZN bo menda te stvari vendarle presekal, z resolucijo, ki bo proglasila vse izjave izseljencev, da odhajajo na »lastno željo«, za nične. V BiH sicer prihajajo dodatne modre čelade. Okoli 7.000 jih bo. Ni povsem jasno, kaj bodo delale, saj streljati ne smejo niti v samoobrambi. Unprofor sicer v Sarajevu odganja novinarje, ki bi radi govorili z vojaki OZN, ki so čedalje bolj nejevoljni zaradi položaja, v katerem so se znašli. »Miroljubni« Srbi pa so proglasili del Sarajeva za srbskega (devet občin). Ker ga še vedno obstreljujejo, zdaj praktično streljajo na »svoje«. Balkan pač ostaja Balkan. ZBIEGNEVV KOCKANOVVSKI ^so&ocoooocooocco&sosoooocoooocooosoecocj 1 CEMENTNINARSTVO 8 ALOJZ LAH Šentjur pri Celju (poleg tovarne Emo) ^ telefon 063/741-253 Cenjene kupce (graditelje) obveščamo, da imamo vedno na zalogi vse vrste gradbenega materiala po tovarniških cenah: S - cement Trbovlje P. C. 450, vreča 50 kg O - apno Zagorje 33 kg v - opeka modul, 29x19x19, \ - beton tlakovci deteljica H + S n - strešna betonska opeka (velikost bramak) 0 - betonski nosilci, polnila, vogalniki za zid, 30, 25, 20 - robniki, vrtni, mejniki - razne pohodne in povozne plošče - betonska opeka trideset - betonska opeka petindvajset • betonska opeka dvajset - betonska opeka za silose in grezne jame, - bramak kritina 67 SIT vključen prevoz in prometni davek - vse vrste peska za zidanje, betoniranje beton Imamo lastne kamione za dostavo. Lahko se dogovorimo za plačilo čeke. Zaupajte nam svoje potrebe, saj mi zadovoljujemo stranke že 22 let. Naj bo to naše In vaše zaupanje. SCOOOCOCOOGCOGSOOGOOGOSOOGGCOCOGGOO 414 SIT 335ISIT 35 SIT 745 SIT 65 SIT 49.89 SIT 43,43 SIT 38,25 SIT 49.90 SIT IZETBEG OVIČE V IZPAD Ob svojem obisku v Ljubljani si je bosansko hercegovski predsednik gospod Alija Izetbegovič dovolil vtakniti nos v notranje zadeve slovenske države. Problem med Liberalno, parlamentarno stranko in dr. Drnovškom ni in ne more biti problem državnika na enodnevnem obisku. Gospod Alija Izetbegovič naj svoje probleme rešuje v Bosni in Hercegovini, saj jih ima dovolj, reševanje slovenskih problemov pa naj pusti Slovencem in slovenskemu narodu. S to nediplomatsko, balkansko izjavo je sebi, svoji državi in beguncem v Sloveniji naredil več škode kot koristi, kar je pokazala tudi televizijska anketa slučajno mimoidočih vprašanih Ljubljančanov. Gospod Izetbegovič, dovolili ste si veliko, in nekaj, česar si prav gotovo ne bi smeli, že zaradi slovenske gostoljubnosti do vas, bosansko-hercegovskih prišlekov, beguncev in tujcev, ki so našli v Sloveniji trenutno zatočišče. Nekdo od slovenskih politikov na oblasti je Vas izkoristil in ujel na limanice, na katere se Vi zelo radi in hitro ujamete. Spomnite se vdora JLA na Kupres, kako ste prav Vi to soldatesko najbolj zagovarjali, branili, hvalili, slavili in častili. Zakaj? Zato, da danes ruši, požiga in podira bosansko-hercegovske vasi in mesta, in da posiljuje, preganja, zapira, muči in ubija muslimanski in hrvaški narod. Spoštovani gospod Izetbegovič, priznati moram, da sem od Vas pričakoval, da boste v Sloveniji povabili k obrambi Bosne in Hercegovine vse za boj sposobne Bosance in Bosanke, katerih v Sloveniji ni tako malo. Sloveniji pa so v veliko finančno breme in tudi v nadlego. V slovenskih časnikih gledam slike in berem, kako so mlade Muslimanke sposobne za boj ustanovile odred Modra ptica. Vi pa nič, še omenili ga niste, kar bi morali. Žalostno! Ko je v Sloveniji divjala vojna, ni nihče za boj sposobnih Slovencev in Slovenk bežal čez mejo v druge države, vsi smo prijeli za orožje in branili domovino. Upam, da bodo zgledu odreda Modrih ptic sledili tudi v Sloveniji za boj sposobni Muslimani in Muslimanke, ker se domovina samo z organiziranim bojem osvobaja nasilnežev in okupatorjev. Tone Frantar, Narodni demokrat DRAGI MINISTER Danes morda niso pravi časi, da bi se posebej posvečali športu. Pa vendar, gospod minister dr. Slavko Gaber, nekaj besed o študentskem športu. Nesporno je, da v mnogih državah študenti predstavljajo tisto, kar pomeni v športu največ. Pri nas na obeh univerzah športa praktično ni. Pa ne mislim le na probleme Maribora, kjer študentje zahtevajo športno igrišče, torej možnost za igranje sploh. Po srednji šoli se pri nas športno življenje konča. Srednjim šolam sicer vsaka čast! Prav bi bilo, da bi tudi pri nas ministrstvo skupaj s športnimi organizacijami naredilo kaj za to, da bi šport na fakultetah pognal močne korenine. Kar precej športov je - zlasti košarka pa rokomet, atletika in še kaj - ki bi lahko pri nas dobili svoje mesto med študenti. Sčasoma bi to lahko bila moštva, tudi ženska, ki bi kaj pomenila. To, da bi bili posebej zanimivi dvoboji med Ljubljano in Mariborom, ni treba posebej dokazovati. Že zdaj, ko so nekako sramežljivo začeli veslači, resda le četverci, je v obeh univerzitetnih mestih kar dovolj zaninmanja in naslednjo tekmo meščani že kar težko čakajo. Nobenega dvoma ni, da je sicer šport tisti, ki lahko veliko pripomore k mednarodni uveljavitvi slovenske države. To seveda velja tudi za študentski šport. Zlasti na univerzijadah, svetovnih športnih srečanjih študentov. Prav zdaj, ko svojo samostojno državo šele obklikujemo, velja razmisliti tudi o športu na univerzah. Dragi minister, ne bi bilo slabo, če bi naročil svojim sodelavcem, da v tej zvezi nekaj ukrenejo, pripravijo, denimo, program uveljavljanja športa med študenti. Saj bo šlo, čeprav drugih težav v ministrstvu za šolstvo in šport zagotovo ne manjka. TVOJ DRŽAVLJAN OB USTANOVITVI SLOVENSKEGA EKOLOŠKEGA GIBANJA SLOVENSKI GREEN PEACE Skupina varstvenikov okolja, ki zagotovo ni zadovoljna z delovanjem Stranke Zelenih pa tudi ne Zveze društev za varstvo okolja, je ustanovila Slovensko ekološko gibanje (SEG). Gre za organizacijo, ki je predvsem gibanje, če se vključuje v politiko, pa je opozicija. Pravila SEG svojim članom odsvetujejo, da prevzemajo funkcije v izvršni oblasti. V programu SEG je jasno zapisano, da želijo, da bi Slovenija sledila tako na zakonodajnem področju kot v praksi najboljšim svetovnim dosežkom. Osnovni odnos do ekologije pa naj uravnava sistem ekonomskih spodbud in sankcij. Kar zadeva ekologijo, SEG NOV/S DOBA Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Bober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. sodeluje z vsemi, tudi s strankami. O političnih zadevah odloča na ta način, da najprej sploh odloči, če bo ob kakšnem neekološkem vprašanju zavzelo stališče, potem pa ga oblikuje, vendar ni obvezno za članstvo. "Želimo biti slovenski green peace in že iščemo tudi mednarodne povezave. Letos smo se odločili, da bomo šli na volitve, vendar le, če bodo člani za ta korak v vseh enotah. Volitve bodo sicer dobra možnost za našo predstavitev”, pravi Karel Lipič, glavni tajnik SEG. Kot smo še izvedeli, je za SEG precej zanimanja, zlasti tistih, ki jih ne zanimata politika ali oblast. Tudi veliko znanih strokovnjakov je med njimi. Da SEG misli zelo praktično in se ukvarja z vsakdanjimi rečmi, govori prva poteza, sprejeta že na ustanovnem zboru v Ljubljani. Vladi Slovenije so naslovili pismo, v katerem opozarjajo, da bo slejko-prej narejena noiva HE v Vrhovem. SEG je odločno proti, da ta začne delati, če poprej Sava ne bo ustrezno očiščena. Takšne so tudi obljube, takšni pogoji za gradnjo in čas je, da Slovenija postane pravna država. Ob tem je precej nerazumljivo, zakaj zeleni minister Jazbinšek predlaga v nacionalni načrt kot prednost tudi izgradnjo čistilnih naprav tam, kjer ne bodo koristile za očiščenje Save. To seveda ne pomeni, da drugod, na primer v Mariboru, niso potrebne, vendar naj imajo prednost tiste, ki bodo očištile Savo in pritoke. Sicer se bo zgodilo, da bo za jezom HE Vrhovo nastalo jezero, ki bo zgnilo kot tudi tisto na Sotli pri Vonarju. Kakorkoli že. Slovenija dobiva ekološko gibanje in upamo, da se dejansko ne bo spolitiziralo in se ukvarjalo z vsem, samo s tistim, kar v okolju bode v oči vsakega, ne. Glede na pravila SEG in prve ukrepe smo lahko optimisti. Z. K. KDO SO BREZPOSELNI SIROMAKI S PETDESETIMI TISOČAKI PODPORE w SLOVENSKE KONJICE: KDO IZSILJUJE IN OGROŽA MESARJA STRAŠKA ZAKONI SO KRIVIČNI TERORIZEM NA Med 103.000 uradno brezposelnimi v Sloveniji je tudi nekaj takšnih, ki kljub temu, da so brez zaposlitve, dokaj dobro živijo. In to ne po svoji zaslugi pač pa po zaslugi države, ki je tako "pametna”, da jim plačuje nadomestila za brezposelnost celo tja do višine petdesetih tisočakov. Takšna vsota je seveda nedosegljiva za veliko večino brezposelnih, ki se morajo zadovoljiti tam nekje z do deset ali dvanajst tisoč tolarji mesečno. Takšnih je kar dvainosemdeset odstotkov vseh, ki sprejemajo nadomestilo. Nadomestilo prejema samo slaba tretjina vseh brezposelnih oziroma natančneje le 29.774; še nadalnjih 15.772 prejema samo socialno podporo, ki pa je seveda še nižja. Iz teh suhoparnih statističnih podatkov je razvidno, da več kot polovica brezposelnih ne dobiva ničesar, oziroma da do nadomestila niso upravičeni. To ne skrbi niti vlade, saj je njen podpredsednik Herman Rigelnik izjavil, da je po podatkih, s katerimi vlada raspo-laga, resnično brezposelnih oziroma brez vsakega dela le deset do petnajst tisoč ljudi - vsi ostali so si že našli kakršnokoli honorarno delo (v glavnem je to delo na črno pri zasebnikih op.p.), ki jim pomaga, da nekako preživijo iz meseca v mesec. V posmeh vsem tem, ki garajo za majhen denar kot črna živina pri privatnikih, ki zanje ne plačujejo nikakršnih dajatev državi, pač pa na ta račun le bogatijo, je prišel v javnost podatek, da ne manjka niti takšnih, ki prejemajo nadomestila celo do pedeset tisočakov. Seveda je vse po zakonu, ki "modro” predvideva, da znaša najnižje nadomestilo osemdeset odstotkov zajamčene plače, kar je približno 9.300 tolarjev, najvišji znesek pa je celo petkrat višji, saj 21. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti določa raspon od ena proti pet za prejemanje nadomestil. S tem je javnost seznanil Andrej Magajna, predsednik sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih - Vzajemnost, ter poslanec v skupščinskem Zboru združenega dela. Sonja Pirhar z Republiškega zavoda za zaposlovanje nam je posredovala pro-centualno rasporeditev o višini nadomestil, ki jih prejemajo brezposelni. Tako po sicer starih marčevskih podatkih prejema nadomestila višja od 40.000 tolarjev le 0.02 odstotka vseh upravičencev do denarne pomoči. To bi preračunano pomenilo približno 20 ljudi. Podatke smo preverili še na območni skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, kjer smo zvedeli, da samo v osemnajstih ljubljanskih in okoliških občinah prejema 46.000 tolarjev nadomestila kar 31 ljudi. V celjski regiji (šest občin) pre- jema takšno nadomestilo sedem oseb in sicer šest v Žalcu in eden v Slovenskih Konjicah. Njihova imena varuje zakon o varovanju osebnih podatkov. Kdo so torej brezposelni siromaki, ki prejemajo po 50 tisoč podpore? Do takšnih nadomestil so opravičeni tisti, ki so imeli zelo visoke dohodke, ko so bili še zaposleni. Torej so to ravno tisti vodilni delavci, ki so tudi najbolj odgovorni ali soodgovorni za stečaje mnogih podjetij. Seveda tisti, ki niso preskočili na drugo direktorsko mesto, kjer nadaljujejo s svojo strategijo uničevanja slovenskega gospodarstva. Dosti pa je med njimi tudi takšnih, ki so po stečaju podjetja ustanovili svojo firmo, vendar je niso registrirali na svoje ime, pač pa na ime katerega od družinskih članov, sami pa jo kot "ubogi” brezposelni vodijo in delajo v njej ter hkrati vlečejo mastno podporo države, ki jo odžirajo mnogim resnično potrebnim. V času, ko sprejemajo delavci, ki opravljajo težka dela, do dvajset ali petindvajset tisoč tolarjev plače, tako nenormalno visoka 'nadomestila še toliko bolj bodejo v oči. Zato lahko le pritrdimo sindikatu brezposelnih in socialno ogroženih, ki si prizadeva za spremembo razmerja pri izplačevanju nadomestil, ki naj ne bi bilo več ena proti pet, pač pa kvečjemu ena proti tri. V obdobju, v katerem smo in v krizi, s katero se srečujemo, bi bilo tudi tu potrebno narediti red. Na žalost skupščinska komisija za delo in socialno politiko te teme še ni uspela obravnavati, oziroma je postaviti na dnevni red. Zakaj tudi bi, saj gre najverjetneje za sprego, ker ti "siromaki” ali novopečeni "biznismeni” delujejo javno, izrabljajo stare zveze in poslovna znanstva ter verižijo vsem na očeh. O kakršnikoli moralni oporečnosti je škoda izgubljati besede in tiskarsko črnilo, saj prav te "siromake” najpogosteje srečujemo med najglasnejšimi v strankah in niti ne tako redko celo v skupščinskih klopeh. Ce k tem "siromakom” prištejemo še nekaj tisoč manjših, ki se skrivajo v številki 103.000 brezposelnih, ostaja samo še začudenje, kako lahko ta država sploh preživi, če vemo, da je trenutno samo še enkrat toliko, kot je nezaposlenih v resnici, zaposlenih v neposredni proizvodnji. Janez Vodnar 'V ^ GRADIS GRADBENO PODJETJE CELJE Ul. XIV. DIVIZIJE 10 CELJE TEL. 063 26-634 JESEN JE TU! POSKRBITE ZA VAŠ AVTO ŠE PRED ZIMO. IZKORISTITE PRILOŽNOST! V NOVI VASI V CELJU PRODAJAMO GARAŽE NA OBROČNO ODPLAČEVANJE POD UGODNIMI POGOJI. POHODU Po Sloveniji se zadnji čas razrašča in žal tudi bogotno razcveta kriminal najhujše oblike - terorizem. Izsiljevanja, grožnje in vse pogosteje tudi uresničitev teh v obliki požigov, pretepov, poškodb ali celo razstrelitve imetja se vrstijo, policija pa stopica na mestu. Javni banditizem Medtem ko se Bavčarjevi šele lotevajo analiz, raziskav in "spremljanja" tovrstnega kriminala, je podzemlje dodobra razpletlo svojo mrežo. Po Sloveniji so v zad-nem času že dnevni primeri izsiljevanj, groženj in najraznovrstnejših poškodb lastnine. Policija priznava, da izvedo le za slabo četrtino teh primerov, ker se žrtve bojijo še bolj drastičnega maščevanja dobro organiziranih kriminalcev. V stari Jugoslaviji je bilo takšnega kriminala manj. Na prste obeh rok bi komaj preštel primere izsiljevanj. Med najbolj odmevne sodijo trije ali štirje, ki so razburkali slovensko javnost. Tedaj so na Gorenjskem, v Ljubljani in v Ve- Žrtve so najpogosteje obrtniki Donedavna so bila strahovanja mnogo milejša: grožnje po telefonu, zbujanje sredi noči, pisanje anonimk, lažne prijave ali širjenje škodljivih sporočil. Denimo takšna, s katerimi so se spravljali na mesarje. Zagotovo se je lahko spomniti uspešnega mesarja iz Vojnika, ki ga je konkurent skoraj spravil na kolena z neverjetno (vendar zelo odmevno) primitivno vestjo, da so v njegovih klobasah - deli ženskega mesa. In še bolj neverjetno je, da je isto vižo ubral neznanec za mesarja iz okolice Maribora, ki bi naj svoje proizvode delal iz svinj, prepeljanih z vojnega območja, te pa naj bi se hranile z mesom pobitih ljudi in nekdo lenju miličniki na " licu mesta" akterje polovili. Nedavni dogodki na Primorskem, Gorenjskem in predvsem v Mariboru kažejo, da seje po "vojni" v osvobojeni Sloveniji banditizem tako razgalil, da razni "šefi", "botri" in "bossi" javno ustrahujejo, pretijo in izsiljujejo. Z aretacijo mladih zlikovcev iz Borove vasi pri Mariboru in s prijetjem enega izmed že prej ulovljenih zmikavtov bi se naj policiji v Mariboru končno posrečilo zadati občutek, a očitno ne smrtni udarec mariborskemu terorizmu. Domača ali uvožena mafija Ponekod, denimo, na Jesenicah, v Velenju in v Mariboru, posebej pa na Obali, so se raznorazni " mogočneži" spajdašili z lokalnimi oblastmi in tako "na očeh javnosti" ob navidezni zaščiti trdno zategujejo " mafijsko" mrežo. Nedavni primer iz Maribora, ko je večji bos dal razstreliti konkurentu drag avtomobil, da bi mu tako dopovedal, kdo je v resnici šef, ali ondan, ko so neposlušnega člana pretepli, strpali v prtljažnik avtomobila in prevažali po Pohorju, govorita, kakšen obseg je tovrstni banditizem že zavzel. Celjski primer, ko so " izterjevalci” prišli v gostišče po dolgovani znesek in sredi mesta pretepli lastnika, potrjuje domnevo ljudi, da si nekateri vse to upajo zaradi nemočne policije. Ni namreč mogoče verjeti, da policaji zlikovcev ne bi poznali, saj ve zanje vsa srenja in domala že polovica mesta. Šele vojna na Balkanu je pokazala, kako dobro so organizirani pripadniki drugih narodov in "zelena mafija", kako mora delovati organizacija, da ne govorimo o organizirani prodaji mamil in orožja. Poznavalci razmer pa trdijo, da je naše podzemlje samo vadišče različnih organizacij iz tujine. je nekje v neki klobasi odkril - prstan ... V začetku uspešnega vzpona je bil enake reklame deležen tudi mesar iz Sloven-jskih Konjic. Šlo je za Straška, kije začel s svojimi kvalitetnimi izdelki in zmernimi cenami osvajati trg izven Konjic. Začelo se je z lažnimi in škodljivimi vestmi, nadaljevalo z grožnjami, dokler niso na enem izmed njegovih transportnih vozil odkrili steklenice z vnetljivo snovjo in dogorelim bombažem (molotovko) in pred dnevni še - ročno bombo Torej ne gre več za nelojalno konkurenco, ki bi ob primitivni klienteli mesarju in njegovim izdelkom obrnila hrbet, temveč za odkrito grožnjo ubijanja. Le slučaju gre pripisati, da je delavec pravočasno odkril peklenski stroj, ki bi ga, nič krivega nič dolžnega, razstrelil. Na policiji v Slovenskih Konjicah o tem ne dajejo izjav, Cveto Seničar, vodja oddelka splošne kriminalitete, in Darko Delakorda, vodja skupine za kriminalne delikte pri celjski UNZ, pa priznavata, da organizirani kriminal narašča tudi na celjskem območju. V Straškovem primeru gre za izsiljevanje, ki se je po anonimnem telefonskem klicu že čez teden spremenilo v grožnjo z molotovko in naslednji teden v grožnjo z ročno bombo. Na policiji zatrjujejo, da so " povzeli ustrezne ukrepe in določene operativne metode, da zbirajo informacije, resno obravnavajo sleherno vest, najsi bo to gostilniški čvek ali kakršenkoli namig, dasiravno je največ zlonamernih in škodoželjnih govoric”. Prizadeti podjetnik v zvezi s temi dogodki ne daje izjav, tako mu je svetovala policija, po Konjicah pa govorijo, daje na robu obupa. S tem v uvezi je zanimivo še to, da po Konjicah šušljajo tudi o storilcu, ki bi naj bil celo pripadnik nekdanje milice in v rezervnem sestavu zdajšnje policije. Glede na to, da ima Strašek zdaj mir, je moč sklepati, da je policiji dejansko uspelo zategniti obroč okrog osumljencev. Upajmo. KRIMINAL: ALI BO MARIBORSKI PROJEKT STOLETJA KONČAL V ŠUPI BENEŠKE MARINE? V6C0MA POTONILA Z DELNIČARJI Konec avanture desetih mariborskih zanesenjakov, ki so pred tremi leti v hangarju v Zgornji Velki začeli graditi vrhunsko športno jadrnico ”Yacomo”, s katero so se nameravali udeležiti osemindvajsetega ameriškega pokala v skupini izzivalcev, je bilo mogoče predvideti že vnaprej. Trup nedokončane jadrnice sameva v ladjedelnici Campalto pri Benetkah. Lupina, v katero je bilo vloženo ogromno denarja, dela in upanj, pa tudi pretiravanj in utopičnih predstav po neverjetnih zapletih, ki jim je dal piko na i italijanski poslovnež C anteni, je danes stečajna masa, ki je najbrž ne bo želel nihče kupiti. Kdo bo povrnil pufe? Neumnost, norost ali entuzi-azem? ”America’s cup” je tekmovanje, ki si ga lahko privoščijo le najbogatejši. Tekmovanje z vrhunskimi, s strogimi pravili določenimi jadrnicami, poteka v dveh serijah. Zmagovalka iz serije izzivalcev se v sedmih regatah na triindvajset morskih milj pomeri z braniteljem, prejšnjim zmagovalcem. Letošnjega januarja so laskavi naslov zopet obranili Američani. Športna prireditev sama pa je le spektakularni del dogajanja, ki spremlja ”America’s cup”. Važnejše je ozadje, v katerem se sklepajo posli, preliva ogromen denar. Vsega tega blišča željni Mariborčani so se podali v avanturo, iz katere so izšli poraženi in zadolženi. Težko je trditi, da jih je mamil le denar. Vsekakor pa so ga za gradnjo Yacome ogromno porabili. Ker ga sami niso imeli, so si ga izposojali. Nekateri so jim celo verjeli ... Ljubo Veršič je bil vsekakor tisti, ki mu je norost padla v glavo. Poprijel jo je Bojan Butolen in osem Mariborčanov, ki so mislili, da si lahko privoščijo to, česar si ne morejo niti mnoge bogate države. Medtem ko je jadrnica nastajala v Zgornji Velki, je direktor Yacome d. d. Bojan Butolen najemal velike kredite, iskal sponzorje in somišljenike. Nasedla je Mariborska zavarovalnica, mnogi izseljenci in upniki v tujini. Ko se je pred letom dni pojavil italijanski poslovnež Marco Cantoni, so ga yacomovci gledali kot boga. Tako ga je najbrž videl tudi mariborski izvršnik Tone Rous, ki je prisostvoval svečani ”splavitvi” Yacome iz Maribora. Njena ” plovba” pa ni bila dolga. Vsi so varali, Marco Cantoni, lastnik Vector Marine, pa najbolj ... Tone Rous, Marco Cantoni, Ljubo Veršič in Bojan Butolen na slovesnosti v Mariboru Zviti Cantoni je izpolnil samo prvi del obveznosti: lupino jadrnice je prepeljal v beneško ladjedelnico Campalto, kjer naj bi jo opremili z jambori, jadri in ostalo opremo. Lastnik firme Vector Marine je prevzel tudi nalogo, da bo izkoristil zveze v Franciji in Italiji ter zbral sredstva za nastop v San Diegu. Triindvajsetmetrska jadrnica bi lahko prišla v San Diego na dva načina. Če bi bila dela končana do lanskega 20. decembra, bi jo iz Livorna v Ameriko pripeljali s tovorno ladjo, če pa bi se izdelava zavlekla, bi jo poneslo transportno letalo Antonov. V poštev ni prišla niti ena niti druga rešitev. Po tistem, ko mister Cantoni ni izpolnil, kar je obljubil, je nedokončana lupina jadrnice učakala ” America’s eup” letošnjega 15. januarja v šupi italijanske ladjedelnice. Tuje ostala tudi po izvedbi stečajnega postopka zadolžene Yacome d.d., ki se je uradno začel 30. aprila. Marco Cantoni naj bi lupino, kakor piše v pogodbi, vrnil v Maribor, če ne bodo uspeli z izdelavo, vendar tega ni storil. Niso vsi nepošteni Ce smo ob vseh peripetijah okrog Yacome dobili sliko, da vsakdo vara vsakega, smo se zmotili vsaj v primeru enega človeka. Gre za Stanislava Kovačeviča, konstruktorja in designerja jadrnice, ki mu je pomenila vse, in ki je z njo tudi vse izgubil: ”Yacoma je bila čudovita možnost uveljavljanja z delom na področju ladjedelništva. Ne verjamem, da bom iz stečajne mase dobil denar za vse tiste plače, ki mi niso bile izplačane, ko sem bil redno zaposlen pri Vacoma d. d. Zaradi tega ne bom jokal celo življenje. Edini iztržek iz celega projekta Vacoma pa je občutek, ki sem si ga pridobil. Ni me strah delati, spoprijeti se z vsakim delom”, pravi Stanislav. Kovačeviču se prav z vsakim delom ne bo treba spoprijemati. Ostal bo na področju ladjedelništva, saj se še vedno dopisno izpopolnjuje na ameriški visoki šoli Združenja ladijskih dizajner-jev in proizvajalcev. Kje so ostali ostali? Eni so "projekt stoletja” zapustili že, ko ni bilo mastnih denarcev in so še največji sanjači spoznali, da Vacoma namesto po vodi plava na suhem, v izgubah. Osem naj bi jih bilo prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, kjer nam iz neznanih razlogov nočejo dati podatkov. Dobivali naj bi podporo ob hkratnem poteku spora za izgubljeno delovno dobo, ker za zaposlene ni bilo nekaj mesecev vplačanih družbenih dajatev. Direktor Yacome Bojan Butolen vodi novo podjetje, kar lahko rečemo tudi za mizarja iz Zgornje Velke Ljuba Veršiča. Kovačevič in še nekateri imajo knjižice na "Sončni upravi”, z gotovostjo pa lahko trdimo, da nobeden ne umira od lakote. Nobene gotovosti pa ni ob vprašanju, kdo bo poravnal visoke kredite. Tolarčki, ki bi jih morda iztržili za lupino v italijanski ladjedelnici, so le kapljica v morje. Glede na vsote, o kateri se šušlja po Mariboru, zaradi Bu-tolena in Veršiča ne boli glava samo Zavarovalnice Maribor, ki naj bi bila z zaupanimi milijoni mark med večjimi upniki... Franc Furland ALI JE MINISTER MARJAN KRAJNC ŠČITIL DRŽAVNE PREVOZNIKE GOSPODARSKA ŠKODA ZARADI NAPAČNE RAZLAGE Več kot sedem tisoč zasebnih avtoprevoznikov je preklinjalo slovenske carinike, ki jim niso hoteli več cariniti blaga, ki so ga pripeljali iz tujine. Vso to zmedo in jezo avtoprevoznikov, ki so več dni zaman čakali na carini, da bi se jih le kdo usmilil, je povzročil dopis prometnega ministrstva, na podlagi katerega je Republiška carinska uprava prenehala cariniti blago zasebnim avtoprevoznikom. Poklicali smo Republiško carinsko upravo, saj smo želeli pojasnilo, zakaj je do tega prišlo. Naš sogovornik Vili Belovič, namestnik direktorja, nam je zadevo pojasnil takole: "Obrtna zbornica Slovenije je vprašala Ministrstvo za promet in zveze, kakšen je status avtoprevoznikov obrtnikov. Ministrstvo je Obrtni zbornici in nam poslalo dopis, p v katerem pojasnuje ta status. Pojasnili so, da tisti, ki niso registrirani kot podjetje ali nimajo registrirane zunanje trgovinske dejavnosti, torej niso pravne osebe, ne morejo samostojno nastopati kot avtoprevozniki. Tisti avtoprevozniki, ki imajo pogodbe s podjetji, lahko vozijo, ostali pa samostojno ne morejo nastopati v mednarodnem cestnem prometu”. Kako je mogoče, da se ti predpisi spreminjajo kar čez noč? Mar ne bi bilo potrebno opozoriti teh obrtnikov - avtoprevoznikov na spremenjene pogoje in jim dati čas, v katerem bi se lahko prilagodili. "Naše ravnanje je povsem zakonito, glede na dopis Ministrstva in zakone, ki so v veljavi. Na tem področju je potrebno napraviti red, saj se je za časa raspada Jugoslavije tudi na carini delalo bolj po domače. Res je bila podana iniciativa, da se zakon, ki ureja to področje menja, vendar pa ta in-ciativa ni bila sprejeta, kar gotovo ni naša krivda. Mi se samo držimo zakonov”, je zaključil Vili Belovič. Na Obrtni zbornici Slovenije so nam povedali, da se že tri leta dogovarjajo z Ministrstvom za promet in zveze za spremembo starojugoslovanskega Zakona o prevozih v cestnem prometu, kljub temu pa jim starih jugoslovanskih zakonov, ki veljajo na tem področju še vedno ni uspelo spremeniti. Dodali so, da obrtniki pač niso pravne osebe, temveč javni prevozniki in kot takšni so nekateri tudi registrirani samo v občinah, vendar ne na sodišču. Tako so pred pričetkom izvajanja rigoroznih carinskih ukrepov lahko zasebni avtoprevozniki v Republiko Hrvaško opravljali brez dovolilnic prevoze do šest ton skupne teže, za prevoze nad to težo pa so lahko kupili dovolilnice na meji. Ravno tako so lahko vozili tudi v Avstrijo in v vzhodnoevropske države. Po mnenju Republiške obrtne zbornice, ki se je za rešitev teh težav takoj angažirala, nikakor ni mogoče sedem tisoč prevoznikov, ki vozijo v tujino tako drastično omejiti, saj gre tu tudi za njihovo socialno varnost in preživetje. Po njihovem mnenju je zakonodaja takšna, da si jo lahko vsak ra- REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PROMET IN ZVEZE Ljubljana, Prešernova 23 Telefon: 061 155 256 Fax: OSI 235 707 Številka: 921-2/92 Datum: 31.07.1992 zlaga po svoje. Zato je Obrtna zbornica urgirala pri Ministrstvu za promet in zveze in pri Republiški carinski upravi. Zahtevali so enakopraven status zasebnih avtoprevoznikov s tistimi, ki so združeni v zadrugah in družbenih prevozniških podjetjih. Po dvodnevnem telefonarjenju nam je končno le uspelo dobiti zvezo vsaj s podsekretarjem Ministrstva za promet in zveze gospodom Jankom Pirkovičem. Na vprašanje, zakaj carina noče cariniti blaga zasebnim avtoprevoznikom, smo dobili tole uradno pojasnilo. "Do tega je prišlo zaradi napačnega razumevanja našega dopisa, v katerem smo podali mnenje glede pravice opravljanja zunanjetrgovinske dejavnosti zasebnih avtoprevoznikov. Ta dopis sploh ni bil namenjem temu, za kar ga je carina uporabila. Na carini so odstavek, ki jim je bil všeč, enostavno poteg- nili iz besedila in ga razumeli popolnoma napačno. Ravno danes (25. 9.) sem oddal pismo za carino, s katerim sem obvestil Republiško carinsko upravo, da se pogoji opravljanja prevozov blaga v mednarodnem cestnem prometu za zasebne avtoprevoznike v ničemer niso spremenili. To pomeni, da lahko v države, za katere dovolilnica ni potrebna, zasebni avtoprevozniki opravljajo prevoze brez omejitev,” je zaplet pojasnil Janko Pirkovič. Ni nam bilo jasno, kako si je mogoče dopis Ministrstva, ki je povzročil vso to zmedo, razlagati "napačno”. S tega dopisa, ki ga objavljamo, ni jasno, kako bi si ga naj Republiška carinska uprava razlagala drugače, kot si ga je. Kvečjemu bi ji lahko očitali prenagljenost v ukrepanju, saj takšnih sprememb, ki bistveno zadevajo eksistenco več tisoč ljudi, nikjer na svetu ne uvajajo čez noč. In Ministrstvo za promet in zveze? Ko so ugotovili, kakšno zmedo je povzročil njihov dopis carinski upravi, so poslali drug dopis, s katerim so zadeve carinikom "pojasnili” tako, da so le ti ponovno pričeli cariniti blago, ki ga prevažajo zasebni avtoprevozniki. Če se sprijaznimo s tem, da je šlo pri vsem skupaj za nerodnost in nesporazum in pozabimo, da bi lahko pri vsem tem bilo v ozadju tudi kaj drugega, na primer zaščita družbenih avtoprevoznikih podjetij, ostaja dejstvo, da bi moral vsaj za materialno škodo, ki je z zadrževanjem vozil polnih tovora, na katerega so morala čakati številna slovenske podjetja, katerih dobave na tuja tržišča so določene s strogimi roki, nekdo odgovarjati. Čeprav je ta nekdo v tem primeru povsem jasno podpisan, je težko verjeti, da bo prometni minister Marjan Krajnc za to tudi v resnici odgovarjal. Janez Vodnar SLOVENIJA: RAJ ZA PUSTOLOVCE Švicarska železnica (SSB) in Evrotrek iz Zuricha, ki je s štirideset tisočimi potniki na leto največji švicarski organizator t. i. avanturističnih potovanj, sta pred kratkim sporočila, da bosta v svoj mednarodni program za prihodnje leto prvič vključila tudi potovanja v Slovenijo. V katalogu bo ponujeno aktivno preživljanje počitnic, ki bo vsebovalo pohodništvo in gorsko kolesarjenje v Alpah, kajakaštvo na divjih vodah in jadranje po Jadranu. Evrotre-kov program je zasnovan ekološko, z javnimi transportnimi sredstvi, v glavnem z vlakom, kar bo veljalo tudi za potovanja v Slovenijo. Poleg Evrotreka bodo Slovenijo ponovno vključili v program nekateri avtobusni prevozniki, ki se zanimajo zlasti za morje in zdravilišča, predvsem za Rogaško. Katalog počitnic v Sloveniji, Istri in na Madžarskem pripravlja tudi švicarsko predstavništvo Kompasa. Kakšno je zanimanje za počitnice pri nas in ali so Švicarji končno spoznali, da je Slovenija mirna in prijetna turistična deželica, bo pokazala že predstavitev Slovenije na naj večjem turističnem sejmu TTW v Motreauxu konec oktobra. V zvezi z vaSim dopisom, v katerem nas sprašujete za mnenje glede pravice opravljanja zunanjetrgovinske dejavnosti zasebnih avtoprevoznikov, dajemo naslednje mnenje: Po določbah Zakona o prevozu v mednarodnem cestnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 41/80. 56/80, 33/87 in 89/90) , v zvezi s prvim odstavkom 4. Člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike slovenila n^padni 1^ct RS,št.1/91-1) „ je domači prev&aft-HC' organizacija, ki bp-c^lja mednarodni javni prev£*-'Sli prevoz za lastne potrebe (T/t^čka 4. Člena .citiranja zakona). DoloCbe zakona torej obravnavajo 'organizacije (oziroma podjetja), na kar napotude tudi dole-Cba 1. odstavka 5. Člena Zakona o prevozu v mednarodnem prstnem prometu, ki določa, da sme domači prevoznik opravljati mednarodni prevoz pod pogoji, določenimi s citiranim zakonom, če je vpisan za tak prevoz j sodni register. Zaenkrat torej zasebni avtoprevozniki samostojno ne morejo opravljati mednarodnega prevoza, ampak ga lahko opravljajo le za to registrirana in usposobljena podjetj~aT Pravice opravljanja zunanjetrgovinske dejavnosti pa zasebnim avtoprevoznikom prav tako ne daje Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list SFRJ, št. 63/89 in 11/91), v zvezi s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za Izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti JELENJEREJA IN GOJENJE ŠAMPINJONOV JEŽOVNIKOVIH UTRIP NA JELENOVEM GREBENU Nadi samostanom Olimje pri Podčetrtku se razprostira enajst hektarjev veliko posestvo Ježovnikovih, priznanih gojiteljev gob, rejcev jelenov in spretnih gostincev. Zanimiva ponudba za turiste, ki radi dobro pijejo in jejo, za nameček pa še marsikaj vidijo. In na Jelenov greben se vsi radi vračajo. Sedemindvajsetletni Borut Ježovnik, lastnik posestva, je premoženje ustvaril s šampinjoni. Veljala je dobra zamisel, pridnost in temeljitost, predvsem pa najnovejša tehnologija gobarjenja. Za pridih kmečki idili in lepoti naravnega okolja skrbijo jeleni, okoli sto jih je, ki se prosto pasejo na osmih hektarjih zemljišča. ■ , •• 'A ■> z • Borut Ježovnik pred hišo, kjer je tudi S pritiskom na gumb na stebru lesenih vrat se odpre pot na Jelenov greben. Zelene površina, gozd in jeleni. Temnor-javi, svetlorjavi in tudi popolnoma beli, nekateri z ogromnimi rogovi. Nedaleč stran stoji velika družinska hiša Ježovnikovih, zraven stara kmečka hiša in hlev, vidimo posestvo, ki dobro uspeva. Gobama pod zemljo Začetek sega v leto 1983, ko so Ježov-nikovi poskušali uresničiti zamisel o gojenju šampinjonov oziroma o poslu, ki bi bil donosen. Ker je posestvo od samostana Olimje oddaljeno le štiristo metrov, so nastopili problemi glede gradnje s strani Zavoda za spomeniško varstvo. ” Tako smo morali zgraditi objekt pod zemljo, odnehati nismo želeli in kljub pomanjkanju denarja smo vztrajali”, pripoveduje Borut Ježovnik. "Začeli smo udarno in zgradili dve hali, ena je sprejela dvanajst ton komposta, druga osem ton. Ena od hal nam ni prinesla nobenega zaslužka zaradi prevelikih temperatur. Pač pa smo se naučili, da gob brez znanja ne bomo mogli gojiti. Obiskovati smo začeli izkušene gojitelje in prišli smo do koristnih spoznanj. Dojeli smo, da rabimo lastno prodajno mrežo in dobro tehnologijo. Brez tega razvoj gobarstva ni bil mogoč.” Vsi gobarji so bili takrat odvisni od dveh na tem področju monopolističnih podjetij, Droge in Ete, zato so se Ježovniki namenili razviti lastno prodajo. Gobe so prodajali v hotelih, na tržnicah, vozili pa sojih tudi na obalo, v Reko, Crikvenico in Opatijo. Prodaja je bliskovito napredovala in gobe so začeli odkupovati po vsej Sloveniji. Gradili so še nove gobarne izven območja spomeniškega varstva in do leta 1986 ustvarili še pet gobarn, ki so v povprečju sprejemale deset ton komposta. "Pridelali smo okoli šestdeset ton gob letno. Najprej smo sodelovali s kmetijsko zadrugo iz Radelj ob Dravi in Šmarij pri Jelšah, nato pa smo do leta 1989 kupovali kompost za gojenje gob v Ivanič Gradu. Zaradi slabe kvalitete in novi gostinski lokal neredne dobave smo začeli z uvozom iz Italije, s podjetjem "Fungiokultura bil-lio” še vedno sodelujemo.” Gre za glavne dobavitelje komposta za Slovenijo in Borut Ježovnik je njihov uradni predstavnik, poleg tega še direktor podjetja "Jelenov greben”, v katerem je približno petsto kooperantov oziroma rednih odjemalcev komposta in pokrovnega materiala. Dobro deluje tudi njihova svetovalna služba gobarjenja, ki na seminarjih in srečanjih posreduje spretnost o gojenju gob po vsej Sloveniji. ”Razmišljamo tudi o združenju gobarjev, da bi vzpodbudili razvoj. V Sloveniji gradijo samo majhne gobarne, ki se v produktivnosti in kvaliteti ne morejo primerjati s konkurenco na tržišču, zato interes za gobarstvo in njegov razvoj usiha. Po drugi strani je prišlo do nasičenosti tržišča z gobami zaradi nepravilnega pristopa k prodaji. Še vedno pa trdim, da gobo prodati ni in ne sme biti problem. Na voljo je tudi tuje, francosko, avstrijsko in nemško tržišče”, je povedal B. Ježovnik,. ki se v tem času dogovarja s podjetjem z Dunaja o plasiranju stotih ton gob letno. Ježovnikove gobarne obratujejo s sedemdesetimi odstotki zmogljivosti, saj so do sedaj večji del gob prodali doma skozi kmečki turizem, so pa tudi že uspešno izvažali. Ježovnikova dedek in babica še kmetujeta Na Jelenovem grebenu si služi kruh sedem delavcev, še pet jih dela honorarno. To so večinoma mladi ljudje, ki se ne branijo dela in tudi nadure jim niso odveč, saj rabijo denar, prejemajo pa dobre plače. Na kmetiji je dovolj dela in prostora za vse Ježovnike. V podjetju in na posestvu so zaposleni Borutova žena, njegovi starši in sestra, pečat prispevata h kmetiji tudi Ježovnikova najstarejša, dedek in babica. Gobe rastejo na Jelenovem grebenu brez umetnih gnojil, gojitelji so sledili bio trendu in uporabljajo gnoj od kalifornijskih deževnikov. V desetih letih so se veliko naučili, predvsem pa dobro razširili. Zgradili so tudi pravo mahjno tovarno in postali glavni distributerji komposta za gojenje gob v Sloveniji. Druga posebnost, ki ji prav tako znajo streči, je jelenjereja. Divji, a ne preplahi Pogled na jelene lopatarje je nepozaben. Pasejo se v skupinah, najraje v dveh taborih, samci in samice ločeno. Pred soncem se radi umaknejo v gozd in tam leže lenarijo. So živahni, postavni in gibki. Ljudem se odzivajo na klic Piki-Piki. Prideš jim zares blizu in jih začutiš. So divji, a ne preplahi. Hitrih gibov, elegantni, pozorni in pripravljeni na umik. Koruzo sprejmejo tudi iz človeške roke. Z največjo previdnostjo. Nagonov divjad ne more zatreti, sicer pa jih tudi človek ne skuša. Jelenje sanje gredo skozi želodec Jeleni so oživili Ježovnikovo kmetijo pred tremi leti. Zamisel o gojenju jelenjadi je prinesel Borutov oče Vinko iz Holandije, kjer so se mu vtisnili v spomin jeleni na neobdelanih in težko dostopnih področjih. Jelenovemu grebenu, tako se je kmetija imenovala že prej, so manjkali samo še jeleni. Podjetni Ježovniki so v dveh mesecih zgradili 1900 metrov dolgo ograjo in kaj kmalu z Brionov pripeljali petinsedemdeset jelenov damjakov oziroma lopatarjev. Že v naslednjem letu je prikukalo na svet petintrideset mladičkov, od takrat se jih vsako leto skoti okoli štirideset. Najpogosteje imajo samice enega mladiča, vsaka sedma ima dva in vsaka tisoča tri jelenčke. "Najboljše je to, da z jeleni ni dela, popasejo pa vso kmetijo. V zimskem času pojejo trije jeleni samo kilogram sena dnevno, krava na primer, ga poje petnajst kilogramov. Pripravimo okoli deset ton koruze in za dobro kondicijo jim redno dajemo mineralna sredstva. Naši jeleni so vsi zdravi”, pravi Borut Ježovnik. Jelenov greben je v bližini Atomskih toplic in za pogled oddaljen od samostana Olimje, kjer je tretja najstarejša lekarna v Evropi. Lokacija je torej več kot primerna. Turistom predstavljajo jeleni atraktivno in vabljivo pašo za oči in (na žalost) tudi za želodec. "Devetdeset odstotkov jelenov prodamo skozi krožnik, možen pa je tudi odstrel za trofeje”, je povedal Borut. Pa smo na senčni strani zgodbe o jelenih. Strelja lahko kdorkoli, živali v ograji so na izbiro. Seveda je vse zakonito, kolikor je zakon čuteč za vsa živa bitja. Zanimanje za odstrel je veliko, kot so velike nizke strasti ljudi, ki se naslajajo z ubijanjem jelenov. Morda celo nevešči streljanja. In Borut Ježovnik? ”Jaz ne streljam! Sicer pa gojenje jelenjadi gledam skozi denar.” Kmečki turizem z dobro ponudbo Na dan našega obiska so Jelenov greben obiskali trije avtobusi turistov, iz Ljubljane in Kamnika. Ko so si ogledali jelene, so si potešili žejo in lakoto v novoodprtem lokalu. Uradna otvoritev bo v začetku oktobra, z začasnim dovoljenjem pa obratujejo tri mesece. Ponudba je kvalitetna in pestra, turisti si zaželijo predvsem divjačine, gob in dobre kapljice. Ježovnikovi so poskrbeli za domače vino, letos so pridno varovali svojih 1800 trsov in grozdje je napeto ter polno. Imajo premakljiv namakalni sistem, ki je bil edino pravo orožje zoper sušo. V lokalu, ki je opremljen s prikupno domačnostjo,, je okoli sto notranjih in osemdfeset zunanjih sedišč. V bližnji prihodnosti načrtujejo iz starega hleva izgradnjo štirih apartmajev visoke A kategorije. Na kmetijo ne želijo pripeljati prevelikega števila gostov, ker bi gneča okrnila kmečko podobo kmečke idile. Narava ostaja zapeljivo okolje za vedno več ljudi, ki si želijo zeleno sprostitev. Potomci prihajajo Borut Ježovnik je po poklicu strojni tehnik. Predan je svojemu delu in obveznostim, pripravljen sprejemati novo znanje. Ni brez načrtov za prihodnost in časa za sedanjost. Je oče dveh deklic, eneoletne Rebeke in še ne mesec dni stare Karoline. Kljub zaposlenosti družini uspeva ohranjati vezi. ” Dolgo je bilo delo prvo, zdaj se ne ženem več s tako naglico, za vse je čas, tudi za dopust. Počitnice užijemo pozimi in poleti, radi smučamo in igramo tenis. Vsakdo rabi počitek”, razmišlja Borut Ježovnik. Vse, kar ima, je naredil brez kreditov, z delom in iznajdljivostjo:. "Prišel je čas, ko se lahko širimo in sledimo novim idejam. Perspektive so, mi gremo s časom naprej in skušamo slediti naj novejši tehnologiji gobarjenja. V Sloveniji smo tehnološko prvi.” Zaslužen ponos, bi rekli. Ksenija Lekič Jeleni popasejo vso kmetijo POL LETA PO ZAKONU O ZASEBNI ZDRAVNIŠKI PRAKSI KOMAJ DESET KONCESIJ ZDRAVNIKOM SKRBI DOMAČEGA DOHTARJA Pred dnevi je Zavod za zdravstveno zavarovanje objavil razpis za zasebne zdravniške prakse. Na Ministrstvu za zdravstvo so že dobili okrog 260 vlog za sklenitev pogodbe za zasebno prakso, doslej pa so občine izdale le deset koncesij. Zanimivo je, da Ljubljana še nima niti enega zdravnika z zasebno prakso. Očitno je, da nekomu ni po godu ponovna uveljavitev zasebne zdravniške prakse, kot je tudi res, da se sami zdravniki z veliko skrbijo odločajo za zasebno prakso. Kot je bilo moč izvedeti, je koncesije za zasebno prakso doslej dobilo na območju cele države le deset zdravnikov splošne prakse in en specialist. Največ, štirje so v Mariboru, dva v Murski Soboti, po eden na novogoriškem, v Kopru in eden na Vrhniki in kranjskem območju. V Kopru deluje tudi prva zasebna lekarna, v Ljubljani pa en zdravnik specialist. V Ljubljani uvajanje zasebne zdravniške prakse očitno zadržuje natezanje okoli tega, kdo je pristojen za izdajo koncesij, mestna ali občinska vlada. Zdravniku specialistu je koncisijo izdalo Ministrstvo za zdravstvo. Če ljubljanski primer zanemarimo je očitno, da se zdravniki težko odločajo za zasebno prakso tudi zaradi nekaterih nerazčiščenih, vendar za njih in občane nadvse pomembnih reči. Zato smo obiskali tudi enega izmed tistih, ki se za ta korak že dolgo pripravlja, vendar se zanj še vedno ni odločil. To je dr. Jože Hlačar, priljubljen zdravnik splošne prakse iz Slovenskih Konjic. Dr. Jože Hlačar se želi po petnajstih letih zdravniške prakse lotiti zasebne zdravstvene prakse. Zakon sprejet letos spomladi mu to tudi omogoča. Kljub temu pa se še vedno ni dokončno odločil saj se skrivajo v praksi splošnega zdravnika tudi številne pasti. Že medtem, ko smo nanj čakali v ambulanti, je bilo jasno, da je dr. Jože Hlačar, specialist splošne medicine, eden od tistih, na žalost preredkih zdravnikov, ki jih imajo njihovi pacienti radi, on pa jim to naklonjenost vrača s svojo prijaznostjo in znanjem. Človeka vajenega strogo zapetih in dokaj uradnih gospodov doktorjev takšen nastop prijetno preseneti. »Že petnajst let sem zdravnik v Slovenskih Konjicah, sedaj pa si želim odpreti tudi zasebno prakso«, je pričel razlagati dr. Jože Hlačar. »Bistven pri zasebnem zdravstvu je odnos zdravnik bolnik. Bolnik si želi hitro in predvsem zelo kvalitetno uslugo. Za hitro uslugo se ne bojim, kar pa se tiče kvalitetne usluge, bi se lahko, če bi postal zasebnik, srečal s težavami. Ne zato, ker zanjo ne bi bil sposoben, pač pa gre tu predvsem za vprašanje moderne medicinske opreme. Kot zdravnik nikakor ne zaslužim toliko, da bi si lahko privoščil nabavo takšne drage opreme. Kot podeželski zdravnik dostikrat oskrbim tudi razne rane, ureze in podobno in zato naj kot primer navedem, da stane samo šivalnik za takšno malo kirurgijo sto mark, da ne govorim o EKG-ju, čigar cena se giblje od 2500 mark pa tja do deset tisoč. To težavo bi lahko rešil le z najemom opreme, ki bi jo bil pripravljen dati v najem upravitelj zdravstvenega doma. To pa je tudi ena od bistvenih težav, saj bi me lahko previsoka najemnina za medicinsko opremo in prostore, ki bi jih ravno tako rad najel v sedanjem Zdravstvenem domu, kmalu onemogočila. Da bi lahko uspešno delal pod takšnimi pogoji, bi lahko poleg najemnine za prostor plačeval kvečjemu minimalno amortizacijo opreme, O najemu prostorov v Zdravstvenem domu odloča njihov lastnik, ta pa je v tem primeru občina, ki tudi podeljuje koncesijo za opravljanje zasebne prakse, s katero omogoči delo zasebnemu zdravniku. Vendar pa velja tu omejitev, saj se obstoječa zdravstvena služba ne sme širiti, zato bodo podelili le toliko koncesij, za kolikor se bo zmanjšalo število ambulant v javnem sektorju. Samo koncesija, ki jo izda občina, pa še ne zadošča. Preden zdravnik lahko prične s privatno prakso, potrebuje tudi dovoljenje zdravniške zbornice. Ta preden izda licenco preveri kandidata, njegovo strokovnost in znanje. Če zdravnik izpolni pogoje, dobi licenco, ki pa ni nekaj stalnega, saj zdravnika-zasebnika vsakih pet let ponovno preverjajo in če ne usreza, lahko tudi izgubi licenco za opravljanje zasebne prakse.« Zasebni zdravniki ne bodo dražji! »Javnost dokaj slabo poz-ria način dela privatnih zdravnikov. Verjetno je bilo o tem doslej premalo povedanega. Ljudje smatrajo, da bo potrebno za pregled pri zdravniku zasebniku plačati ne vem koliko. To nikakor ne drži. Zasebniki ne bomo dražji kot javno zdravstvo, saj se lahko tudi zasebna zdravstvena praksa izvaja kot javna služba. To pomeni, da enak del stroškov, kot v javnih ambulantah, tudi v zasebnih ambulantah pacientu pokrije zdravstvena zavarovalnica. Določene odstotke vrednosti različnih storitev pa bo moral pacient plačati tako v javni ambulanti kot v zasebni, razen če bo za takšne primere še posebej zavarovan. Skratka, glede stroškov ne bo občutil nobene razlike, če bo obiskal zasebno ambulanto ali pa javno.« Mnoge paciente zanima, kaj bo z njimi, če na primer njihov zdravnik, ki opravlja zasebno prakso, zboli ali odide na dopust? »Zasebni zdravniki naj bi bili po nekaterih predlogih povezani v zadruge po angleškem vzoru. To je zelo zanimiva varianta, saj bi bil vsak zdravnik na obračunskem področju samostojen, za čas dopusta ali njegove bolezni pa bi ga nadomestil kolega iz zadruge. Seveda se je o tem možno pogovoriti tudi z javnim zdravstvenim zavodom. To se da dokaj hitro in lahko urediti in je tudi potrebno, saj si ne moremo dovoliti, da bi bil pacient, ki bi obiskoval ambulanto zdravnika z zasebno prakso, v čemerkoli prikrajšan,« meni dr. Jože Hlačar. Miselni preskok »Kljub temu, da sem že skoraj odločen, da se lotim zasebne prakse, ostaja poleg vseh že naštetih vprašanj še eno - ali bom imel dovolj pacientov, da bom kot zasebnik preživel ali ne? Po sedanji vrednosti točke, ki jo za zdravniške usluge priznava Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bi potreboval dnevno štirideset pacientov, da bi lahko plačeval vse dajatve ter seveda medicinsko sestro. Brez nje ob vseh teh papirjih nikakor ne bi šlo,« meni dr. Hlačar. V negotovosti je tudi glede vrednosti točke, katere število in višino lahko diktira Zavod za zdravstveno zavarovanje. Ta bo seveda zainteresiran za nižjo vrednost točke, kar lahko v finančnem smislu zasebnega zdravnika zelo prizadene. Gotovo je, da mora zdravnik, preden se loti zasebne prakse, napraviti velik miselni preskok v svoji glavi. Mora se posloviti od zagotovljene službe in se spustiti v dokaj negotovo prihodnost ter konkurenčni boj na tržišču. Kandidati za zasebno prakso se na to pripravljajo tudi na različnih seminarjih, kjer izmenjujejo izkušnje in se seznanjajo s pogoji, ki so potrebni za delo v zasebnem sektorju. Zato se tudi dr. Hlačar pridno udeležuje različnih učnih delavnic, kot je bila na primer tista na temo »Management v ambulanti zasebnega splošnega zdravnika.« Kljub temu se zdravnikom, ki delajo s srcem, in mednje dr. Hlačar gotovo sodi, za svoj obstoj na področju zasebnega zdravstva ni potrebno bati, saj bolniki čutijo, kdo se zanje zavzema z vsemi svojimi močmi. Janez Vodnar PREJELI SMO: ŠE O RAZKRIŽJU VSAK NAJ PO SVOJE BOGA MOLI Z ozirom na pisanje o težavah s slovenskim bogoslužjem v razkrižki župniji se oglašam z željo, da osvetlim en delček v mozaiku tega za trpeče Razkrižance nenormalnega početja s strani hrvaške cerkve, posebej pa še župnika gospoda Stjepana Slavička. Ne morem razumeti predstojnika krščanske vere, da zatira jezik svojih vernikov, saj je vendar to proti krščanski etiki in zato je gospod Stjepan Slaviček tudi nasprotnik svobode v krščanski veri in tako postavlja samega sebe pod vprašaj pravega in resničnega predstojnika krščanske vere. Sem popolnoma na strani Razkrižance v in želim, sa bi Razkrižance še bolj podprla cela Slovenija, saj so njihove zahteve poštene, pravične in v skladu z nauki, pravili krščanske vere. Še nekaj o Štrigovi in Železni gori V letu 1939 sem bil član strokovne ekipe Sreza Ljutomer, ki je morala pregledati sleherno sadno drevo na celotnem razkrižko- štrigovsko - železnogor-skem območju, ki je tedaj sodilo pod o-krilje Dravske banovine, Srez Ljutomer -Slovenija. Šlo je za zaustavitev in pre- prečitev hudega napada ameriškega kaparja San Josse. Naše delo je trajalo dva meseca, podrobno smo pregledali vse sadovnjake in smrtonosno okužena drevesa dali posekati in nemudoma sežgati. K sreči je bilo tega malo, saj so kmetje večino rešili preventivno s škropljenjem. Moram reči, da so imeli prebivalci tega območja za tiste čase že dokaj dober sortni izbor. Videlo se je, da so dobri sadjarji in da imajo svoje sadovnjake tudi zelo radi. V tem času smo se razgovarjali o vsem, kar je komu prišlo na misel, tako tudi o tem, kaj sp po narodnosti, Slovenci ali Hrvatje. Odgovor je bil lahko rečem vsepovsod devetdesetodstotno enak in sicer: "nismo mi Slovenci, nismo mi Hrvati, mi smo vam Med-jimurci, vi pa nam naši dragi Slovenci. Bližji nam je slovenski kot hrvaški jezik, radi smo v Sloveniji, saj lepo skrbite za nas, napravili ste nam cesto, da smo si sedaj še bliže”. Med temi ljudmi je bilo prav prijetno, saj so nas Slovence imeli rajši kot Hrvate. Ce se pa še ozremo v čas okupacije, so tudi prav Slovenci složno z Med-jimurci organizirali odpor proti okupatorju in ne Hrvatje. Dušan Špindler z Metodom Senčarjem v Štrigovi in znani Razk.rižanci Ivan Horvatič, Simon Kutnjak, Milan Franček Alt in š mnogi drugi, čeprav je to območje takrat spadalo pod Madžarsko. Zanimivo je tudi dejstvo, da so se Medjimuci za časa okupacije hoteli v šoli učiti madžarsko in ne hrvaško. To lahko razberemo v knjigi ” Po veliki zmagi” na strani 151 - 154, ki jo je napisal Vilko Kolar in je izšla leta 1978 pri založbi Borec v Ljubljani. Po vojni leta 1945 je celotno območje, ki je bilo za časa stare Jugoslavije v Dravski banovini, prišlo pod okraj Ljutomer, dokler ni leta 1946 nastal spor. Poudarjam, da takrat okrajni funkcionarji okraja Ljutomer in republiški v Ljubljani niso opravili izpita in niso storili svoje dolžnosti. Takrat sem bil eden nižjih uslužbencev okraja in sem precej hodil po sestankih po teh spornih krajih. Prebivalci z učitelji na čelu so jokajoče prosili, obranite nas, mi bi radi, mi želimo biti v Sloveniji. Tudi osemdeset odstotkov ljudi, ki so želeli ostati v Sloveniji, na sestankih ni pomagalo. Pojavili so se najprej skrito Matija Maček, pozneje Vida Tomšič in pustili Medjimurce na cedilu. To jim ne sme biti v zgodovini nikoli oproščeno. Če pa pogledamo v zgodovino grofovskega življenja, vidimo, da so vse od leta 1241 dalje do leta 1456 bili Celjski grofje zapisani kot lastniki Štrigove in Razkrižja z okolico, zato sta takšno razpoloženje Medjimurcev in naklonjenost do Slovencev, kije vladala še leta 1946, popolnoma razumljiva. Zato, dragi sosedje Hrvati, zakaj ste do danes do skrajnosti napeli svoj lok proti Republiki Sloveniji skoraj na celotni meji. Izprašajte si svojo vest, ostanite na meji zgodovinske resnice. Dokler pa se boste imeli še za krščansko ljudstvo in oblast, spoštujte krščansko pravičnost in bratsko ljubezen. Vse to, kar počenjate zadnje čase, pa je nekaj drugega - je želja po podjarmljenju, je ekspanzionizem. Vsem našim slovenskim vladnim funkcionarjem, ki bodo morali s Hrvati o tem razpravljati, želim veliko strpnosti, trd, pošten, enakopraven dialog s čistimi računi brez kakršnihkoli kompenzacij, kot so na primer piranski zaliv in phyrnska avtocesta in še kaj. Ne dopustite na svojem imenu madeža na škodo slovenskega teritorialnega telesa. Ne nadenita si madeža, kot sta si ga nadela Matija Maček in Vida Tomšič, ker tudi vam zgodovina ne bo mogla oprostiti. Franc Tarča, Ptuj RESJE... - da so krščanski demokrati zmagali na prvih volitvah. Ni pa res, da bodo tudi na drugih, letošnjih, kakor je prepričan Per terle. Slednji se je zmotil tudi v lastnem primeru. - da so vsi policaji neumni. Res pa je tudi, da je še večja katastrofa, če so tudi pozabljivi. Tako celjska sicer že upokojena policaja Ivan in Matija, ki pozabljata denar v prtljažnikih, policiji samo dvigujeta povprečje. - da smo končno dobili nove, prave tolarje. Ni pa res, da bo njihova lepota popravila njihovo vrednost. Romunski leji so tudi lepi. - da se dan krajša, nosovi nekaterih politikov pa daljšajo. Nič čudnega, saj bodo kmalu volitve, ki jih bodo odpihnile s politične scene za vse večne čase. - da se Slovenci in Hrvatje ne sovražimo, kakor si predstavljajo oboji politiki. Res je tudi, da se slednji prav tako ne sovražijo, čeprav se ne ljubijo. - da je bila nemška vojska dobra, ni pa bila edina prava vojska, ki je kdajkoli taborila v Bohinjski Beli, kakor je prepričan radoveljski župan Černe. - da se je vse, česar se je dotaknil Aleksander Makedonski, spremenilo v zlato, pogojno rečeno seveda. Vse, česar se dotakne Drnovšek, pa se ne pozlati, temveč se spremeni v d... - daje general Slapar dobil visok čin v tako kratkem času, da mu v enakem ne uspe niti shujšati na normalno težo. - da veliko lahko zamerimo Hrvatom. Res pa je tudi, da jih v nekaterih stvareh skušamo oponašati. To velja predvsem za pesem Lili Marlen. Zdaj straši tudi v našem jeziku. Morda ni več znano, da gre za nacistično pesem? - da ima celjska gostilna štiri zvezdice. Nič čudnega, saj v jedilnici v vsakem času vidiš vsaj štiri muhe, na mizah pa le štiri solnice. - da človek ne ve, komu bi verjel. Eni ministri pravijo, da se bo bencin podražil, drugi, da se ne bo. Zal se vedno konča tako, da imajo prav tisti, ki pravijo, da bo bencin dražji. slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88,9 MHz STEREO EKSKLUZIVNO: RAZGOVOR S KARLOM GORIŠKOM, GENERALOM HRVAŠKE VOJSKE, DOMA IZ POLJČAN SLOVENEC TEPEL SRBE ZA HRVATE Srbski častniki so svojčas radi besedičili, da smo Slovenci slabi vojaki, da nismo vojaški narod. Bližnja in daljna zgodovina govori ravno nasprotno. Slovenske krvi so bili mnogi generali, ki so se izkazali kot odlični poveljniki. Eden takšnih, ki so po običaju služili v tujih vojskah, je tudi Karl (Hrvatje so ga "prekrstili” v Karla) Gorinšek, ki je v hrvaški uniformi zaustavil Srbe na vzhodno slavonski in baranjski fronti. Za uspešno vodenje hrvaške vojske ga je predsednik Tudjman "nagradil” s službo v neobstoječi šoli vrhovnega poveljstva. Se splača služiti tuji državi, biti hraber, požrtvovalen in pošten, bi lahko bilo prvo vprašanje, zastavljeno Karlu Gorinšku. Pa ni bilo. Malce nenavadno je videti Slovenca v generalski uniformi Hrvaške vojske. Mogoče zato, ker se je vaša življenska brez dvoma pestra pot vendarle začela v Sloveniji ... ”Rodil sem se leta 1943 v Poljčanah pri Slovenski Bistrici v delavski družini Gorinškovih s petimi otroki. Otroštvo sem preživel v rojstnem kraju, kjer sem končal tudi osemletko. Pot me je nato vodila v Store na Industrijsko metalurško šolo. Leta 1961. sem se vpisal na Vojaško akademijo Kopenske vojske v Beogradu, ki sem jo po štirih letih zapustil kot podporočnik pehote in nastopil svojo prvo službo v Skopju kot komandir čete. V letu 1967. sem dobil premestitev v Zagreb, kjer sem na različnih dolžnostih v Vojaško tehnični akademiji ostal do leta 1978. Nato me je pot vodila v Postojno v 14. proletarsko divizijo in v Ljubljano v poveljstvo 9. armade. Iz slovenske metropole sem bil premeščen v letu 1988 v Zagreb v Poveljstvo 5. vojnega območja. Po dveh letih sem odšel v Solo ljudske obrambe v Beogradu (Šola za generale op. av.).” Za vami je bila takrat uspešna profesionalna pot. Obetale so se vam generalska epolete v JLA in lepa bodočnost. Nedvomno ste si v tem času ustvarili tudi družino ... "Leta 1969 sem se oženil z Jerko, Hrvatico iz Vi-rovitice, s katero sva dobila po dveh in sedmih letih hčerki Gabrielo in Gordano. Ohranil sem tudi stike s starši, ki še živijo, bratoma in sestrama v Sloveniji.” Tako imenovana vojna v Sloveniji je bila v vašem življenju, kakor tudi pri mnogih častnikih, važen mejnik. Kako ste jo "preživeli”? "Med šolanjem v Beogradu sem se v letu 1990 vključil v priprave za obrambo Slovenije pred napadom JLA. Tajno sem prihajal v Ljubljano in sodeloval s slovenskim obrambnim ministrstvom. Parkrat sem se kunsultiral tudi z ministrom Janšo. Za časa vojne sem bil v Ljubljani dvakrat, kjer sem 27. junija in 3. julija sodeloval na sestanku s slovenskim vodstvom. Moja naloga je bila svetovati in podati oceno situacije. Potrebno je bilo ugotoviti, kako zmagati nad JLA z mirnimi sredstvi, če le ta ne bi napadla Slovenije in kako se vesti v primeru, če bi prišlo do agresije. V drugem primeru je bilo potrebno izpeljati vrsto postopkov v različnih variantah agresije. Mislim, daje Janša upošteval precej mojih predlogov.” Kakšni so bili vaši konkretni predlogi? "Svetoval sem na primer, naj Teritorialna obramba ne dovoli iznosa orožja iz Slovenije, oziroma naj ga dovoli v čim manjši meri. Tudi stara tehnika je dragocena. Zastareli tank se lahko na primer razdere, pri čemer se lahko kupola s topom montira na zemljišču v bunkerju ipd.” Zakaj niste takoj prestopili v Teritorialno obrambo Slovenije? Zakaj ste nato vstopili v hrvaško vojsko? ”5. julija 1991 sem se vrnil v Beograd, kjer sem na na Šoli ljudske obrambe položil zaključni izpit z odličnim uspehom. S pismenim ukazom sem bil razporejen na mesto poveljnika 8. motorizirane brigade v Karlovcu. Zaradi notranje političnih razmer mi general Adžič ni zaupal in me kljub pismenemu ukazu premestil, na mesto načelnika Štaba 24. korpusa v Kragujevcu. Na kraj pameti mi ni padlo, da bi šel bodisi v Kragujevac bodisi v Karlovac. Planiral sem, da bom šel v slovensko ali hrvaško vojsko, moja družina pa je osnovni razlog, da sem izbral slednjo. V času po zaključnem izpitu v Beogradu sem v Zagrebu izkoristil dopust in bolniško po operaciji. 15. avgusta sem vstopil v Zbor narodne garde. Ko je bila 4. julija vojna v Sloveniji končana, je bilo vprašanje ostati ali ne v matični državi. Takrat namreč niso bila rešena mnoga statusna vprašanja prestoplih oficirjev, vsa niso niti danes. Dobil sem ponudbo za sprejem v slovensko vojsko, bodisi v Ministrstvo za obrambo bodisi v Republiški štab Teritorialne obrambe. Iz objektivnih razlogov, predvsem zaradi žene, sem ponudbo odklonil.” V hrvaški vojski ste se izkazali kot eden najboljših poveljnikov. V bojih za Osijek ste postali narodni heroj ... ” Po vstopu v hrvaško vojsko sem nekaj časa delal v Vrhovnem poveljstvu ZNG, 10. septembra 1991 pa sem bil po Tudjmanovem ukazu premeščen v Osijek na dolžnost poveljnika obrambnih sil vzhodne Slavonije in Baranje, ki obsegata 14 občin z 11 tisoč kvadratnimi kilometri, kjer živi čez milijon ljudi. To območje je bilo 2. oktobra preimenovano v Operativno cono Osijek, ki sem ji poveljeval od 12. septembra 1991 do 12. aprila 1992. Sedemmesečno obdobje je bilo najtežje, najzapletenejše in najzahtevnejše ne samo za Slavonijo in Baranjo, temveč za vso Hrvaško. V tem času je prišlo do agresije na Hrvaško, ko se je prva zlomila in ko se je formirala hrvaška vojska, kakršno poznamo danes. Kot poveljnik Operativne cone Osijek sem bil odgovoren za formiranje in oboroževanje hrvaške vojske, kar je teklo vzporedno z izvajanjem bojnih delovanj za osvajanje garnizonov JLA, ki smo jih uresničevali z oboroženimi napadi na garnizije v Osijeku, Vinkov-cih, Djakovu, Slavonskem Brodu, Slavonski Požegi, Našicah, Podravski Slatini in na vse mejne stražarnice proti Madjarski. Obramba Osijeka je bila samo majhen delček aktivnosti.” V Osijeku ste baje prišli v spor z Branimirjem Glavašem? ”Z Glavašem nisem bil nikoli v osebnem konfliktu. Druga stvar je, če je kot sekretar za ljudsko obrambo mesta želel delati na svojo roko, s čemer je oteževal delo poveljstva. V imenu HDZ je bil zadolžen za določene aktivnosti.” Vaše zasluge pri obrambi Slavonije in Baranje so bile brezu dvoma velike. Kakšne konkretno? ”Ko sem sprejel dolžnost, so bile razmere zelo kritične, saj so nekatera območja že padla. Hrvaška vojska je pod mojim poveljstvom zaustavila nadaljni prodor jugovojske v notranjost Slavonije in na ta način prekrižala načrte Velike Srbije na črti Virovit-ica - Grubišno Polje - Pakrac - Sisak - Karlovac -Gospič - Karlobag. Moje poveljevanje hrvaški vojski se lahko najlepše odrazi v ogromnih izgubah, ki jih je v živi sili in materialnih sredstvih imela jugovo-jska. Moje poveljniško mesto je bilo ves čas na sami frontni črti, čeprav sem dobil ukaz, naj se s štabom umaknem v Našice. Ves čas sem preživel na terenu.” Zato je tembolj presenetila vaša nenadna premestitev ”Slo je za načrtovano zamenjavo. Zanjo sem vedel že 15. marca, ko meje predsednik za dotedanje zasluge povišal v čin generala - bojnika. Moj odhod je bil planiran vnaprej, bilo je samo vprašanje časa, kdaj bo uresničen. Vprašali so me, koga predlagam za svojega naslednika. Odločil sem se za brigadirja Vinka Vrbanca, ki je to mesto dejansko tudi dobil.” Iz časopisov je bilo mogoče razbrati, da ste bili z dolžnosti razrešeni zaradi politične odločitve. Je v tem kaj resnice? ” V tem je bilo res dosti politike. Povodje bila vojaška akcija, ki smo jo izvedli v Baranji in ta naj ne bi bila v skladu s politiko vrhovništva. Koncem meseca marca sem ukazal, da brigada iz Valpova vzpostavi mostišče na drugi strani Drave, ki jo je nadzorovala Jugovojska. To smo bili prisiljeni storiti zaradi narasle vode. Mostišče smo osvojili, vendar smo ga morali zapustiti koncem marca, ker daje bilo dogovorjeno, se bodo tam angažirale sile UNPROFOR. Predsednik Tudjman je v začetku aprila na tiskovni konferenci izjavil, da obstaja možnost, da me zamenja.” In vas je poklical v Zagreb ... ” Postal sem predavatelj Strategije obrambe v Častniškem centru. Delam na teoretskem oblikovanju strategije. Uradno sem z ukazom predsednika Tudjmana določen za predavatelja v Vrhovnem poveljstvu.” Po domače povedano: vas so odrezali. Ste razočarani? ”Vem, da sem na nekakšen način postavljen na stran. Del častnikov Hrvaške vojske, prestoplih iz JLA zapušča vojsko iz političnih razlogov. Dejstvo je, da v Vrhovnem poveljstvu sedijo ljudje, ki nimajo vojaške izobrazbe. Čutim, da mi določeni ljudje v hrvaškem političnem vrhu ne zaupajo. Predpostavljam, daje dolžnost, ki jo trenutno opravljam, zadnja v Hrvaški vojski. Lahko se zgodi, da bom odpuščen.” Če vas Hrvatje naženejo, imate še vedno odprta vrata v Sloveniji ... ”Ne verjamem ali pač. Imam zelo široke bojne izkušnje, kijih v Sloveniji nima noben častnik.” Kaj mislite o Teritorialni obrambi Slovenije? ”V Sloveniji ni strokovnejših ljudi, kot so Janša in njegovi prvoborci, ki so zaslužni, da je prišla Slovenija iz vojne z malimi izgubami, in da ji je ostalo precej orožja. Od trenutka, ko sem prestopil v HV, sem prekinil sodelovanje s Teritorialno obrambo Slovenije iz političnih razlogov. Kot oseba ne bom nikoli delal proti svoji matični republiki Sloveniji.” Ali Slovenija sploh potrebuje vojsko? ”V Sloveniji se o vprašanjih obrambe "nategujejo” tudi politične stranke. Imajo zelo različne poglede. Odgovor na ključno vprašanje obrambe je, da Slovenija' v sedanjem trenutku ne more brez operativne vojske. Nekega dne bo med Hrvaško in Slovenijo verjetno prišlo do tesnega vojaškega sodelovanja. Obe državi pa si morata najprej urediti svoji obrambi. Dokler ne bodo rešena določena politična vprašanja, ne bodo rešena niti vprašanja obrambe.” Kaj pa, če bo med Slovenijo in Hrvaško prišlo do vojne? Na Trdinovem vrhu je že prišlo do prvega večjega zapleta ... ”Na Trdinovem vrhu je samo nepomembni obmejni spor, ki pa je na Hrvaškem umetno napihnjen. Prepričan sem, da se bo zaplet razrešil na predsedniški ravni. Res pa je, da ima Trdinov vrh za obe državi velik vojaški pomen. Te in podobne zaplete bodo reševali na način, ki je značilen za politiko - s kompromisom. če bi resnično prišlo do hipotetične vojne med državama, se ne bi nikoli vojskoval proti Sloveniji.” Zašla sva na področje čustev. Vprašanje, kije nekako povezano z njimi: so res vsi Srbi, ki se borijo v Jugov-ojski, četniki? ”Niso. Častniki opravljajo svojo službo. Država ima pravico, da mobilizira svoje državljane, a med njimi je le manjši del skrajnežev. Srbski ekstremisti so krivi za vsa rušenja.” Bosna in Hercegovina? "Mislim, da bo moralo priti do drugačnega političnega ustrojstva BiH, kot je bilo pred vojno. Vseeno bodo vsi trije narodi ostali konstitutivni elementi. Srbi bodo na koncu vojno v Bosni izgubili, vendar bodo morali živeti naprej z ostalima dvema. Prej ali slej se bodo morali odreči načrtov izgradnje srbske države na tleh BiH, isto velja tudi za Srbe na Hrvaškem. Prva in druga Jugoslavija sta bili izjemna prilika za razseljevanje Srbov na vse strani. Imamo kategorijo t.i. urbanih Srbov, ki so v vse republike prišli med drugim tudi po službeni poti, kot so na primer službe v različnih federalnih upravnih organih.” Vsaka vojna pušča težke rane in krivice. General Cad bi se v zadnjem času želel nečesa oprati ... ”Čad je bil proti Sloveniji, ko je bila že samostojna. Poveljeval je vojski, ki je rušila po Primorski. Ni pomagal Sloveniji, ko ji je bilo najtežje.” Čudi me, da se pogovarjava sama, brez kakšnega hrvaškega "politkomisarja”. Mislite, da nama prisluškujejo? "Čisto mogoče.” Franc Furland sliki LucaS NI RES... - da Slovenci nimamo radi živali. Res pa je, da nas v ljubezni slednje prekašajo, čeprav si kljub 4. oktobru tega ne zaslužimo. - da Dimitrij Rupel ne zna pisati. Knjiga Skrivnosti države to potrjuje. Le naslov ni pravi, saj je za skrivnosti v Sloveniji zadolžen izključno Janša. - da imajo hrvaški patruljni čolni pravico pluti v Piranskem zalivu, pravi Daniel Starman. Ne zna pa povedati, kako naj Slovenci to preprečimo. - da je Olimpija najslabši nogometni klub na svetu. Spada pa v tovrstno evropsko kategorijo. - da so volitve najpomembnejša stvar za Slovenijo. So pa za Slovence. - da je v Ljubljani živina samo v politiki. Najde se tudi kakšen pravi pravcati bik, pastirji so policaji. da so poslanci slovenskega parlamenta siromaki. No, če so že dosedaj bili, v bodoče prav gotovo ne bodo več. Naši vrli zakonodajalci so po tistem znanem reku - Bog je najprej sebi brado ustvaril, poskrbeli tudi zase. Sedanji in bodoči poslanci bodo mesečno zaslužili minimalno 150 tisočakov in to še kar leto dni po izteku svojega mandata. No ja, »siromakom« vsaj na borzo ne bo treba. HUMORESKA PO TELEFONU Kot običajno, je zazvonil telefon. »Je tam časopis?« »Je. Kdo kliče?« »Jaz. Moški.« »Kdo? Kako se pišete?« »Ne morem povedati.« »In kaj bi radi?« »Nekaj bi vam povedal.« »Kaj bo dobrega?« »Nič dobrega. Vse je slabo. Rad bi povedal, da bo naš direktor kandidiral za direktorja.« »To pa ni nič slabega.« »A tako? On bo že petič direktor. Že petič bo kandidiral.« »Ali zakon to prepoveduje?« »Briga me zakon. To ni prav.« »Zakaj ne?« »Zato ker je bil že v prejšnjem režimu direktor. Razumete?« »Ne razumem. Zakaj ne bi smel kandidirati, če je sposoben?« »Saj to vam pravim, ni sposoben.« »Zakaj pa tega niste takoj povedali? Kako pa bi vedel, da kandidira direktor že petič, pa že prvič ni bil sposoben?« »No, torej veste, da ni bil sposoben.« »Tega ne vem.« »Če pa pravite. Ta je pa dobra, kaj ga boste ščitili? Morali bi napisati. Kaj boste rekli pa o direktorju, ki je zafural veliko podjetje, pa je danes postal pomočnik ministra? Tudi to napišite!« »Mislite, da bo zafural še ministra?« »Zafural je vse, ki so ga sprejeli. Ali je prav, da so ga nagradili s takim mestom? Tako so delali v prejšnjem režimu. Napišite!« »Kaj pravzaprav hočete?« »To, da pišete. Da napišete tudi o tem, ali ne bi v kaki zahodni državi takega ministra, ki je zapleten v nečedne posle, takoj priprli?« »Seveda bi ga. A zdaj imate še ministra? »Kaj ne veste? Ta je postal direktor.« »Kdo?« »Minister, ki je zafural ministrstvo in pognal ogromno denarja.« »Ne vem, koga mislite.« »Da ne veste. Ta je pa dobra. Ali pa tudi njega ščitite? A vidite, kako je treba: zafuraš podjetje in za nagrado postaneš skoraj minister, zafuraš ministrstvo in te nagradijo z mestom direktorja. To ti je kronana kadrovska politika. Napišite. Če ne boste napisali, benti jarca, boste videli.« »Kako to mislite?« »Bom prišel...» »In se boste predstavili?« »Ne. Se vas bom fizično lotil.« Peter Bucika BREZ DLAKE NA JEZIKU Richarda Tysona smo lahko videli v mnogih akcijah, kjer je povsod več ali manj igral postavnega frajerja, bodisi z nožem, bodisi s pištolcami. Za zapomniti je bil predvsem v Kindergarten Čopu, kjer je korajžno vstrajal proti še večjemu Arniju. Sicer v tem filmu igra (ne malo, ampak kar pošteno) zavoženega mafijskega bosa, ki je obseden od želje po sinu, ki je skupaj z materjo skrit po programu zaščite prič. Lahko si mislite, da upravičeno. Toda kljub vsemu temu se z lahkoto prepoznajo njegove rjave očke in kostanjevi lasje, da o postavi sploh ne govorimo. TV PROGRAM GLASBA LESTVICE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI ilpilp * PRIREDITVE PO SLOVENIJI HOROSKOP TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 8, OKTOBRA NOVE NADALJEVANKE V SOVI HIMERA - STVOR je angleška nadaljevanka, ki diši po znanstveni fantastiki, vendar dogajanje temelji na možnem in uresničljivem glede na znanstvena dogajanja. Gre namreč za ustvarjanje novih, kontroliranih oblik živih bitij. Srhljivost nadaljevanke pa izhaja iz možnosti, da zaradi človekove izprijenosti znanstvene raziskave uidejo nadzoru in se obrnejo proti člkoveku. BAGDAD CAFE je motel, ben-ciska črpalka, prijlubljeno shajališče ležernih junakov nekje v arizonski puščavi. Upravljajo temperamentna lastnica, ki uživa v neredu in počasnosti. Nekega dne pride v njeno gostišče urejena gospa, ki nemudoma spravi stvari v red. To pa je začetek njunih večnih nesporazumov, a hkrati tudi čedalje trdnejšega prijateljstva. POTRES je nadaljevanka je nastala pod vplivom hollywoodskih filmov katastrofe: različne junake poveže med seboj usoden dogodek - katastrofa - potres. Cenjena seizmologinja napovedu-jhe potres velikanskih razsežnosti, toda kaj, če se moti in bo sprožila neobvladljivo paniko med prebivastvom. PERFECT STRANGERS je a-meriška barvna humoristična nanizanka, ki jo bomo v Sovi lahko gledali ob sobotah. Larry je živel z osmimi brati in sestrami, zato si je čez vse želel samskega življenja. Toda njegovega sna je konec, ko na vrata potrka njegov bratranec iz oddaljene mediteranske dežele. V njunih odnosih pride do trčenja dveh zelo nasprotujočih si svetov: ameriškega, preračunljivega in mediteranskega, naivnega in spontanega. LAS VISPERAS, španska nadl-jevanka, nastala po trilogiji Manuela Andujara, pisatelja, ki je bil po španski državljanski vojni eden izmed beguncev, ki so se izselili v ZDA. Nadaljevanka je družinska saga, kjer sta v ospredju prijatelja, ki ju kasneje življenje loči, eden se bori za solidarnost, drugi pa gleda le na lastno korist. HAGGARD II je angleška humoristična nanizanka, ki jo bomo gledali ob torkih. Obubožani podeželski plemič Squire Haggard, njegov radoživi sin Roderick in premeteni sluga Grudge se vračajo na male zaslone TV Slovenija z novima epizodama. Še zmeraj so pridaniči, ki razmišljajo predvsem o tem, kako bi se dokopali do bogastva in ohranili vsaj kanček plemiškega leska. NOVE TV NADALJEVANKE V OKTOBRU Ob nedeljah bomo lahko spremljali rusko barvno nadaljevanko ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, dramatizacijo zadnjega romana Maksima Gorkega, e-nega najpomembnejših ruskih pisateljev s konca prejšnjega in začetka tega stoletja. Ob torkih bo na sporedu a-meriška barvna nadaljevanka SKUPNA ZEMLJA, nastala po istoimenskem romanu J. Anthonyja Lukasa, ki je zanj prejel Pulitzerjevo nagrado. Zgodba prikazuje življenje preprostih ljudi v Bostonu, v ospredju pa so tri družine: jenkijevska, črnska in irska. ZASEBNA VOJNA LUCINDE SMITH je avstralska nadaljevanka, ki jo bomo gledali ob sobotah. Lucinda, prelepa avstralska kabaretna plesalka in avanturistka, sreča v Londonu mladega Edvvarda Spencerja, potomca bogate in vplivne angleške družine. Ker se hoče fant maščevati svojim snobovskim staršem, pobegne z dekletom na daljni pacifiški otok. Slovenija 1 10.25 Program za otroke, Batujiuna škatljica, Norčije v živalskem vrtu; 11.00 Šolska TV; 12.00 Poročila; 12.05 Dnevnik BiH, ponovitev; 14.45 Športna sreda, ponovitev; 17.00 Dnevnik; 17.10 Program za otroke, Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka, Živ žav; 18.30 Svetovalno izobraževalna oddaja; 19.30 Dnevnik; 20.05 Žarišče; 20.35 TV variete; 21.40 Tednik; 22.30 Dnevnik; 23.10 Sova: Dragi John, ameriška na- nizanka, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka Slovenija 2 16.45 Sova, ponovitev:; 18.00 Regionalni programi - Koper; 19.00 Videolestvica; 19.30 Dnevnik TV BiH; 20.00 Besede, besede, besede, TV igrica; 20.30 Po sledeh napredka; 21.30 Umetniški večer: Lojze Lebič, portret, Najpomembnejše se sporoča v tišini in koncert simfonikov RTV -L. Lebič: Queensland mi^sic, posnetek; TV Koper 13.00 Ryan, soap opera; 13.20 Crime story, serijski film; 14.10 Mlad in nevaren, ameriška drama; 15.30 Sodobna umetnost, dokumentarna oddaja; 16.00 "ORESEDICP- TV novice; 16.05 Otroški program, Čarobna svetilka, Skyhawks, risanke, Stela, serijski film; 17.00 "BERSAGLIO”, v študiju je Tata-jana Juratovec; 17.40 Arhitektovi nasveti; 18.00 Slovenska kronika, Studio 2; 19.00 Vse danes - TV dnevnik; 19.30 Ryan, soap opera; 19.55 Meridiani, aktualna tema; 21.25 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija; 21.50 Vse danes - TV dnevnik; 22.00 Juke box, glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini; HTV 1 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nanizanja: 10.00 Poročila 10.05 TV šola: 11.30 Smogovci, nadaljevanka za otroke; 12.00 Točno opoldne, poročila, Beverly Hills Buntz, nadaljevanka; 13.30 Jutrofon; 14.00 Poročila; 14.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.50 Ford, nadaljevanka, ponovitev; 15.40 The Big Blue, Unprofor; 16.00 Poročila; 16.05 Učimo Hrvaško; 16.35 Malavizija; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 Poročila; 18.05 Iz sveta znanosti; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Spekter; 20.45 Zabavna oddaja; 21.30 Ekran brez okvirja; 22.35 Dnevnik; 23.00 SUka na sUko; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Razmišljanja pred spanjem; 23.55 Poročila; 00.05 Odjava programa. HTV 2 16.40 Pregled programa; 16.55 Boccac-cio 70, italijanski igrani film, ponovitev; 19.20 Glasba in pregled programa; 19.30 Dnevnik; 20.05 Zvonili ste, milord, humoristična nadaljevanka; 20.55 Ford, nadaljevanka; 21.55 Serijski film; 22.50 Pepsi DJ Mag; 23.50 Horoskop; 23.55 Odjava programa NEDELJA, 11. OKTOBRA PONEDELJEK, 12. OKTOBRA Slovenija 1 9.25 Program za otroke, Eba in Didrik, švedska nadaljevanka, Živ žav; 10.35 Marij Kogoj na ”Naši pesmi 90”; 11.05 Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije; 11.30 Obzorja duha; 12.00 Poročila; 12.05 Dnevnik TV BiH; 12.55 Begunci, tu z nami; 14.40 Ljudje in zemlja; 15.10 Domači ansambli: Gorenjci, ponovitev; 15.40 Maksim Gorki: Življenje KUma Samgina, ruska nadaljevanka; 17.00 Dnevnik; 17.10 Vrtnica in šakal, ameriški film; 19.20 Slovenski loto; 19.30 Dnevnik, Zrcalo tedna; 20.30 Zdravo; 21.35 Čudoviti svet mineralov, zadnji del poljudnoznanstvene serije; 22.05 Dnevnik; 22.35 Sova: Ameriške video smešnice, ameriški varietejski program, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka; Slovenija 2 14.40 Sova, ponovitev; 16.00 Športna nedelja; 19.30 Dnevnih TV BiH; 20.00 TV prodaja nepremičnin; 20.35 Brazilska trilogija: Pernate puščice, angleška dokumentarna serija; 21.25 Mladi Kerstner: Dirigenti in muzikanti, nadaljevanka HTV; 22.20 Mah koncert, Oto Vrhovnik; 22.30 Športni pregled; TV Koper 13.00 Horoskop, ponovitev; 13.10 Ryan, soap opera; 13.30 Istrska paberkovanja; 14.20 Adalen 31, švedska drama; 16.10 Otroški program, čarobna svetilka, 27. festival otroških pesmi italijanske unije; 17.30 Glasbeni utrinek, Čajkovski: Cvet-hčni valček; 17.40 Stanje stvari, kultura, ponovitev; 18.20 Meridiani, aktualna tema, ponovitev; 19.00 Vse danes - TV dnevnik; 19.30 Ryan, soap opera; 19.55 Crime story, serijski film; 20.45 Lil Abner, ameriška glasbena komedija, žrebanje lota in Vse danes -TV dnevnik med odmorom filma; 22.45 Zabavno glasbena oddaja: Rhythm News; 23.45 N. Y. P. D., serijski film; HTV 1 8.25 Napoved sporeda; 8.30 Poročila; 8.35 TV koledar; 8.45 SUka na sUko, ponovitev; 9.30 V Dudičih na Pagu, oddaja narodne glabe; 10.00 Poročila; 10.05 Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckle-berry Finna, nanizanka za otroke; 10.30 Nedeljski živec; 11.30 Hišni ljubljenci; 12.00 Poročila; 12.05 Plodovi zemlje; 13.00 Mir in dobrota; 13.30 Simon les nu-ages, kanadski film za otroke; 15.00 Opera Box; 15.30 Rudi Carrel Show; 17.15 The Scarlet Pimpernel, britanski film; 18.50 Budimir, risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Džuka Begovič, dramska nanizanka; 20.55 Kronika Varaždinskih baročnih večerov; 21.40 Zaljubljen v Lidijo, nadaljevanka; 22.35 Dnevnik; 23.00 SUka na sUko; 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sen brez meja; 23.55 Poročila; HTV 2 19.30 Dnevnik; 20.05 Kolumbo, srečanje dveh svetov; 21.05 Odletel bom, nadaljevanka; 22.00 Hrvaška nogometna liga; 23.05 Šport; 32.20 Jazz; 23.50 Odjava programa; Slovenija 1 9.10 Program za otroke, J. Malik: Žogica marogica; 10.10 J. Mortimer: Odloženi raj, ponovitev angleške nadaljevanke; 11.00 TV mernik, ponovitev; 11.15 Forum, ponovitev; 11.30 Utrip, ponovitev; 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev; 12.00 Poročila; 12.05 Dnevnik TV BiH; 15.50 Slovenski magazin, ponovitev; 16.20 Dober dan, Koroška; 17.00 Dnevnik; 17.10 Program za otroke, Radovedni taček, Bratovščina Sinjega galeba, Oscar Junior: Ata in mama si dopisujeta, italijanska nanizanka, Jakec in čarobna lučka; 18.10 Obzorja duha, ponovitev; 18.45 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija; 19.30 Dnevnik; 20.05 Žarišče; 20.35 Svet na zaslonu; 21.20 Aljoša Rusi-Kole Angelovski: Mala nočna glasba, drama MTV; 22.15 Dnevnik; 22.55 Sova: Brooklynski most, ameriška nanizanka, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka, Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija; Slovenija 2 15.25 Oči kritike, ponovitev; 16.15 Sova, ponovitev; 17.30 Športni pregled, ponovitev; 18.00 Regionalni programi, Ljubljana; 19.00 Videošpon; 19.30 Dnevnik TV BiH; 20.00 Pari, TV igrica; 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov; 21.00 Sedma steza; 21.30 Ciklus filmov režiserjev in ustvarjalcev: Erič Rohmer, Ljubezen popoldne, francoski film; 23.05 Skate TV; TV Koper 13.00 Ryan, soap opera; 13.20 Crime story, serijski film; 14.10 Lil Abner, ameriška glasbena komedija; 16.00 ”ORESEDICI”, TV novice; 16.05 Otroški program, Čarobna svetilka, risanke, Lancelot 008, animirana serija; 17.00 Zabavno glasbena oddaja: Rhythm & News; 18.00 Primorska kronika, Studio 2 šport; 19.00 Vse danes - TV dnevnik; 19.30 Ryan, soap opera; 19.50 Crime story, serijski film; 20.40 Ponedeljkov športni pregled; 21.45 Vse danes - TV dnevnik; 21.55 Glasba: Paolo Conte; 22.55 Chicago story, ameriška TV nanizanka; HTV 1 6.55 Napoved sporeda; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nanizanka; 10.00 PoročUa; 10.05 TV šola; 11.30 Jaz, lutkar: Branko Stojakovič; 11.45 Mala kinoteka; 12.00 Točno opoldne, Poročila, Beverly Hills Buntz, nadaljevanka; 13.30 Monofon; 14.00 PoročUa; 14.05 SUka na sliko, ponovitev; 14.50 Odletel bom, nadaljevanka; 15,40 The Big Blue, Unprofor; 16.05 Učimo Hrvaško; 16.35 Malavizija; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 PoročUa; 18.05 Dokumentarna oddaja; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Hrvaška v svetu; 20.50 Beyond the Reasonable Doubt, novozelandski film; 22.35 Dnevnik; 23.00 SUka na sUko; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Sen brez meja; 23.55 Poročila; HTV 2 17.20 Napoved programa; 17.35 Legenda o črncu Charliju, ameriški film, ponovitev; 19.30 Dnevnik; 20.05 Murphy Brovvn, nadaljevanka; 20.30 Svet športa; 21.35 Poročnik in njegov sodnik, nadaljevanka; 22.35 Kolumbo, srečanje dveh svetov; 23.05 Fluid rock cafe; 23.35 Horoskop; 23.40 Odjava programa; PETEK, 9. OKTOBRA SOBOTA, 10. OKTOBRA Slovenija 1 10.00 Program za otroke, Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, M.Martičetov: Zvericice iz Rezije, lutkovna igrica; 10.50 Po sledeh napredka, ponovitev; 12.00 Poročila; 12.05 Dnevnik TV BiH, ponovitev; 15.25 Umeniški večer, Lojze Lebič, ponovitev; 16.20 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia, ponovitev; 17.00 Dnevnik; 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike; 19.30 Dnevnik; 20.30 J. Mortimer: Odloženi raj, angleška nadaljevanka; 21.25 Oči kritike: 22.15 TV dnevnik; 22.45 Sova: Roseanne, zadnja epizoda ameriške nanizanke, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka, Alberto Expres, francoski film; Slovenija 2 16.35 Sova, ponovitev; 18.00 Regionalni programi - Maribor; 19.00 Jazz in blues; 19.30 Dnevnik TV BiH; 20.00 Besede, besede, besede, TV igrica; 20.30 Slovenski magazin; 21.00 Studio City; 22.30 Slovenski oktet in njegovih 20 let in koncert ob njegovi 20-letnici; TV Koper 13.00 Ryan, soap opera; 13.20 Crime story, serijski film; 14.10 Juke box, glasbena oddaja, ponovitev; 16.00 "ORESEDICI” - TV novice; 16.05 Otroški program, čarobna svetilka, risanke, Stela, serijski film; 17.00 Buck Rogers, serijski film; 18.00 Primorska kronika, primorski forum; 19.00 Vse danes - TV dnevnik; 19.30 Ryan, soap opera; 19.55 Crime story; 20.45 Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Laurent Petitgirard: Eu-fonija- simfonična pesnitev, Jani Golob: Koncert za violino, violončelo in orkester; 21.45 Vse danes - TV dnevnik; 21.55 Globus; 22.55 Buck Rogers, serijski film; HTV 1 6.55 Pregled programa; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.30 Živeti kot ves svet, dokumentarna oddaja za mladino; 12.00 Točno opoldne, poročila, Beverly Hills Buntz, nadaljevanka; 13.30 Jutrofon; 14.00 Poročila; 14.05 Slika na sliko, ponovitev; 14.50 Ford, serijski film, ponovitev; 15.40 The Big Blue, Unprofor 16.00 Poročila; 16.05 Tečaj angleščine; 16.35 Malaviz-ija; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 Poročila; 18.05 Morje; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Filmski večer, oddaja o filmu in igrani film; 22.35 Dnevnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Razmišljanja pred spanjem; 23.55 Poročila; 00.05 Odjava programa. HTV 2 17.35 Pregled programa 17.50 A Chal-lenge for Robin Hood, britanski igrani film; 19.30 Dnevnik; 20.05 Hiša naprodaj; 20.30 Glasba v času; 21.30 Tedenski pregled domačih kulturnih dogodkov; 22.15 Gem, set, meč, nadaljevanka; 23.05 Nočni program, Allo, allo, humoristična nadaljevanka, Bukarešta- posnetek koncerta M. Jacksona; 03.00 Horoskop; 03.05 Odjava programa. Slovenija 1 7.45 Izbor: Radovedni Taček, Sonce, Lonček, kuhaj, Modro poletje, ponovitev španske nadaljevanke, Klub klobuk, Zgodbe iz školjke; 12.00 Poročila; 12.05 Dnevnik TV BiH, ponovitev; 14.30 Tednik, ponovitev; 15.20 Igralka, ameriški film; 17.00 Dnevnik; 17.10 Vizionarji, ponovitev angleške dokumentarne serije; 18.05 Prisluhnimo tišini; 18.35 Dober tek, kuharski nasveti; 19.12 Žrebanje 3x3; 19.30 Dnevnik; 20.30 Križkraž; 21.35 P. Yeldham: Zasebna vojna za Lu-cindo Smith, avstralska nadaljevanka; 22.20 Dnevnik; 22.50 Sova : Murphy Brown, ameriška nanizanka, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka, Mravlje, ameriški film; Slovenija 2 14.35 Tok, tok, ponovitev; 16.30 Sova, ponovitev; 17.45 Poglej in zadeni; 18.30 Domači ansambli: Gorenjci; 19.00 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka; 19.30 Dnevnik TV BiH; 20.00 Popularni Bach; 20.25 Zbogom, policaj, francoski film; 21.55 Tračarije v živo; TV Koper 13.00 Ryan, soap opera; 13.20 Crime story, serijski film; 14.10 Havana Rose, ameriška komedija; 15.40 Otrošpki program, Čarobna svetilka, risanke, Stela, serijski film, ”LAN-CILOTTO 008”, serijski film; 17.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Sloveija, ponovitev; 18.00 Globus; 19.00 Vse danes - TV dnevnik; 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja; 19.40 Ryan, soap opera; 20.05 Crime story; 20.50 Adalen 31, švedska drama; 22.55 Stanje stvari, kultura; 23.35 Glasbeni utrinek, Čajkovski : Cvetlični valček; 23.45 Horoskop; HTV 1 8.45 Pregled programa; 8.50 TV koledar; 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, serijski film; 10.30 Šolski kontanktni program; 11.30 Nadaljevanka za otroke; 12.00 Poročila; 12.05 Mala alka, oddaja za optroke; 12.45 Allo, allo, humoristična nadaljevanka, ponovitev; 13.15 Slika na sliko,ponovitev; 14.00 Poročila; 14.05 Izbor iz programa za tujino; 14.30 Izbrali ste - poglejte; 16.00 Poročila; 16.10 Oddaja narodnih običajev; 17.05 Blufonci, risana nadaljevanka; 17.30 Oddaja o TV; 18.00 Poročila; 18.20 Santa Barbara; 19.05 V začetku je bila beseda; 19.30 Dnevnik; 20.20 Legenda o črncu Char-liju, ameriški igrani film; 22.00 Dokumentarna oddaja; 22.35 Dnevnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Poročila; 00.00 Serijski maraton, filmska noč. HTV 2 19.30 Dnevnik; 20.00 TV teden; 20.20 Vi in vaš video; 20.55 TV nostalgija, V avtobusu, humoristična nadaljevanka; 23.00 Chillers, nadaljevanka; 00.00 HIT DEPO; 02.30 Odjava programa. Opomba - 17.55 Prvenstvo Hrvaške v rokometu; TOREK, 13. OKTOBRA SREDA, 14. OKTOBRA Slovenija 1 9.00 Program na otroke, Zgodbe iz školjke; 10.00 Šolska TV, ponovitev; 11.00 Sedma steza, ponovitev; 11.30 Prisluhnimo tišini, ponovitev; 12.00 Poročila; 12.05 Dnevnik TV BiH; 15.10 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev, ponovitev; 17.00 Dnevnik; 17.10 Program za otroke, Lonček kuhaj, M. Matičetov, Zverinice iz Rezije, Prvi uspehi - Vid Kobe, violina, prof. N. Zimšek, klavir, Den-ver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, Dekleva - Po belih in črnih tipkah; 18.40 Alpe - Donava - Jadran; 19.30 Dnevnik; 20.05 Žarišče; 20.35 Osmi dan; 21.25 Novosti založb; 21.40 Lukas: Skupna dežela, ameriška nadaljevanka; 22.25 Dnevnik; 22.50 Poslovna borza; 23.00 Sprehodi po stari Ljubljani; 23.30 Sova: Svež veter v starem gradu, angleška nadaljevanka, Poštenjaka in lumpa, ameriška nanizanka; Slovenija 2 14.35 Svet na zaslonu, ponovitev; 15.15 Sova, povonitev; 16.50 Svet poroča; 17.30 Slovenci v zamejstvu; 18.00 Regionalni programi - Koper; 19.00 V službi rock’n’rolla; 19.30 Dnevnik TV BiH; 20.00 Pari, TV igrica; 20.30 Glasba, show in cirkus, Neverjetne zgodbe; 21.30 Kontaktna oddaja; 23.30 Svet poroča, ponovitev; TV Koper 13.00 Ryan, soap opera; 13.20 Crime story, serijski film; 14.10 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev; 15.10 Projekt NPL, ameriška nanizanka; 16.00 ”ORESEDICP- TV novice; 16.05 Otroški program, Čarobna svetilka, risanke; 16.50 Chicago story, ameriška TV nanizanka; 18.00 Slovenska kronika, Srudio 2; 19.00 Vse danes - TV dnevnik; 19.30 Ryan, soap opera; 19.50 Crime story, serijski film; 20.40 Past za moškega, ameriška drama; 22.10 Vse danes - TV dnevnik; 22.20 Zasebni Vietnam, švicarski dokumentarni film; 23.20 Projekt NLP, ameriška nanizanka; HTV 1 6.55 Napoved sporeda; 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.30 Mali svet; 12.00 Topčno opoldne, Poročila, Beverly Hills Buntz, nadaljevanka; 13.30 Monofon; 14.00 Poročila; 14.04 Slika na sliko, ponovitev; 14.50 Poročnik in njegov sodnik, nadaljevanka; 15.50 The Big Blue, Unprofor; 16.00 Poročila; 16.05 Učimo Hrvaško; 16.35 Malavizija; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 Poročila; 18.05 Tudi letos; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Kokain - evropska zveza, avstrijski dokumentarni film; 21.00 V prvem planu; 22.35 Dnevnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Sen brez meja; 23.55 Poročila; HTV 2 17.30 Napoved programa; 17.45 The Scarlet Pimpernel, britanski film, ponovitev; 19.20 Loto; 19.30 Dnevnik; 20.05 Državnik novega kova, humoristična nanizanka; 20.35 Mesta za Dubrovnik; 21.120 Poročnik in njegov sodnik, nadaljevanka; 22.15 Tri ljubezni, nadaljevanka; 23.05 Premiere, ki jih ni bilo; 00.10 Horoskop; 00.15 Odjava programa; Slovenija 1 10.00 Program za otroke, Bratovščina Sinjega galeba, ponovitev, Dekleva - Po belih in črnih tipkah, ponovitev; 11.00 Lucas: Skupna dežela, ponovitev ameriške nadaljevanke; 12.00 Poročila; 12.05 Dnevnik TV BiH; 14.50 Kontaktna oddaja, ponovitev 17.00 Dnevnik; 17.10 Klub klobuk, oddaja za otroke; 19.30 Dnevnik; 20.05 Žarišče; 20.35 Film tedna, Moje ime je Bill W., ameriški film; 22.20 Dnevnik; 22.50 Sova: Radio FM, ameriška nani- zanka, Poštenjaka in lumpa, zadnji del ameriške nanizanke; Slovenija 2 15.50 Osmi dan, ponovitev; 16.40 Sova, ponovitev; 18.00 Regionalni programi - Maribor; 19.00 Psiho; 19.30 Dnevnik TV BiH; 20.00 Športna sreda; 21.00 Ob 90-letnici Maksa Pirnika, ponovitev; 21.45 Koncert kvarteta Trombonov Slokar; TV Koper 13.00 Ryan, soap opera; 13.20 Crime story, serijski film; 14.10 Past za moškega, ameriška drama; 16.00 "ORESEDIC1” - TV novuice; 16.05 Otroški program, čarobna svetilka, risanke, Lancelot 008, animirana serija; 17.00 Zasebni Vietnam, švicarski dokumentarni film; 18.00 Primorska kronika, Studio 2 -mladi; 19.00 Vse danes - TV dnevnik; 19.30 Ryan, soap opera; 19.50 Crime story, serijski film; 20.40 BERSAGLIO, v študiju je Tatjana Juratovec; 21.20 Sodobna umatenost, dokumentarna oddaja; 21.50 Vse danes - TV dnevnik; 22.00 Arhitektovi nasveti; 22.20 Smrt pri telefonu, ameriška drama; HTV 1 6.55 Napoved programa; 7,00 Dobro jutro, Hrvaška, FM, humoristična nadaljevanka; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola; 11.30 Lokviči, risana nadaljevanka; 12.00 Točno opoldne, Poročila, Beverly Hills Buntz, nadaljevanka; 13.30 Monofon; 14.00 Poročila; 14.04 Slika na sliko, ponovitev; 14.50 Poročnik in njegov sodnik, nadaljevanka; 15.50 The Big Blue, Unprofor; 16.00 Poročila; 16.05 Učimo Hrvaško: zgodovina hrvaškega jezika; 16.35 Malavizija; 17.30 Hrvaška dežela in ljudje; 18.00 Poročila; 18.05 Dokumentarna oddaja; 18.35 Santa Barbara; 19.30 Dnevnik; 20.05 Common Pursuit, britanski film; 21.35 Dopolnitev; 21.45 Hrvatje v Nemčiji, dokumentarna oddaja; 22.35 Dnevnik; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v angleščini; 23.50 Sen brez meja; 23.55 Poročila; HTV 2 17.20 Napoved programa; 17.35 Be-yond the Reasonable Doubt, novozelandski film, ponovitev; 19.30 Dnevnik; 20.05 Življenje po Henriju, humoristična nadaljevanka; 20.35 Doseči nebo; 21.35 Poročnik in njegov sodnik, nadaljevanka; 22.35 Dunajski dečki; 23.25 Horoskop; 23.30 Odjava programa; N0VC.90BA v HOLLYWOOD: VEČNI VZORNIK JAMES DEAN PRIHAJAJO MLADI LEVI Po trdih moških z izrazitimi potezami in poudarjeno moškostjo v filmski svet Hollywooda vstopa nov rod lepotcev, ki spominjajo na nikoli pozabljenega, v zenitu mladosti in uspeha tragično preminulega Jamesa Deana. Skuštrani so in uporni in hkrati skrajno romantični. Naša mladina jih že pozna in najstniki so z njihovimi posterji polepili stene svojih sobic. Jason Priestley Na prvem mestu v dekliških srcih je. prav gotovo Jason Priestley, star 23 let, ki ga namenoma ličijo in fotografirajo tako, da je kar najbolj podoben Jamesu Deanu. Njegova popularnost med mladimi je narasla do vrelišča zaradi nadaljevanke Beverly Hills 90120, v kateri igra Brandona Walsha. Pred tem je na televiziji posnel leta 1989 Sis-ter Kate. V prostem času igra hokej, precej pa je tudi v družbi s partnericami iz televizijske nadaljevanke. 0 svojih čustvih ne mara govoriti, močno pa se zavzema za prijateljstvo med moškimi in ženskami. Kdor je videl film z naslovom Thelkma in Louise, se nedvomno spominja malega lopova, spretnega avtoštoparja, ki zapeljuje, krade in potlej izdaja svojo zaščitnico. To je Brad Pitt, 27-letni fant deške zunanjosti in z nastopom teksaškega upornika iz filma Velikan. V zadnjem času se vse pogosteje pojavlja v spremstvu Juliette Lewis, ki so jo za vlogo v filmu Cape Fear nominirali za oskarja. Prepričan je, da njegov čas šele prihaja, kar bi spričo treh filmov (Johnny Suede, The Favor, Cool World), kijih ima v žepu, kar lahko verjeli. Drugi popularni junak nanizanke Bev-erly Hills 90210 je Luke Perry. Petindvajsetletni igralec prejme dnevno kar tri tisoč pisem svojih oboževalk, ki v njegovem liku Dylana McKaya vidijo Jamesa Deana današnjih dni. Trdijo, da ima očarljiv pogled, Madonna pravi, da močno seksipilen, v njem pa je tudi nekaj prvinskosti Eastwoodovega lika. Se pred letom dni je bil popolnoma neznani prišlek iz Ohia, ki si je kot sto drugih prizadeval dobiti vlogo v televizijskih serijah. Danes se filmske hiše tepejo zanj, on pa je s Foxom podpisal dveletno pogodbo. Urediti si mora tudi zasebno življenje, vendar še ne misli na resno razmerje, navdušuje se nad vožnjami po mestu, v svojem starem tovornjaku rad zahaja v nočna nakupovanja. Sanjari o hiši brez strehe, kamor bi nemoteno sijalo sonce in na Madonnino prigovarjanje vodi dobrodelne prireditve, na katerih zbirajo denar za obolele za aidsom. Chris Isaak je za razliko od naštetih fantov silak, nova inačiča mačoja, ki sicer še ni izkusil filmske slave, a lepo Brad Pitt poje in imenitno izgleda na fotografijah, na katerih razkazuje svoje mišičasto telo in ne skriva ambicij, da bi se zavihtel v filmski svet. S petintridesetimi leti je še vedno samski in je pravkar izdal svoj četrti album. Luke Perry LETOPICA SE JE REŠILA ZVERI Lepotica Robin Givens je do uspeha prehodila zares trnovo pot. Izbrali so jo za Miss Amerike, a so ji zaradi razgaljenih fotografij v Pen-house odvzeli naslov. Poročila se je z Mikom Tgsonom, boksarskim, a očitno tudi duševnim grobijanom in dolgo let se ga ni mogla rešiti. Končno svobodna je oklevala med pevsko in igralsko kariero in se slednjič odločila za film. Z devetindvajsetimi leti imenitno izgleda in sodeč po vlogi v filmu A Rage in Harlem se je tudi pred kamerami kar dobro znašla. NOVAi90BA MILIJONI DOLARJEV ZA ZABAVO Na top listi tistih, ki so za zabavanje ljudi najbolj plačani, je na vrhu štiridesetih imen, ki jih je objavil ameriški list Forbes, ameriški televizijski i-gralec Bill Cosby s 98 milijoni dolarjev. Njegovo premoženje ocenjujejo na 300 milijonov dolarjev Za njim je Oprah Winfrey (38), katere " talk show” prenašajo v petinpetdesetih državah in z njim naj bi do konca leta zaslužila 88 milijonov dolarjev. Sledi Kevin Kostner (37) z 71 milijoni, skupina New Kids of the Block z 62 milijoni, na petem mestu pa je producent in režiser Števen Spielberg (44) s 57 milijoni dolarjev. Med petnajstimi najbolje plačanimi zvezdami so še pevec Michael Jackson (34) z 51 milijoni, risar Charles Schulz (69) z 49 milijoni, pevka Madonna (34) z 48 milijoni, pevec Julio Iglesias (48) s prav tako 48 milijoni, rock skupina Guns N’Roses s 47 milijoni, televizijski zabavljač Johnny Carson (65) s 45 milijoni in, pevec Prince (34) s prav tako 45 milijoni dolarjev. BRVAN BR0WN Ob gledanju filma FX 2 so mnogi prepoznali koščeni obraz s premetenim nasmehom. Igralec Brgan Broum prihaja iz Avstralije in se mora za svojo popularnost zahvaliti televizijskim nadaljevankam, v katerih so ga spoznali povsod po svetu. Najpomembnejša nanizanka Pesem ptic trnovk mu je spremenila ne le profesionalno, temveč tudi zasebno življenje. Ljubezenska zgodba se je namreč v resnici razpletla precej drugače kakor v seriji, srce prelepe Rac-hel Broum ni osvojil Richard Chamberlaine, temveč možati Broum in se z njo poročil. Imata dva otroka in včasih skupaj zaigrata v filmu. Medtem je Broum posnel svoj prvi FX in se občinstvu močno priljubil, zato vse pogosteje nastopa v ameriških filmih, zaigral je s Tomom Cruisom v Coctailu, s Sigour-neg Weaver v Gorilah v megli, posnel nekaj avanturističnih dogodivščin •na temo FX in še nekaj zanimivih nadaljevank. Zasebno je zelo ljubosumen na svojo lepo ženo in najsrečnejši bi bil, če bi zapustila filmsko industrijo. To mu doslej še ni uspelo. DOGODEK PRED 74 LETI V JEKATERINGRADU BOLJŠI ČASI ZA DIALIZNE BOLNIKE SKRIVNOST BO POJASNIL PRINC FILIP V prihodnjih dneh bo angleški princ Filip dobil pismo moskovskega znanstvenika dr. Pavla Ivanova. To, za kar ga bo prosil strokovnjak za genetiko, je povsem nenavadno. Soprog angleške kraljice Elizabete naj bi namreč s svoje že precej plešaste glave žrtvoval nekaj las za znanstveno raziskavo. S takšnim skromnim čopom, menijo znanstveniki, bi lahko pojasnil skrivnostno smrt ruske carske družine Nikolaja II. Princ Filip je za to najprimernejši, ker je bila njegova prababica mati carice Aleksandre, genetske lastnosti pa se prenašajo po materini strani. Poleg princa bo v raziskavi sodelovalo še 29 sorodnikov carjeve družine, da bi tako dobili njene "prstne odtise". Rezultati raziskave bodo znani v pol leta. Dotlej bo dr. Ivanov v sodelovanju z angleškimi znanstveniki opravil raziskavo las in naredil primerjavo s človeškimi kostmi, ki so jih našli v bližini Jekateringrada v Sibiriji. So to res kosti carja Niko-i laja II., cesarice Aleksandre, treh otrok, hišnega zdravnika in treh služabnikov, ki Iso jih umorili 17. julija 1918 leta? Morilec carske družine Jakov Jurovski je v svojem dnevniku opisal, kako so skupaj z drugimi boljševiki naredili, da ne bi mogli carske družine nikoli več identificirati. Pobite so slekli in jih zažgali, zoglenela trupla vrgli v jamo zunaj mesta in jih polili z žveplovo kislino, nato so jamo zasuli, čeznjo pa je večkrat zapeljalo tovorno vozilo, da bi kosti zdrobilo. Če bo raziskava kljub temu pokazala, da gre za posmrtne ostanke carjeve družine, jih bodo prenesli v leningrajsko trdnjavo Perta in Pavla. Na sliki: car Niko- laj II. in poleg njega carica Aleksandra, od leve otroci Marija, Tatjana, Olga, Anastazija in carevič. NESSI ZOPET NA POVRŠJU Nessie, skrivnostna prebivalka škotskega jezera Loch Ness se je zopet prikazala na površju. Nič posebnega, saj se prikazuje fotografom že od leta 1934. Nekemu angleškemu fotografu ^imena ni botel izdati j je uspel posnetek šele letošnjega avgusta. To je malo nenavadno, kajti običajno se, zaradi turistov, pojavi Nessie že na pomlad. Umival sem si zobe, ko sem na jezerski gladini zagledal prikazen , pravi fotograf. Videl sem kakib šest čevljev dolg temen vrat z glavo, ki je molela iz vode. Takoj sem pograbil fotografski aparat in jo pritisnil. Gledala meje naravnost v oči, ko da bi me rada požrla.” Za zapoznelo prikazovanje Nessie imajo gospodarski strokovnjaki seveda pojasnilo: izračunali so, da jim prinese letno 170 milijonov mark in 2500 delovnik mest v turizmu. Da jim letošnje leto promet ne bi nazadoval, jo je bilo nujno priklicati na površje. Sicer pa je stvar najbolje pojasnil 86-letni Lam-berz Wilson: pred 58 leti je v jezeru Locb Ness plaval z gumijasto kapo v obliki kačje glave in turisti so takoj naredili prve posnetke skrivnostne Nessie. DIALIZA DOMA V Veliki Britaniji pravkar analizirajo prototip novega sistema za dializo, ki ledvičnim bolnikom prinaša vrsto ugodnosti, neodvisnot, gibljivost in manjši infekcijski rizik. Ambulantno dializo so sicer začeli u- v podjetju British Technology sedaj porabljati že v osemdesetih letih za bol- sistem izpopolnjujejo. Gre za stalno nike, ki niso mogli na hemodializo. Pa- podkožno vsajenje katetra s pumpico. cientu ni bilo treba v bolnišnici prebiti pet Kateter suši trebušno voltlino, ročno us-in več ur trikrat na teden in preživljati merjena pumpica, ki je na obeh kon-neprijetnega priklopa na aparature, ki z di- cih povezana s črevesjem, pa omogoča, da fuzijo prečiščujejo kri, pač pa so jim v ab- se preostala tekočina usmeri v mehur, kjer domen vnesli kateter, preko katerega je tekočina za dializo iz posebnih plastičnih vrečk prišla neposredno v trebušno votlino, škodljive snovi iz krvi so se širile po trebušni membrani in po določenem času se je tekočina izločila po istem katetru v prazno vrečko. Postopek so ambulantno opravljali trikrat ali štirikrat na dan. Vendar zdravniki niso bili najbolj navdušeni in so opozarjali na nevarnost infekcije, ki bi jo lahko povzročil zunanji kateter in na dejstvo, da bi lahko mehur zaradi nenehne neuporabe ščasoma popolnoma upešal. se izloča po normalni poti. Predstavnik tvrdke trdi: ker se celoten proces odvija znotraj telesa in ni v stiku z zunanjim okoljem, je infekcijsko tveganje zelo majhno. Seveda je treba natančno upoštevati higienska pravila in potlej je mogoče dializo opravljati prav povsod, doma, na poti, celo v odprtem prostoru. Najpomembnejše pa je, da mehur ohrani svoje naravne funkcije. Sedanja hemodializa je zamudna, draga in za bolnike neprijetna. VRTOGLAVICA NI VEDNO NEDOLŽNA Mnogo ljudi se zjutraj prebuja z vrtoglavico, najpogosteje zaradi nizkega krvnega pritiska, lahko pa so tudi drugačni ne tako nedolžni razlogi. Stvar lahko postane neprijetna in nevarna, ko začne človeku tako šumeti v glavi, da težko prisluhne sogovorniku, kar je verjetna posledica zožitve žil v možganih. Vrtoglavico lahko spremljajo motnje vida, podvojen pogled in to nakazuje začetno stopnjo nastajanja očesne mrene. Ce vas muči vrtoglavica, lahko najprej sami preverite, ali gre le za nelagodje ali pa bi bilo dobro takoj poiskati zdravnika. Napravite takole: stopite z nogami tesno skupaj, predse iztegnite roke, zaprite oči in nepremično stojte pol minute. Če vam to uspe, ne more biti nič hujšega. Ljudje se nad vrtoglavico najpogosteje pritožujejo zjutraj, kadar na hitro vstanejo iz postelje.Pametno se je za nekaj minut ponovno zlekniti. Če se vam zvrti med hojo, z obema rokama objamite glavo, mirujte in nekajkrat globoko vdihnite. Če se vam pogosto vrti, nikoli ne nagibajte glave preveč nazaj in bodite previdni pri različnih opravilih, denimo pri zamenjavanju žarnice ali čiščenju oken. Vrtoglavico povzročajo tudi slaba o-čala, napačno postavljen televizor pa seveda alkohol, zdravila, kava, kajenje. Pojavi se zaradi lakote, ker takrat možganske celice spričo padca ravni sladkorja dobivajo premalo energije. Vrtoglavica je lahko posledica porušenega sistema ravnotežja, za katerega skrbijo notranje uho, oči in taktilne celice na koži. Če informacije teh treh sprejemnikov niso usklajene, se človeku vrti. Našteli bi lahko najmanj tristo različnih vzrokov, delijo pa se v štiri velike skupine. To so srce in krvni obtok (visoki ali nizki pritisk, srčni utrip), vegetativne motnje, kot so stres, občutljivost za vremenske spremembe, menstrualne težave, nato spremembe vratnih vretenc in obolenja notranjega ušesa. V nekaterih primerih je zdravljenje nujno. Pri nizkem tlaku ali vegetativnih težavah zdravniki priporočajo gibanje, tek, plavanje, kolesarjenje, pomagajo masaže, tuširanje z mrzlo in toplo vodo, kopeli z rožmarinovim oljem in kakšen dober čaj za pospeševanje cirkulacije. Običajno je tako, da naj večji del klubskega občinstva sestavljajo mladenke in mladci, katerih starost sega nekje od rosnih srednješolskih let do kasnih študentskih, oziroma absolventskih, morda tudi nekaj let čez. Prav zato bi bil čas, da se zdaj, ko so oživele tudi univerze, pomudimo pri letošnjem klubskem dogajanju, ali bolje rečeno, pri napovedih za to sezono. Kot so redni obiskovalci in akterji nočnega klubskega žuranja že verjetno opazili, je klubsko dogajanje že oživelo in kaže, da bo počasi okrevalo vsaj do bledih reminiscenc na pogoje, ki smo jih bili vajeni v zlatih časih prehoda iz socializma v takozvano demokracijo. Po domače bi se tistim časom lahko reklo kar brezvladje, saj se ni natančno vedelo, kdo vse plačaj pijače pa je bilo v obilju. Sploh se lahko za leta v drugi polovici osemdestih reče, da so prinesla razmah klubske scene, predvsem podzemne, kar naj bi predstavljalo odgovor na klasično diskotečno ponudbo. Zaradi razvoja klubov, kjer so lahko igrali rock bendi, se je razvijala tudi un-derground scena, kot se temu pač popularno reče, hkrati z njo pa tudi neodvisno založništvo. V kolikšni meri je vojna, v Jugi uničila obetavne začetke nekakšnega normalnega kulturno glasbenega dogajanja mimo mainstream mehanizmov pa ni potrebno posebej razpredati. Po domače povedano, smo v Sloveniji zopet tam, kjer smo bili pred nekaj leti, pa še srečo smo imeli. Ce je bil v herojskih časih mladinskih delovnih akcij denar za financiranje mladinskih klubov še najmanjši problem in je bilo treba paziti le na dolžino jezika, je v svinčenih časih svobodnega podjetništva prav denar tisti, ki omejuje, oziroma določa obseg razvoja klubskega življenja. Nova pravila igre torej določajo povsem drugačen pristop. Edino kar ostaja enako, je količina vloženega prostovoljnega dela - prej zaradi moralno političnih vzgibov in danes zaradi ubožnih sredstev, ki jih država lahko in želi namenjati tovrstnemu dogajanju. Kot paradoks se tu pojavlja Ljubljana, kjer se v nasprotju s prejšnjimi leti, ko je veljala za več ali manj mrtvo mesto - častne izjeme so seveda izvzete - dogaja presenetljivo dosti. Če je takšen vtis le posledica piškave ponudbe zadnjih dveh sezon ali pa gre res za zanesljivo vračanje k nekdanjemu kvalitativnemu nivoju bo verjetno pokazal čas. Kar je zares pomembno, je dogajanje samo. Konec koncev je že finančna inekcija, ki so jo dobili Kudovci za realizacijo Trnfesta več kot očiten dokaz, da brez denarne pomoči pri kulturi ne gre, pa naj gre za sub, under ali kakršnokoli drugo kulturo. Povrhu vsega so ta sredstva prav malenkostna v primerjavi z denarji ki jih že od nekdaj - in tudi zdaj ni nič drugače - dobiva takoz-vana resna, mainstream kultura. Da je soobstoj različnih kultur več kot nujen, je morda res jasno vsem, toda v kolikšni meri so potem na kulturnem min- istrstvu pripravljeni odvezati mošnjiček - to pa je že druga zgodba. Tu namreč nastopi politika in v deželi, kjer je sosed pripravljen zažgati sosedov skedenj, ker je njenu samemu crknila krava, ima politika kaj malo opraviti s kulturo. TELEVISION so očitno mislili zares' z ponovnno združivijo. Pred kratkim so namreč izdali nov album, ki se imenuje preprosto ”Television”. Legendarna skupina je ob koncu sedemdesetih veljala za enega izmed najbolj vplivnih bendov novega vala, album ”Marque Moon” iz leta 1977 pa za enega najboljših vinilnih debijev. Na albumu, ki je izšel po štirinajstletnem molku, se nahaja deset posnetkov, skupina pa se pripravlaj na evropsko turnejo. MEGA CITY FOUR bodo izdali živi album. Imenoval se bo ”Inspiringly Ti-tled (The Live Album)”, posnet pa je bil spomladi na koncertu v Cambridge Junction klubu. Izšel naj bi pri založbi Big Life čez dober teden. REM so izdali nov single z naslovom ” Drive”, te dni pa bo izšel tudi novi al- bum, s katerega je single tudi vzet. Album nosi naslov "Automatic For The People”. Single je izšel na različnih formatih. Sedeminčer je podprt z ”World Leader Pretend”, medtem, ko dve različni CD verziji prinašata še ” First We Take Manhattan”, priredbo skladbe Leonarda Cohena in ”It’s A Free World, Baby” ter ”Winged Mammal Theme”. KONCERTI SANK ROCK - LITVA 92 NATURNEJI KOT DOMA V Rogaški Slatini, točneje v Kulturnem Domu, bodo 17.10. nastopili LAIBACH. Njihova slovenska turneja, ki se bo začela 9. in 10. oktobra v Trbovljah se bo tako očitno izognila večjim mestom. V Rogaški Slatini bodo organizatorji podprli koncert še z otvoritvijo razstave likovnih del Mateja Pirhavca. Otvoritev bo ob 16. uri. Lahkomiselno izzivati globoko vinjene mišičnjake. ——.IMF 'l£ 1 »s . 'L.^ __ Gostoljubni Litvanci so junake Shank rocka proglasili za viteze okrogle mize, saj jim je uspelo še vsako mizo napolniti do vrha, medtem ko je šampanjec tekel v potokih. Na stejdžu gre pač dosti energije, sploh pa še nihče ni slišal, da bi se kdo v Litvi zredil. Takole so izgledali po povratku iz Panevežyske glasbene šole, kjer so se seznanili z litvansko himno in vročekrvnimi mladimi čembalistkami. Shank rock, kakršnega poznajo naše babice. Za dobro voljo so razvneli tud goste restavracije, kamor so bili povabljeni, vendar so se zaradi visoke povprečne starosti plesalk odločili za prekinitev ognja, s čimer so preprečili marsikateri srčni infarkt. Dobrodošli doma! tekst In slika LucaS Velika Britanija (NME)-albumi 1. MIKE OLDFIELD - Tubular Beliš II 2. RONETTE - Tourism 3. KYLIE MINOGUE - Greatest Hits 4. ERIČ CLAPTON - Unplugged 5. BELINDA CARLISLE - The Best Of Belinda Vol 1 6. ANNIE LENNON - Diva 7. LIONEL RICHIE - Back To Front 8. ROGER WATERS - Amused To Death 9. THE SMITHS - Best...l 10. NEIL DIAMOND - The Greatest Hits 1966-1992 Velika Britanija (NME) -neodvisni albumi 1. BABES IN TOVLAND - Fontanelle 2. EUGENIUS - Odmalama 3. SUGAR - Copper Blue 4. THROWING MUSES - Red Heaven 5. SEBADOH - Rockin’ The Forest 6. THE BELTOVVER - Popdropper 7. DROP NINETEENS - Delaware 8. KITCHENS OF DISTINTCTION -Death Of Cool 9. SMASHING PUMPKINS - Gish 10. THE LEVELLERS - Levelling The Land ZDA (Billboard)-singli 1. BOYZ II MEN - End Of The Road 2. TLC - Baby^Baby Baby 3. BOBBYBROWN- Humpin’Around 4. GUNS’N’ROSES - November Rain 5. SHAKESPEARA SISTER - Stay 6. EN VOGUE - Giving Him Some-thing He Can Feel 7. PAT SMYTH - Sometimes Love Just Ain’t Enough 8. JON SECADA - Just Another Day 9. HOUSE OF PAIN - Jump Around 10. TECHNOTRONIC ft. YA KID K - Move.This Slovenija-Ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. FAITH NO MORE - Everything’s Ruined 2. SUICIDAL TENDENCIES - Eli Kate You Better 3. HELMET - Ironhead 4. NICK CAVE & THE BAD SEEDS -I Had A Dream, Joe 5. TOM VVAITS - Going Out West 6. THE YOUNG GODS - Gasoline Man 7. SCREAMING TREES - Nearly Lost You 8. THE B 52’s - Tell It Like T-h-i-s 9. TEMPLE OF THE DOG - Hunger Strike 10. RED HOT CHILI PEPPERS - Bre-aking The girl PISMA”^||l^» Protest občanov Krajani Jurkloštra že štirinajst let trkamo na številna vrata v občini in republiki, da bi razumeli naše probleme in nam uredili cesto do Jurkloštra, ki je republiškega značaja. Žal smo prišli do spoznanja, da nas nihče v državi Sloveniji ne jemlje resno, da so obljube prazna fraza, kraj Jurklošter pa postaja vse bolj osamljen in prazen. Zato tudi tako veliko starejših in malo mladih v kraju. Ni nam vseeno, da smo tako zapostavljeni in da je za nas od besed in obljub do dejanj tako dolga pot. Naša odločitev je dokončna. Pripravljamo se na vsesplošni protest. Naše zahteve, stare 14 let so: - takojšnji pričetek del na cesti Mišji dol - Jurklošter v dolžini 1.800 metrov v izvedbi, kot je do Mišjega dola; - asfaltna cesta Jurklošter - Dežno v smeri proti Šentjurju v dolžini 7.000 metrov in - ureditev asfaltne ceste Jurklošter - Sele na Lisco v dolžini 6.000 metrov. Pripravljeni smo se pogajati. Ultimat za to, da se na miren in zanesljiv način dogovorimo je ponedeljek, 28. septembra 1992. če nam do tega datuma ne bo nihče prisluhnil (zahtevamo pa, da delegacija najavi prihod v Jurklošter) in se pogajamo na mestu samem, bomo za en dan, t.j. v ponedeljek, 5. oktobra 1992 opozorilno zaprli vse ceste, ki vodijo v Jurklošter in pripravili javni protest. Tako bo tega dne onemogočen vsakršen vstop, oz. izstop vsem vozilom v Jurklošter in obratno. Tega dne okrog 110 ljudi ne bo moglo na delo, okrog 80 osnovnošolcev in srednješolcev ne bo šlo v šolo, oddanega ne bo okrog 2000 litrov mleka in ostala kmetijska proizvodnja, vozili ne bodo avtobusi. Ceste bomo fizično zaprli in jih bomo odprli šele, ko se bo kdo od odgovornih s krajani in posebnim Odborom prišel pogovarjati. V nadaljevanju našega protesta imamo namen poleg tega izvesti še niz blokad in bojkotov, dokler se naše zahteve ne uresničijo. Pričakujemo vso resnost vseh odgovornih do tega vprašanja. RIHARD PUŠNIK, Predsednik KS Jurklošter Teden boja proti kajenju Boj je nasploh zgrešena akcija. Tu boj ne bo uspel, ampak gre za vzgojo, osveščanje, kulturo in kritje stroškov za večji riziko pri zdravju. Dosedanji način je realsocialističen in je le navidezno solidaren, v praksi pa daje potuho tistim, ki za zdravje ne v praksi pa daje potuho tistim, ki za zdravje ne skrbijo, kaznuje pa tiste, ki za zdravje skrbijo. Predlagam, da se na vsak cigaretni zavojček napiše, da je kajenje zdravju škodljivo, v ceno pa vkalkulira določen procent za zdravstveno varstvo, ki je zaradi kajenja bolj ogroženo. Na ta način tisti, ki hoče kaditi in nezdravo živeti par-ticipira za svoje užitke in hoteno rizično življenje. Tisti, ki se trudijo živeti na zdrav način, tako niso kaznovani, ampak stimulirani. Tako bi moralo biti tudi pri alkoholizmu. Tisti, ki nezdravo živijo ali si privoščijo prekomerno take užitke, naj prispevajo več tudi za zdravstveno varstvo pri vsakem takem nakupu. Ta denar pa se mora obvezno odvajati v sklad za zdravstveno varstvo in preventivo. Lažna solidarnost in kaznovanje tistih, ki skrbijo za zdrav način življenja tako odpade. RK si naj pridobiva denar s svojo izključno humano dejavnostjo v obliki racionalnega pokrivanja stroškov in prispevkov, ki ima proračunska sredstva za plače funkcionarjev. To vodi v neracionalnost. Poslanci bi morali zahtevati tozadevni zakon in tako preiti iz realsocialistične prakse v demokratično, pravičnejšo in odgovornejšo obliko delovanja na tem področju. Tako bi dejansko prešli od besedičenja k dejanjem, od boja k kulturnemu ravnanju, ki je v skladu z osebno dogovornostjo brez prisile in kazni. FRANC ŽABUKOŠEK, Šentjur Koga moti krščanska cerkev Šokirani in skoraj obnemeli smo zrli v polmesec in zvezdo, znak islama, narisani na šmarski cerkvi v Velenju. Nikoli nismo bili pretirano verni, še manj katoliški fanatiki, pa vendar človeku ni vseeno ob pogledu na to orientalsko umetnost. Slovenci smo bili vedno katoliki in to bomo tudi ostali. Tudi druge veroizpovedi so že zgodovinsko prisotne med nami in nikoli nas niso motile, pravzaprav jih sploh nismo opazili, tako da verske nestrpnosti do danes v Sloveniji nismo poznali. Kar naenkrat, koncem 20. stoletja, pa se med nas vsili neka tuja, nam neznana, svetu pa priznana, najbolj ekstremna veroizpoved. Ni naš namen, kogarkoli obtoževati za ta incident, vendar pa se moramo vsi skupaj zavedati, da Slovenci nismo nikoli risali križev na džamijah in tudi nočemo gledati islama na naših verskih objektih. Mi Slovenci in katoliki, te vere v državo nismo pripeljali, zato tudi nočemo imeti z njo težav. Zahtevamo pa od vladajoče strukture, točneje od Notranjega ministrstva, da temu problemu posvetijo več pozornosti. To ni prvi primer na tej cerkvi, želimo pa da bi bil zadnji in zato pričakujemo s strani policije odločne in učinkovite ukrepe. Nas ne zanima kdo je to narisal, niti ni pomembno katere narodnosti in veroizpovedi je bil storilec, za nas je pomembno to, da se kaj takega do sedaj ni dogajalo in naj se skrajneži ene ali druge strani pri tem delovanju onemogočijo. Tako se je začelo v Bosni in tako se lahko začne pri nas, česar pa ne moremo in ne smemo dovoliti. Naša dolžnost je, da na primer opozorimo, čigava pa je dolžnost reševanja le tega, pa se točno ve in zato zahtevamo od dotičnih, da primeru pristopijo bolj resno, da ne bi take ”malenkosti” dobile hujše posledice. ŠTORMAN ADOLF, Velenje Streznimo se V zadnjih dneh so se na programu TV Ljubljana dvakrat pojavile oddaje o problematiki beguncev iz BiH, ki so v Sloveniji. Ob poslušanju gospoda Kranjca, ki je pooblaščen, da skrbi za begunce v Sloveniji, ko je izjavil, da bo Slovenija morala začeti plačevati še za 55.000 beguncev, ki so nastanjeni pri sorodnikih v Sloveniji - mi je postalo malo slabo. Nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem videl gospoda Kranjca, kako je z neverjetno lahkovernostjo naprtil slovenski državi še nadaljnje, dodatno finančno breme: torej ni dovolj, da jih vzdržujemo cca 63.000 (morda tudi več) v zbirnih centrih, zdaj bomo začeli vzdrževati še 55.000 beguncev, ki živijo pri sorodnikih. Nezaslišana dobrota, pa saj nas je sama dobrota kot Samaritana. Spet se trudimo, da bi svetu in našim južnim sosedom dokazali, kako smo človekoljubni, kako sočustvujemo s človekom v nesreči. In to dokazujemo pri vsem gospodarstvu, ki je v velikih težavah in se bori za obstoj pri vseh 100.000 brezposelnih Slovencih. Kljub temu, da imamo sami komaj za preživetje, smo si sedaj naprtili še vzdrževanje cca. 55.000 beguncev, kot je dejal gospod Kranjc, ki žive pri sorodnikih v Sloveniji. In še vedno prihajajo, k sorodnikom. Vedno več jih je. Celo odrasli moški, ki bi se v BiH morali boriti proti srbski vojski. Do kdaj, vas vprašam, bodo naše oblasti spuščale čez mejo v Slovenijo vojne obveznike iz BiH, da bodo skriti pri svojih sorodnikih. In do kdaj bomo mi vse take in druge begunce vzdrževali ter na vse strani sveta dokazovali našo dobroto in požrtvovalnost. Kjerkoli je bil v preteklih letih potres v Jugoslaviji ali poplave, smo bili Slovenci hitri z našo pomočjo, materialno in finančno. Ko so prišli begunci iz Hrvaške cca 20.000, se je vsa Slovenija zganila in darovala beguncem in jih vzdrževala. Kaj imamo za zahvalo? Neporavnane račune s strani hrvaške vlade, klevetanja Slovencev ter kampanjo blatenja Slovenije in Slovencev v hrvaškem tisku. Torej, kaj smo dokazali s svojo človekoljubnostjo do hrvaških beguncev? Temu podobno se bojim, da bomo nekoč dobili podobno priznanje tudi od bosanskega tiska in oblasti iz BiH. Da nam nihče, vsaj delno, ne bo povrnil ogromnih izdatkov za begunce iz BiH, mi je že sedaj jasno. Smo pač na Balkanu in tu še posebno velja nazi-ranje: prevarati, izkoristiti. Zato bi predlagal, delujmo dobrotvorno, vendar do gotove, razumne meje, nikakor pa ne dopustimo, da bi zaneseni posamezniki, ki vodijo begunsko problematiko v svojih samaritanskih ekstazah odvedli nepovratne vsote in dokončno obubožali slovenski narod. In ne pričakujemo priznanja za našo človekoljubnost od sosedov. Smo premajhen narod, da bi nam bil katerikoli narod hvaležen. Ko nas izkoristijo, nas brcnejo proč kot naivnega otroka. Dokazovali in dokazovali smo dolgo časa, človekoljubnost, tudi v preteklosti in ničesar nikomur dokazali. Veliko brezposelnih Slovencev in njim dokazovati našo človekoljubnost in dobrotvornost ter pomagati vzdrževati mlade slovenske družine z majhnimi otroci, brezposelne mamice in po- magati slovenski mladini, da bi se vključila v proizvodnjo. Tu dokazujmo našo človekoljubnost! TOMAŽ PAVLIN, Domžale G. ministru Igorju Bavčarju Prvič v življenju se mi je dogodilo, da je državni organ - urad poskrbel in poslal uradni dokument državljanu-nki. Vendar hvala! Za tako potrdilo o državljanstvu. Vračam Vam vsa potrdila družine, ki so označena pod zaporedno številko potrdila: 493649 (Hočevar Marijan Štefan), 489106 (Hitij Hočevar Stanislava Marija), 492518 (Hočevar Denis) in 491893 (Hočevar Alma). Potrdila so tiskana na rumenem papirju in izdana 11.9.1992, prejela sem jih včeraj 21.9.1992. Vrnitev utemeljujem s sledečim: Potrdila so izdana na podlagi 171. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - Uradni list SFRJ št. 4I/86 in v zvezi s 4- členom Ustavnega zakona - Uradni list RS, št. 1/91-1. Člen 4- Ustavnega zakona RS pravi: ”Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Pristojnosti, ki so jih imeli po predpisih iz prejšnjega odstavka organi in organizacije SFRJ, preidejo v skladu s tem zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije. Ce takega organa oz. organizacije ni, Izvršni svet Skupščine Slovenije določi začasno pristojni organ oz. organizacijo”. 171. člen SFRJ (Uradni list 41/86) ima sedem točk, med katerimi navajam: (4) "Z uradno evidenco je mišljena evidenca, ki je bila vzpostavljena s predpisom oziroma samoupravnim splošnim aktom organizacije ali skupnosti, kateri je zaupano javno pooblastilo . .. (7) Ce stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, misli, da potrdilo oziroma druga listina, ki ji je bila izdana, ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oz. druge listine. Organ mora izdati posebno odločbo ...” 1. Moti me ( in mnogo drugih državljanov, ki neusmiljeno na terenu "godrnjajo in se zgražajo”) sklicevanje na uradni list SFRJ. Prav v teh dneh, ko zahtevamo v združenih narodih, da je SFRJ "mrtva” in glasujejo o tej ”smrti”, se Vaše ministrstvo še vedno sklicuje na ”pokopane akte - predpise”. 2. Sprašujem zakaj in kdo je odgovoren, da ni bil sprejet še Zakon o splošnem upravnem postopku Republike Slovenije? Ali še ni bil pripravljen ali tiči kje v skupščini, ali...? 3. če državljan zaprosi za potrdilo o državljanstvu na občini, izdajo ”odločbo”, ki glasi: "Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije izdaja na podlagi 42. člena Zakona o državljanstvu RSlovenije (Ur. list RSlovenije, letnik I, št. 1/91), na prošnjo, ki jo je vložil........., zaradi sprejema o državljanstvu Republike Slovenije ODLOČBO: V državljanstvo Republike Slovenije se sprejme........” Zakaj Vaša dvojna navodila - občinskim ljudem ena, državljanom druga? 4- Državljani plačujemo davke, za to tudi, da bi državni organi pravilno vodili, organizirali, ”servirali”, uradne dokumente državljanom. Z Vašim dopisom na potrdilu o državljanstvu in verjetno še z nekorektnimi navodili upravnim organom, pa dokazujete, da niste sposobni voditi ministrstva. Vsak podpis je uradni dokument in vedeti morate, kaj ste podpisali s polno odgovornostjo. Ali je bila taka oblika in tekst v tej situaciji sploh primerna izdaje? Trdno sem prepričana, da bi z vstopom v Evropo ali sprejemom v članstva različnih organizacij potrebovali še eno, drugačno potrdilo, po evropskih standardih, z evropsko evidenco. Zakaj niste počakali še eno leto ali pa pripravili Zakon o upravnem postopku in ga ”spravili” skozi skupščino? 5. Dovolim si trditi, da ste odgovorni za ta projekt in za vse potrošene tolarje v zvezi s tem projektom. 6. Opozorim naj še na poslana potrdila o državljanstvu z dne 28.8.92, ki ga je prejel sin Denis Hočevar pod štev. 492646 (glej priloženo fotokopijo, original sem zavrgla po javnih obvestilih in k sreči ohranila fotokopijo), ki se v ničemer.glede uradnih "informacij" ne razlikuje od današnjega. Razlika je v barvi papirja in pa v zaporedni števili potrdila. Ker sem menila, da imate urejeno evidenco tudi glede izdaje potrdil, bi pričakovala, da bo ime, priimek in potrdilo vodeno vedno pod isto številko, žal pa ni. Tudi to je razlog, ki mi daje slutiti, kako neurejeno je Vaše ministrstvo! 7. Ponovno sprašujem, ali so ta potrdila v skladu z evropskimi standardi? Ali tudi v drugih državah ”zanikajo” korenine izvora svojih državljanov, ali mora imeti državljan poleg tega potrdila še kopico dodatnih, n.pr. rojstni list,... itd? 8. Ne glede na "pojasnilo” na levi strani tega poslanega potrdila o državljanstvu, večina državljank-nov sprašuje, zakaj sploh potrebujejo ta potrdila. Menim, da je bilo v sredstvih javnega obveščanja premalo ali nič poudarjeno, kaj naj državljani ”počnejo” s tem "listkom”. Ni tako malo pripomb državljanov Slovenije na to "potrdilo” ali ljudi drugih narodnosti, ki se "muzajo” in nasmihajo bistrosti in taki organiziranosti Slovencev. V pričakovanju na Vaš odgovor, Vas pozdravljam! P.S. Dolžni ste mi še odgovor od lani, ki sem ga postavila v ribniški skupščini in Vam ga je pismeno poslal g. župan SO Ribnica F. Mihelič v zvezi s prisluškovanji po telefonih! V vednost: časopisnim hišam: DELO, Slovenec, Dnevnik, Slovenske brazde, g. F. Bučarju, G. Bavconu (št. 7 tega dopisa), repub. poslancu g. Francu Lovšinu, županu SO Ribnica PRILOGA: 4 kosov rumenih potrdil, o-menjenih na prvi strani dopisa. STANISLAVA MARIJA HITIJ HOČEVAR, Ribnica Šentjursko občinsko praznovanje Šentjurčani imamo 24-september za svoj praznik. To je po volitvah 1990 nov termin z novo vsebino. Na svečani seji občinske skupščine Šentjur to ni bilo omenjeno, prav tako sem ugotovil, da nekateri, zlasti gostje, dejansko ne vedo, kakšen pomen ima ta praznik. Imel sem zamisel, da to povem, vendar, da ne bi motil utečenega protokola, sem se odločil, da to zapišem. To sem sklenil še zlasti po sicer dobronamerni zaključni misli, ki jo je izrekel župan v svojem govoru in ni pravilna. Ko je na kratko prikazal probleme in nakazal usmeritve in rešitve, je zaključil s priporočilom, da naj ne gledamo v preteklost, kajti v bodočnosti je naša bodočnost. Resnica je, da ima vsaka stvar svoj začetek, ki ima vedno pomen in smisel v resnici, da le kdor ima preteklost, ima tudi sedanjost in prihodnost. Preteklost je treba sprejeti takšno, kakršna je bila v resnici, brez olepšav in iluzij. Vse, kar je bilo dobro, naj bo za vzgled, vse, kar je bilo slabo, pa za svarilo, da se ne bi več ponovilo. Pristranost pri tem je krivična in kot taka ločuje in hromi prizadevnost za složnost v različnosti. Resnice iz preteklosti se ni bati, se je niti sramovati, nasprotno, treba jo je iskati, saj nam pomaga živeti in na spoznanjih in izkušnjah izboljševati življenje. Za to vendar tudi gre. Resnično je spoznanje, da smo vsi in da je vse minljivo, le dela in dejanja so naš spomin. Zato je prav, da se v sedanjosti vedno zavedamo tudi vse preteklosti, ker le tako najdemo tudi smisel za prihodnost. Na podlagi teh dejstev predstavlja 24-september rojstni dan Šentjurja. To je dan, ko je ta kraj pridobil v preteklosti trške in leta 1990 mestne pravice. Kraj je zgodovinsko gledano nastal kot eno od noriških središč, ki ga je takrat predstavljal Rifnik. Poleg tega ugotavljamo, da je to dan smrti našega velikega rojaka Ponkovljana škofa A. M. Slomška, ki ima za Slovence in za slovenstvo neminljiv spomin in zato želimo, da postane naš svetnik in priprošnjik. Navadni ljudje pravimo, da je to slučaj, ker sta obe dejanji nastali v naši zavesti neodvisno eno od drugega. Teologi pa nas učijo, da je to božja volja. To bo verjetno držalo, kajti to sovpadanje ima smisel in za nas oboje velik pomen in vspodbudo. če hočemo v življenje in v večnost taki, kakršni smo ali kakršni želimo biti, potem velja za vse Slomškovo napotilo: LJUBITE SVOJ ROD, SPOŠTUJTE SVOJ JEZIK IN VERA BODI VAM LUČ, MATERIN JEZIK PA KLJUČ DO SPOŠTLJIVE 0-MIKE. To je torej za Šentjurčane in okolišane še zlasti pomembno, saj smo kot domačini najmlajšega in najmanjšega slovenskega mesta, nekateri pravijo tudi mesta Ipavcev, dolžni še veliko storiti, da bomo vzorni meščani po duši in telesu. V tem duhu pa je tudi praznovanje smiselno in prav je, da se tega vedno zavedamo, ko ob tem ocen-, jujemo, kako se razvijamo ali rastemo. FRANC ŽABUKOŠEK, Šentjur NOVfi30BA ____ STOPITE BUZE, SLOVENSKI VOJAKI - ■ 1 I-1 ' ^ J HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. 'H?HZ lahkoto boste porabili preveč denarja, potem pa pričakovali, da vam bodo drugi širokosrčno priskočili na pomoč. Vse mogoče izgovore boste našli, da vam ne bo treba biti doma. Vaš partner ne bo navdušen. Srečne številke 3, 9, 17, 22, 37, 43. Bik 21. 4.-20. 5. Z zaupanjem lahko gledate v prihodnje dni. Obisk, ki je napovedan, vas bo osrečil. Če pričakujete rešitev finančne zagate, morate biti potrpežljivi. Poklicno boste uspešni, tudi zdravstveno počutje bo dobro. Srečne številke 4, 11, 23, 25, 29, 38. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Kaže, da boste uresničili svoj potovalni cilj, a do tja ne bo šlo vse preveč gladko. Dobro preglejte svoje finance. V poklicu vas čaka manjša težava, ki ima lahko posledice. Izogibajte se stresom. Srečne številke 5, 11, 16, 26, 33, 39. Škorpijon 24. 10.-22. 11. nmiS Device in tehtnice vam bodo I^HlHpihale na dušo, najbolje, da z njimi soglašate. V zakonu poskrbite za dobro počutje partnerja. Dobili boste povabilo, ki ga ne odklonite. S težavami se spoprimite kar takoj. Srečne številke 3, 13, 33, 37, 40, 42. PREVERITE SAMI SEBE KAKO PRENAŠATE LAŽNIVCE Prav gotovo ste se že kdaj zlagali. Morebiti ste se pobahali ali želeli zase kaj dobrega izrtžiti. Mnogo je izgovorov in nekateri mislijo, da z laganjem ni nič narobe. Kako vi prenašate lažnivce? 1. Kako se počutite, kadar nekoga ulovite v laži? A) Neprijetno mi je ............ 0 B) Odvisno od tega, kakšen sta namen in kakšna teža laži .......... 3 C) To se mi ne zdi nič posebnega 6 2. Kdaj je po vašem mnenju dovoljeno lagati? A) Če to drugih ne prizadene .... 1 B) če to drugih ne žali......... 3 C) Če želi nekdo zaščititi tistega, ki laže.............................._ 6 3. Mladenko na sliki so ujeli v laži. Kako reagira? A) Obžaluje .................... 0 B) Naprej trdi svoje............ 6 C) Želi se opravičiti........... 4 4. Katere so po vašem mnenju nujne laži? A) Nedolžne, ki so pogosto boljše od resnice ......................... 3 5. Ali sprevidite, kadar nekdo laže? A) Da, že po videzu takšnega človeka .............................. 6 6. Zamudili ste. Kaj v takšnem primeru rečete svojim partnerjem? A) Najdem kakšen izgovor........ 1 B) Sploh se ne opravičim........ 3 C) Takoj se opravičim .......... 6 7. Ali radi pretiravate? A) Ne............................ 0 Bj Da, vendar zmerno...............3 C) Da, pogosto ................... 6 8. Kako se počutite, kadar lažete? A) Zelo neprijetno .............. 3 B) Povsem normalno............... 5 C) Vest me peče ................. 0 Od 1 do 15 točk Slab lažnivec ste in to veste. Kadar govorite neresnico, se nelagodno počutite, to se odraža na vašem obrazu in v načinu govorjenja, ker se ne morete sprostiti. Tako tisti, ki vas poznajo kot tisti, ki vas vidijo prvič, sprevidijo, da vam laž gre slabo od rok. Ne lažite, ljudje cenijo iskrenost. Od 16 do 34 točk Raje imate resnico, a v določenih okoliščinah, če želite kaj poudariti ali nekaj doseči, ste pripravljeni na male laži. Te se vam ne zdijo nič posebnega in pri njih niti ne trepnete z očesom. Ne mislite, da tudi drugi o lažeh, ki jih sebi dopuščate, mislijo enako. Laž ima kratke noge in kadar jo drugi odkrije, vam škodi. Še posebej zato, ker ne uživate v njej. Več kot 35 točk Tako spretno znate lagati, da vam celo tisti, ki vas dobro poznajo in vedo za to vašo lastnost, ne morejo priti do konca in so v dvomih, ali morebiti le govorite resnico. Nagnjeni ste k pretiravanju, lažete pa tudi, da bi se izognili sporom. Vendar ne mislite, da okolica vaš odnos do resnice odobrava, popravite se in bolj vas bodo cenili. Dvojčka 21. 5.-21. 6. FV1 Novosti bodo zahtevale hitro Miti ukrepanje in prilagajanje. Precej boste zaposleni, a vam bo šlo delo odlično od rok. Svoji okolici in partnerju pokažite več razumevanja. Pazite zlasti na prehrano. Srečne številke 3, 7, 16, 23, 41, 43. Rak 22. 6.-22. 7. Razne spremembe in obljube vzemite z rezervo, srečnejši boste, če boste zaupali sebi in se ukvarjali s svojim konjičkom. Sicer se boste v prihodnjih dneh veliko jezili. Koristilo vam bo samo veliko spanja. Srečne številke 11, 15, 30, 43, 44, 45. Lev 23. 7.-23. 8. P®*"] Konec tedna boste presenečeni, Uh&lS toliko zanimanja zase niste pričakovali. Partner vas bo razvajal. Preveč osvajalni nikakor na bodite, se boste zamerili tistemu, ki vam je najbolj pri Srcu. Srečne številke 2, 3, 17, 19, 33, 35. Strelec 23. 11.-21. 12. Ljubeznivo in prijateljsko vas bodo opozorili na realnost. S partnerjem vas čakajo prijetne ure pri skupnem načrtovanju prihodnosti. Pri nekem flirtu pomislite na jutri, v službi ne podcenjujte naloge. Srečne številke 4, 7, 9, 12, 29, 20. Kozo. og 22. 12.-20. 1. ■FJDa življenje ne bo enolično, BSflbodo poskrbele nenavadne novice. V ljubezni ne bodite molčeči. V poklicu je vaša častihlepnost vsem znana. Energijo vam bo dalo več beljakovinske hrane, zelo jo potrebujete. Srečne številke 5, 15, 16, 23. Vodnar 21. 1.-19. 2. Pred vami so zanimivi dnevi. Delo, ki vas čaka, boste opravili z lahkoto, zadovoljna bo tudi bližnja okolica. V vsem se boste pokazali z najlepše plati in to bo dobro tudi za vašo poklicno prihodnost. Srečne številke 7, 21, 23, 28. Devica 24. 8.-23. 9. Zdravstvene težave ne jemljite preveč lahko, da se ne bi izcimilo kaj hujšega. Finančno vam slabo kaže, tudi v ljubezni boste razočarani. Partner vas bo skušal postaviti na laž. Pazite na prehrano. Srečne številke 1, 3, 11, 14, 22, 31. Ribi 20. 2.-20. 3. V ospredju bodo jesenski načrti. Vse dobro pretehtajte in preračunajte, pa vam ne bo nič spodletelo. Poklicno naredite vse, kot od vas zahtevajo, to se bo obrestovalo. Nikakor ne pozabite na zdravje. Srečne številke 9, 10, 18, 23, 25, 37. BESEDE PISATELJA OSCAH WILDE "Pravijo, da strast pripravi človeka do tega, da mu romajo misli v krogu. Res so zgrizene ustnice Doriana Graya z odvratno vztrajnostjo spet in spet oblikovale tiste rahle besede o duSi in čutih, dokler se mi nu zazdelo, da popolnoma izražajo njegovo zadnje razpoloženje in ni opravičil strasti, ki bi brez tega prav tako obvladovale njegovo razpoloženje, Se s pritrditvijo razuma,- Iz celice v celico njegovih možganov se je plazila ta edina misel; in divja sla po življenju, najbolj grozna od vseh človeških apetitov, je napolnila vsak trepetajoči živec in vsako vlakno v njem. Grdota, ki jo je nekoč sovražil, mu je bila zdaj iz istega razloga ljuba. Grdota je bila e-dina resničnost. Hripavo vpitje, gnusne beznice, surove sile neurejenih življenj, zavrženost tatu in izobčenca, vse to te je pretreslo močno in bloboko in bilo bolj živo kot očarljive oblike umetnosti in sanjave sence poezije. Potreboval jih je, da pozabi. Dorian se je zdrznil in se ogledal po grotesknih stvorih, ki so ležali v tako fantastičnih pozah na raztrganih žimnica. Zviti udi, zevajoča usta, izbuljene oči brez leska so ga prevzeli. Vedel je, v kako čudnih nebesih trpe ta trenutek in kako puščoben pekel jih bo naučil skrivnosti novega užitka. Bolje jim je bilo kot njemu. Njega so morile misli. Spomin mu je razžrl dušo kot strašna bolezen. Hotel je uiti samemu sebi. Dejansko življenje je kaos, v domišljiji pa je nekaj' strahotno logičnega. Domišljija je najhujše kesanje, da sledi grehu za petami. Domišljija položi zločinu gnus in grozo v naročje. V običajnem, stvarnem svetu, hudobneža ne doleti kazen in dobrega ne plačilo. Močni uspejo, šibki podležejo." (Slika Doriana Graya) ODSOTNOST FIGURE V celjskem Likovnem salonu je do 17. oktobra na ogled posebna didaktična razstava z naslovom Odsotnost figure. Na ogled so postavili dela Černigoja, Kregarja, Tihca, Kotnika, Jemca Hrvatskega, Gnamuša, skupine OHO, Sušnika, Kapusa, Trobentarja, Gorenca in Červeka. NEDOLŽNA ERENDIRA Letos bo Borštnikovo srečanje prvikrat mednarodni festival. V uvodnem delu se bo predstavilo znamenito kolumbijsko gledališče Teatro Popular iz Bogote s predstavo Nedolžna Erendira Gabriela Garice Margueza. 'Prireditev bo v sredo, 14. oktobra, ob 19.30 uri na velikem odru SNG Maribor, reprizi pa bosta ob isti uri še v četrtek in v petek. POGOVOR Z DARKOM BRLEKOM, DIREKTORJEM SNG OPERE IN BALETA OB STOLETNICI TE USTANOVE STISKA STOLETNE STAVBE Deset desetletij je dolga doba in v njih je ljubljanska opera preživljala vzpone in padce, doživela razcvet in gostila največja imena operne ustvarjalnosti. Finančne stiske so ji vzele precej nekdanjega blišča in od novih oblastnikov je odvisna njena nadaljna usoda. Pred sto leti zgrajeno poslopje že dolgo ne ustreza današnjim potrebam in varčnemu ravnanju, primerno je le še za manjše komorne postavitve, zato v Ljubljani pestujejo misel o novem opernem gledališču s približno sto sedeži. škega skladatelja Vilima Blo- imeli pri izbiri avtorjev in teme deka V vodnjaku. Dirigent srečno roko. Pri predstavi so-predstave je bil znani sloven- delujejo tudi scenograf Andrej ski skladatelj Fran Gerbič, reži- Stržišar, koreografinja Ksenija ser pa Josip Nolli. Seveda ima Hribar, kostumografinja Alen-ta 3. oktober velik pomen, saj ka Bartl in dirigent Milivoj kaže, da smo profesionalne Šurbek.« opere na Slovenskem pričeli uprizarjati že konec prejšnjega Opero uprizarjate na veli-stoletia.« kem odru Cankarjevega do- ma, ki je bolj primeren od tega In kako ste proslavili ta veli- v operni hiši. Kako sicer rešu-častni dogodek? jete prostorsko stisko? Ob tako visokih jubilejih se navadno ozremo nazaj in razmislimo o pomenu vsega, kar se je zgodilo. Kako vi gledate na opero kot nacionalno ustanovo? »Menim, da je opera izredno pomembna ustanova iz dveh vidikov. Prvič zato, ker predstavlja izvirno slovensko operno ustvarjalnost, slovenske operne novitete, in s tem vzpodbuja razvoj slovenske operne ustvarjalnosti. Za letošnje leto smo na primer naročili novo operno delo, Krpanovo kobilo, ki je bila 3. oktobra izvedena premierno kot prva predstava v sezoni in kot praizvedba. Menim, da bo to pomemben korak pri vzpodbujanju slovenske operne u st var j a-nosti. Drugi vidik pa je, da slovenskemu opernemu občinstvu prikažemo vsa najboljša, najbolj zanimiva in od strokovne kritike dobro ocenjena dela iz svetovne operne zakladnice. V tem vidim dvojno vlogo opere kot nacionalne ustanove. Seveda pa je razmerje med domačo in tujo ustvarjalnostjo prvič stvar zmožnosti, drugič pa bi moralo biti (a žal še ni) tudi stvar želje slovenskega opernega občinstva in slovenskih opernih ustvarjalcev, ki bi po mojem mnenju morali biti še bolj prisotni, kot so na slovenskih odrih. Zaradi finančnih problemov to na žalost ni mogoče. Lahko povem, da sem imel izredne težave z zagotovitvijo honorarjev za avtorsko ekipo Krpanove kobile, to je za libretista in skladatelja«. Kako pa je ljubljanska Opera to dvojno poslanstvo opravljala v preteklih sto letih? »Mislim, da je Opera kot ustanova svojo vlogo v preteklih sto letih odigrala zelo dobro. Po tistem, ko je dežela zbrala denar in zgradila tole stavbo, kjer je bilo sprva deželno gledališče, so bili dani osnovni pogoji, ki jih je slovenski narod potreboval, da je sploh imel kje uprizarjati opere, tako svoje kot tuje. Če pogledamo nazaj, lahko vidimo, da je ta Opera v času svojega stoletnega delovanja dosegala zavidljive uspehe. Iskreno upam, da se ti časi v naši hiši vračajo in vsi se trudimo po najboljših močeh, da bi to dosegli.« Ali beležite kakšne izredne dogodke v dolgoletni zgodovini Opere? »Omenil bi predvsem to, da je ta operna hiša v petdesetih letih dobila grand prix v Parizu in to za ploščo Zaljubljen v tri oranže Sergeja Prokofjeva, da je stalno gostovala predvsem po zahodni Evropi in da so tu v preteklosti peli zelo znani pevci. Zdaj pa smo padli, tako kot tudi celoten standard in gospodarstvo v naši državi, v položaj, ko so sredstva za izvedbo programa, kot tudi za prenovo in vlaganja, bistveno manjša, kar neposredno vpliva tudi na raznolikost programa in na stanje, v katerem se naša hiša nahaja.« Kljub temu pa je bila minula sezona zelo uspešna? »Da, pri načrtovanju programa smo v precejšnji meri vezani na prodajo, zato mora opera vsaj v začetni fazi predstaviti Gradnja ljubljanske opere, častitljive stoletnice »S svetovno praizvedbo slo- »Trenutno smo zasilno ob-venske novitete Krpanova ko- novili prostore za gledalce, bila skladatelja Janija Goloba hodnike, toalete in stopnišča, in libretista Ervina Fritza. Me- V dvorani pa je potreben teme-nim, da je to nova vzpodbuda Ijitejši poseg, kajti najprej je ne samo za slovenske sklada- treba napraviti betonsko dno telje, ampak tudi opozorilo slo- (sedaj je leseno), nujno m o ravenski politiki, da smo v p rete- mo zamenjati stole, dvorano klosti morda le premalo vzpod- v celoti prepleskati in k projek-bujali operno ustvarjalnost.« tu pristopiti tudi po spomem- škovarstvemh napotilih. Vse to Kakšne vrste delo je nova smo predlagali ministrstvu za slovenska opera? kulturo. Glede na to, da je bil »Gre za opero buffo, libreto rok za realizacijo vsega tega je naslonjen na predlogo Lev- zelo kratek in se je znova ustavilo pri denarju, bo morala ureditev avditorija počakati na naslednje leto.« Iščete morebiti kakšne radikalnejše rešitve za izhod iz prostorske stiske? »Za rešitev ljubljanske Opere smo dali napraviti tri projekte. Nekateri se nanašajo na prostor, kjer stoji sedanja operna hiša, v zadnjem času pa iščemo tudi novo lokacijo, kjer bi zgradili operno gledališče z okoli tisoč sedeži. V sedanji dvorani in na opernem odru lahko izvajamo le manjše komorne opere, v Cankarjevem domu pa je zaradi velike zasedenosti težko dobiti prosti termin.« Menda vam zmanjkuje prostora tudi za vaje, ki so pri vašem delu izredno številne? »Niti Opera niti Cankarjev dom nimata spremljevalnih prostorov, ki so potrebni za operno dejavnost. To so razne zborovske, orkestrske in baletne dvorane, garderobe in podobno. Zelo drago in nepri-kladno je namreč za vaje orkestra uporabljati in segrevati ce-Darko Brlek, direktor SNG Ope.e in baleta l° dvorano s tisoč štiristo se- deži. Ce se bodo slovenska javnost in faktorji, ki odločajo »Smo v nekakšnem prehod- stikovega Martina Krpana, o tej problematiki odločili za nem obdobju. Pod prejšnjo vendar je zgodba nekoliko raz- kateregakoli teh posegov, ar-vlado so izdali sklep o razdeli- širjena zaradi zahtev operne hitekti ne bi smeli ponavljati tvi SNG, zdaj pa je ta sklep zvrsti, dodane so nekatere napak preteklosti.« zamrznjen in iščejo nove reši- osebe. Po mojih vtisih smo Siomona Pil ko tve. Upam, da bo ministrstvu za kulturo in ostalim, ki se uk- »Slovesna otvoritev hiše je bila 29. septembra 1892, prva operna predstava je bila uprizorjena 3. oktobra 1892. To je bila opera v dveh dejanjih če- varjajo s to problematiko uspelo najti najustreznejšo pot, kajti od tega so odvisni tudi rezultati in produkcija naše hiše, ki pa ni poceni. Kakšni so bili začetki pred sto leti? program, ki bo gledalcem všeč. Šele kasneje lahko začne nekako »vzgajati« gledalce, tako da v svojih hotenjih sledijo operi. V lanski sezoni smo pri tem precej uspeli, saj smo izvedli 146 predstav in velika večina jih je bila razprodanih. Repertoarje bil dokaj klasičen, v letošnji sezoni pa že poskušamo narediti določene premike.« Položaj Opere torej nikakor ni rožnat? ROGAŠKA SLATINA PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI Zdravilišče Rogaška beleži ta čas sedemdesetodstotno zasedenost svojih hotelskih kapacitet, kar je približno dvakrat več kot v enakem obdobju preteklo leto. Medtem ko je bilo lani le okoli sto tujcev, ki so si jesen upali preživeti v Rogaški, jih je v letošnjem septembru že štirikrat več. Kljub temu pa v Rogaški niso zadovoljni, saj se zgledujejo po rezultatih iz leta 1990, rekordnega leta, ko so bili praktično razprodani in so na hotelskih recepcijah imeli celo liste čakajočih gostov, ki so dobili sobo samo v primeru, če je kdo od prijavljenih odpovedal v zadnjem trenutku. Takšnim poslovnim uspehom bi se odgovorni za promocijo oziroma marketing v Rogaški radi ponovno približali, kar si temeljito prizadevajo predvsem z intenzivnejšo promocijo v Italiji in Avstriji. Tako so se uspešno predstavili povsem samostojno na sejmih v italijanskem Pordenonu in Trstu, kjer so pripravili tudi tiskovno konferenco za novinarje, prezentacijo za turistične agencije in predstavnike sindikatov ter sklenili še nekaj sponzorskih pogodb na italijanskih televizijskih postajah. Do- bre 'odnose z mediji vzpostavljajo tudi v sosednji Avstriji. V začetku marca so izredno uspešno tiskovno konferenco organizirali na slovenskem konzulatu v Celovcu, ki se je je udeležilo kar dvajset novinarjev, vrsto promocijskih in sejemskih nastopov pa še načrtujejo to jesen. Tako se bodo predstavili na evropskem kongresu o magneziju v nemškem Giessnu, na sejmu za ženske La Donna na Dunaju, kjer bodo predstavili ponudbo Beauty Centra in pripravili še eno konferenco za medije, prisotni pa bodo tudi na graškem sejmu, kjer se bodo predstavili skupaj z gostilno "Zlata goska” s Ptuja, ki jo uspešno vodi družina Grdiša. Promocija Zdravilišča Rogaška je trenutno usmerjena na bližnje tuje trge, saj se zaradi neljubih lanskoletnih dogodkov morajo ponovno boriti za vsakega gosta posebej, tudi za tistega, ki je že dolga leta stalni obiskovalec Rogaške. Lažje je namreč prepričati bližnjega, da v Sloveniji več zdavnaj ni vojne, kakor tistega iz Nemčije in Izraela, ki lahko vsak dan spremlja vojne grozote po televiziji. Borba za trg je postala neusmiljena. Dobili jo bodo morda le najbolj prizadevni in vztrajni. Amadea Dobovišek V ANKARANU SMO OBISKALI IVANA BOLČIČA, NAGRAJENCA NOVE DOBE RAD BOM SEL V ROGAŠKO SLATINO ”Slišal sem za Novo dobo, tudi bral nekatere številke. Časopis mi je bil takoj všeč.” Takole je Ivan Bolčič kot tudi drugi na Obali postal naš stalni naročnik in bralec. Ivan ima v Ankaranu delavnico za servisiranje avtomobilov Honda in Hyindai. Ivana Bolčiča, ki je dobil brezplačne polčitnice v Rogaški Slatini, smo ga seveda obiskali. "Res sem prijetno presenečen, kajti nagrade nisem pričakoval. No, če je že tako, bom konec prihodnjega meseca rad odšel v Rogaško Slatino. Z ženo seveda.” Ko smo prebrali rezultate nagradne igre za naše stare in nove naročnike in med srečnimi dobitniki našli ime Ste zadovoljni z našim časpopisom? ” Čeprav precej delam, si vzamem čas in preberem Novo dobo. V časopisu najdem veliko zanimivih člankov tako o domačih dogodkih kot o tujih temah. Vtis imam, da vaši novinarji pišejo brez dlake na jeziku, tako kot v resnici je. Nova doba ni strankarski časopis in ima raven, ki jo je treba obdržati.” Upam, da nam boste ostali zvesti? "Seveda. Navadil sem se na časopis in komaj čakam na novo številko.” Odkrito povejte, kaj vam v časopisu ni všeč. "Običajno raje kritiziramo kot hvalimo. Če ste me že izzvali, menim, da objavljate precej obširna pisma bralcev in nekateri se na ta način izživljajo, pisma bi morala biti krajša. Všeč so mi strani namenjene beguncem iz Bosne in Hercegovine. Nova doba je edini časopis v Sloveniji, ki se na ta način ukvarja z nesrečnimi ljudmi.” Vuki ca Vlajič \\\\\\w\vv\\v\\v\\\\\\w\\v\\\v NASLEDNIK RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA LAŠKO Z GRATEKOM BODO PEČI TOPLE Jara kača problematike slovenskega premogovništva se vije že vrsto let. Poskus prestrukturiranja je najprej prizadel manjše premogovnike, med prvimi delovno enoto rudnika rjavega premoga Laško, ki je zaprt s 30. septembrom. A ni razloga za paniko, kajti poskrbeli so za dobrega naslednika, podjetje Gratex, registrirano 1. julija, ki pod vodstvom Draga Rebrice, v. d. direktorja, pod novim imenom in z nekaj novimi dobavitelji, skrbi, da bo premoga na področju Laškega do Radeč in v Celju z okolico dovolj. "Nismo zasebniki, ampak družbeno podjetje z dvema sovlagateljema. Večinski delež pripada Rudniku rjavega premoga Slovenije, finančna sredstva za u-stanovitev pa nam je odobrilo Ministrstvo za energetiko”, je povedal Drago Rebrica in poudaril, da predstavljajo pravnega naslednika laškega rudnika, torej kupci ne bodo prikrajšani, saj so sposobni ponuditi enake storitve in proizvode. "Našo osnovno dejavnost predstavlja pridobivanje, proizvodnja in prodaja kamenih agregatov, prodaja kuriv, predvsem rjavega premoga iz Trbovelj. Sčasoma bomo pristopili tudi k prodaji drv, ki jih bomo kupovali od okoliških kmetov, imamo pa tudi nekaj svojih gozdov, ki smo jih prevzeli z reorganizacijo.” V novem podjetju je dvajset zaposlenih, večinoma so vsi že prej opravljali Drago Rebrica podobno delo. Rudnik Laško je kljub temu moralo zapustiti precej delavcev, nekateri so odšli v hrastniški rudnik, nekaj se jih je upokojilo, drugi so na čakanju. ”Za brezposelne naša skrb ni zamrla. Iščemo nove programe in variante, da bi jim lahko spet zagotovili službo, po svojih močeh jim bomo skušali pomagati”, je obljubil Rebrica, ki je bil v rudniku tehnični vodja zunanjega obrata. Dobro je poznal tamkajšnje razmere, dobre strani in slabosti, ob prestrukturiranju je pripravil poslovni načrt in se trudil, da bi obdržal v novem podjetju čim več delavcev. Sprejeli so ga za vršilca dolžnosti direktorja in poslovanje je steklo. Zelo uspešno. Ne bremenijo jih neplačani računi in na srečo poslujejo z dokaj rednimi plačniki. Obdržali so prejšnje odjemalce, da bi zadovoljili program finančne rekonstrukcije, pa so si morali zagotoviti še nekatere nove stranke, torej širše tržišče. Nove poslovne vezi so povečale možnost prodaje tako za široko potrošnjo kot in-dividulno. ”Od matične firme smo neodvisni, nanjo smo vezani le s pogodbo, da nam zagotovijo določeno količino premoga, ki ga moramo plasirati na tržišče. Do sedaj smo poslovali brez zapletov, videli bomo, kaj nam bo prinesla zima. Uspešno se spopadamo s konkurenco, ker smo cenovno ugodni, cenejši od vseh ostalih kamnolomov in zadnji pri podražitvah. V prodaji premoga smo štartali z nižjo ceno kot konkurenti. Želimo se približati tržnemu obnašanju”, pravi Drago Rebrica. Letos namerava prodati sto tisoč kubikov gramoza in tri tisoč ton premoga. Seveda Gratexu ni z rožicami postlano, denarja tudi v tem podjetju ni dovolj, velike vsote večkrat obležijo samo na papirju. Ustanovitveni kapital so nabirali s težavo in počasi, še dlje pa je trajalo, da so zbrali dokumentacijo, potrebno za opravljanje dejavnosti. Trudijo se in uspeva jim ohranjati rentabilnost. In slovensko premogovništvo? ”Z zapiranjem premogovnikov se zmanjšuje količina vrst premoga, ki ga lahko ponudimo. Vprašanje je, kaj bo z uvozom, vendar lah^o večje pomanjkanje povzroči le res huda zima. Področje, ki ga mi pokrivamo, bo dobro preskrbljeno, povpraševanje ne bi smelo preseči ponudbe. Sicer pa ugotavljamo, da v Sloveniji potrebujemo mnogo manj premoga kot na primer pred desetimi leti, poraba je padla z enega milijona ton na okoli 350 tisoč ton. Mnogi kupci so segli po drugih virih energije, nekateri zaradi ekološke osveščenosti, drugi zaradi manjših stroškov. Po moji presoji preskrba s premogom zadostuje sedanjim potrebam”, meni Drago Rebrica. Z GRATEKOM BODO PEČI TOPLE DUŠAN KRUMPAK BO S ČETRTINO ŽIVLJENJA PLAČAL ROP NA LIPI NAD FARNKOLOVIM UBIJAL ZA DROBIŽ Veliki sodni senat v Celju je v petek 36-letnega Dušana Krumpaka obsodil na štirinajst in pol let zapora za uboj Leonarda Bukovskega in poskus uboja njegove žene Marije. Krumpak je ubijal zaradi denarja, zaradi piškavih 1.360 mark. Dušan Krumpak (označen s puščico) na isti kmetiji pred leti, ob smrti starega očeta. Kot smo že poročali, sodi grozovit uboj na Lipi med najbolj krvave dogodke zadnjih let na Celjskem. Le ropi na bencinskih črpalkah so bili še grozovitejši. Zločin na Lipi je še bolj presunljiv zato, ker je šlo za rop na »domačiji«, saj je Dušan Krumpak tam pri stari mami odraščal Obtoženi Dušan Krumpak je v svojem zagovoru najprej skušal sodnike prepričati, da ne ve, zakaj je odrinil na Lipo s pištolo, nožem, maskirno masko, vrvjo in rokavicami in zatem še s pravljico, da se mu je pištola sprožila, ko je po nerodnosti z njo udaril ob stopnico... Najverjetneje pa se ima Marija Bukovski zahvaliti zgolj sreči, da je ostala živa, ker se je Krumpaku po strelu v njo naboj zagozdil. Tisto usodno nedeljo se je Dušan Krumpak v Celju opremil z vsem naštetim in se odpeljal proti Frankolove-mu, odkoder je peš krenil na štiri kilometre oddaljeno Lipo, kjer je bila nekoč že omenjena kmetija njegove stare mame, ki sta jo pred leti odkupila zakonca Bukovski. Na domačiji se je pritajil na gospodarskem poslopju in čakal, dokler ni dočakal Leonarda Bukovskega in vanj brez besed sprožil. Bukovski bi se naj smrtno ranjen skušal privleči na cesto, odkoder ga je morilec najprej od-sunil v jarek in pozneje zvlekel v bližnji gozd. Najgrozovitejši prizori so se zvrstili šele zatem, ko je Dušan Krumpak, sicer tudi sam oče nedoraslih otrok, prišel v hišo in tamkaj naletel na Marijo Bukovski, ki je var- devala malega otroka, da bi skupaj z večjo hčero odšli na slavje k sosedu. Ker je imela hči v hiši glasno naravnan radijski sprejemnik, za dogodke na dvorišču nista slišali. Iznenada se je pojavil zamaskirani možak in v glavo ustrelil prestrašeno žensko z otrokom. Strel jo je le oplazil, naslednji pa zgrešil in spet naslednji zadel v prša, nata pa je pištola zatajila. Verjetno se imata tudi otroka zahvaliti za življenje tej pištoli, ker je potem njuno mater zvlekel v sosednjo sobo in otroka skoraj zadušil, ko ga je držal za usta, dokler mu nesrečna mati ni izročila prihranek, 1360 mark, ki sta jih z možem prihranila za do- graditev hiše. Osemletni hčeri je s pobegom skozi okno uspelo priklicati sosede, kamor se je uspela privleči tudi hudo ranjena mati. Dušana Krumpaka so s pomočjo prebivalstva policaji dobili skritega v nekem potoku. Krumpak bi naj denar potreboval za nakup - stanovanja. Zdaj ga bo imel nekaj let zastonj. SRBI NA CIPRU Pred tremi meseci se je v tisku pojavila trditev, da je Ciper glavni zaveznik Srbije v naj novejši vojni. Se več: Ciper je srbska filija- la. V sredini preteklega leta je precej srbskih politikov svoje imetje preneslo na ciperske banke. Mnogi med njimi imajo tudi ciperske vize, s katerimi se lahko skrijejo v tej otoški državi. Brat Slobodana Miloševiča ima na Cipru podjetje, vredno dva milijona ameriških dolarjev, sam Slobo pa si je na lepem otoku kupil vilo za nekaj milijončkov v isti valuti. Letošnjega januarja je dovoljenja za odpiranje podjetij na Cipru dobilo osem tisoč, na čakanju pa je dvajset tisoč Srbov. Le ti so že prenesli sredstva na Ciper po načelu ”Off shore” (dalje od obale) podjetij. Pravzaprav ne gre za nikakršne firme, temveč za poskus, kako naj bi se na legalen način prenesla ogromna denarna sredstva iz Jugoslavije v razpadanju. V ta namen je JAT uvedel s Ciprom posebno zvezo. Iz Beograda sta v Larnaco ob deseti uri zvečer leteli dve potniški letali. Najprej so leteli samo ugledni in dobro nakradeni Srbi, nato pa so se jim pridružili še najhujši kriminalci. V ciperskih bankah je našel svoje mesto tudi denar, ki so ga Miloševič, Jovič in Trifunovič prenesli s konta ZKJ ha konto svoje stranke. Po izračunih naj bi šlo za vsoto stotih milijonov dolarjev. Na Cipru so ustanovljene tri srbske banke: "Beobanka”, ”Karičbanka” (solastniki: Slobodan Miloševič, Jovič, Trifunovič in brata Karič) in ” Beograd-ska kreditna banka”. Svoja zastopstva so odprli "Geneks”, ”Jugometal” in mnoga druga vodilna srbska podjetja. Precej podjetij deluje pod krinko dvojnega lastništva. Srbi množično kupujejo hiše v otoški državi. Glavna pisarna ciperskih meše-tarjev se nahaja v beograjskem hotelu Metropol, upravljajo pa jo Srbi. Na Cipru končuje tudi blago , ki so ga četniki nakradli po Hrvaški in BiH. Medtem, ko bosanskim Muslimanom gorijo hiše, beograjski sloj bogatih kupuje hiše daleč stran od krvavega bojišča. NEDOUMLJIVA SADISTIČNA IZŽIVLJANJA BORDELI V BRČKEM Ko so pred petimi meseci četniške bande iz različnih koncev bivše Jugoslavije skupaj z Jugovojsko izvedle napad na Brčko, si ni nihče mogel niti zamisliti, kakšne zločine bodo pošasti počele v okupiranem mestu. Zdaj se je vse izvedelo o zloglasnih koncentracijskih taboriščih Luka, Partizan, Brezovo Polje in Batkovid, kjer je bilo ubitih več kot pet tisoč Brčanov. Tisoči mladih še vedno umirajo v ‘tem peklu. Nekatere so odvlekli na prisilno delo v Srbijo. Mnogo ostarelih, brezmočnih in Dolanih je bilo razgnanih v raznih smereh. Hrvatov in Muslimanov v samem mestu in okoliških krajih praktično ni več. Vse džamije v mestu so porušene. Na mestu, kjer je nekoč stala ena izmed njih, se šopiri četniško parkirišče. Dve muslimanski pokopališči sta preorani. Vse to prebivalci na brčanskem osvobojenem ozemlju zelo težko prenašajo, to, za kar so slišali pred nekaj dnevi, pa je v njihovih dušah prelilo čašo gorja. Gre za izpoved mladih deklet in žena, ki so mesece preživljale težka četniška izživljanja, pred kratkim pa jim je uspelo doseči osvobojeno ozemlje. Večina mučenk je nesposobna za kakršnokoli komunikacijo. Redke med njimi so opisale četniške svinjarije, ki ledenijo kri v žilah. V Brčkem so napadalci zajemali cele družine, prevažali v zbirni center v Brezovem Polju, nakar so odvajali mlajše ženske, katerih del so takoj vračali v mesto v četniški bordel VVestfalija in brčanski hotel Galeb. Nad nesrečnicami so uprizarjali grozodejstva, nerazumljiva človeškemu umu. Vse prošnje ujetnic, da jim pustijo vsaj malce časti in dostojanstva, so bile zaman. Med posiljenimi so bile tudi deklice z dvanajstimi, pet- najstimi leti... Norim izživljalcem njihova mladost ni bila niti malo pomembna. Dvanajstletnice so morale zdržati tudi po petnajst četniških junakov - do nezavesti. Četniki so nekaterim ženskam rezali dojke in ušesa, sekali prste, parali trebuhe. Mnoge izmed njih so v strahu naredile samomor. Strašen je primer matere in hčerke, nad katerima se je v lastni hiši izživljalo osemnajst četnikov. Mati je morala gledati, kako ji posiljujejo hčerko in obratno. Psihično uničene po strašnem poniževanju sta v kuhinji izpustili plin -naredili samomor. Zenske, ki so po posilstvih postale noseče, nameravajo četniki zadržati v svojih "kazamatih” do rojstva otroka, saj, kakor pravijo sami, morajo roditi četniške otroke. Vsak, ki posluša strahote, ki so jih (in jih še) mlade Hrvatice in Muslimanke morale prenašati, ostajajo brez besed. Nesrečnice, ki so se osvobodile in izpovedale svojo bolečo zgodbo, želijo ostati popolnoma anonimne. Vsaka od njih ima namreč iz kroga ožje družine koga v četniških krempljih. Vsi podatki o grozodejstvih so že posredovani službam, ki delajo na raziskovanju vojnih zločinov, ki so bili storjeni v občini Brčko. Za mnoga, premnoga mlada dekleta, po katerih je Brčko slovelo, ne bo nikakršna kazen, odmerjena njenim skruniteljem in ubijalcem, prav nič pomagala. Lepa Brena, rojena v Brčkem, je nekoč pela za ubijalce svojih someščank. Na tisoče fantov in mož bi jo rado imelo. Pravočasno jim je ušla, ostal pa je nadomestek - brčanska mladost in lepota. ooooecocooococoococo