vgš&. it 106. V Gorici, v soboto dne 12. septembra 1908. Iihaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ni sobeto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti drejemsna ali v Gorici na dom poSUjana: vse leto ........15 K */, • • . . )......10 » V,............5 » Posamične Številke stanejo 10 vin. „S06A" ima nashdnje jzradno priloge: Ob novem letu „Kažipot po GoriJk^m in GradiSCanskem", in „Raifpotpo IJublJani in kranjskihmestih", dalfeidva**1 krat v letu »Vozni red železnic, parnlkov In postnll vez". Naročnino sprejema apravniStvo v Gosposki' ulici §tev. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. Gabršček Na naroČila brez doposlana naroCnine se ne oziramo Oglasi in .poslanice se računijo {Jo Prtit«-vrsi&k-^fc iiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — —¦ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KAvfič v Gorici, Tečaj XXXVIII. Uredništvo se nahaja v Gospodi ulioi St. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoih govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnigtvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarn Naročnino Iti ogUse Je plaCatl loco Gorica Dopisi naj se posojajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniitvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od :. petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. »Soča« in »Primorec« se prodajata v -Goric! v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolske ul., Jellersitz.v Nunski ul, Ter. Lebau na tekališču Jo s Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopališčni ulici, L Matiussi v ulici Pormica, I. Hovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserina. »Soče« ?sak — T«Ufon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgoy, J. ^ab5id> tisk. in zal. VIII kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani. (Konec.) Zborovanje se je nadaljevalo v sredo dopoldne ob 9. uri. Predsednik je prečital došle brzojavke. Nato se je prečitala v poljskem, češkem in mskem jeziku resolucija g. pl. Stahovica glede ustanovitve skupnega organa. Resolucija se glasi: VIII. kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani smatra projekt gosp. Stahovica kot praktičen in potreben za razvoj slovanske ideje, da se namreč osnuje za vse Slovaue skupen časnikarski organ, ki bi v smislu sklepov praške konference gojil in jačil idejo slovanske vzajemnosti, slonečo na popolni ravnopravn o s t i in v nobenem o žiru omejeni svobodi individualnega raz voja v seh slovanskih narodov. Uvažujoč važnost te akcije se je kongres odločil, da se naj takoj prične s pripravljalnimi deli, da se uresniči projekt gosp. Stahovica. V tem oziru kongres poživlja časnikarje vseh slovanskih narodov, naj bi skrbeli, da bi postala ta stvar predmet javne diskusije po časopisju in da bi se o tem načrtu razpravljalo v »Zvezi slovanskih Časnikarjev" v svrho, da bi odbor v soglasju z društvi, združenimi v „zvezia, sestavil podroben projekt in ga predložil v rešitev prihodnjemu kongresu slovanskih časnikarjev. Po govorih Hejreta (Čeha), ki je pov-darjal, da imamo v vseh slovanskih jezikih liste za vzajemne slovanske interese, Hovor-ke, ki se je izrekel proti, grofa Bobrinskega (Rus), ki je naglašal velik pomen takega organa, in Poljaka Leskovskega, ki je predlagal, naj se Stahovičeva resolucija izroči odbora, ki naj sporazumno z odborom za vseslovanski kongres stvar reši, je bila tako izpopolnjena resolucija nato soglasno sprejeta. O retormi tiskovnega zakona je poročal dr. A. Hajn. Poročilo pravi, daje Korberjeya vlada leta 1902. predložila poslanski zbornici načrt o popolnoma novem tiskov- nem zakonu, a predloga čaka že 6 let na rešitev v odseku. Načrt obsega pet točk: 1. Odprava objektivnega postopanja; 2. odprava prepovedi proste kolportaže; 3. konfiskacijsko postopanje; 4. vprašanje kompetence pri tiskovnih deliktih zaradi razžaljenja časti in 5. glede začasne konfiskacije. Izmed teh petih točk je tiskovni odsek dosedaj rešil tri, namreč glede proste kolportaže, konfiskacijskega postopanja iu glede sodne kompetence. Svoboda kolport8že se v novi reviziji zahteva v širšem obsegu, kakor sta jo napovedala vlada in stari tiskovni odbor. Novi tiskovni odbor se je pri podrobnem glasovanju v marsikaterih točkah zedinil. Neupravičenim popravkom se bodo stavile meje. Takozvani uradni popravki se ne bodo morali natisniti brez opazk. Tudi se bo smel popravek zavrniti, ako urednik more dokazati njegovo neupravičenost. Ob koncu temeljito sestavljenega referata je prečital g. Miškovsky (Čeh) sledečo resolucijo: Shod slovanskih časnikarjev s hvaležnostjo sprejema poročilo o ugodnem stanju vprašanj a svobodne kolportaže v tiskovnem odseku drž. zbora in upamo, da tudi v ostalih točkah glede tiskovnih razmer zavzame tiskovni odsek enako moderno in pravično stališče, da bi razvoj tiska, tega v javnih zadevah tako važnega činitelja, ne bil zadrževan, temuč podpiran. Posebno zahtevamo, da se popolnoma odpravi objektivno postopanje. — Kar se tiče popravljalnega postopanja, zahtevamo, da se uvede temeljita revizija. Zahtevamo, da imate glede popravkov obe stranki enake dolžnosti in enake pravice varovati resnico, torej re-daktor ravno tako, kolikor popravkar. Glede sodne kompetence v tiskovnih zadevah Še vedno vztrajamo pri svojem prepričanju, da gotove nepopolnosti porotništva niso zahtevale tako radikalne naredbe, da bi se porotam moralo odvzeti delikte zaradi razžaljenja časti, zagrešene po tisku. Ker se je pa to vsled kompromisa že dogodilo, zahte/amo, naj bi imele v interesu pravičnosti v prospeh stvari same pravico imenovati po 1 člana v mešano sodišče obe stranki, tožnik in toženec. Izjavljamo, da bi nam bilo mogoče dopustiti izvensodno predzaplembo na temelju sedaj veljavnega kazenskega zakona kvečjemu samo na temelju § 516. (prestopek proti javni nravnosti). Odločno pa odklanjamo možnost zaplembe naprej na temelju ostalih §§ kazenskega zakona, katere je navedel stari tiskovni odbor. Vsi ti so namreč popolnoma političnega značaja, omogočajo namreč vladi staro šikaniranje in nove persekucije opozicijskega tiska. Dr. S ur min je poročal o tiskovnem, zakonu na Hrvaškem ter navajal nekatere posebno značilne momente. Na Hrvaškem imajo sicer svobodo kolportaže, toda ta se lahko vsak čas na ukaz z Dunaja odvzame. G. Pustoslemšek je predlagal, naj se odpošljejo vsem štirim slovanskim ministrom br zojavni pozdravi s prošnjo, naj podpirajo težnje slovanskega časnikarstva. — G. dr. Gre-gorin predlaga, da se pozovejo vsi slovanski poslanci, da takoj v začetku državnozborskega zasedanja odločno nastopijo proti ministru Derschatti zaradi sovražnosti, ki jo je poka-zalo to ministrstvo proti slovanskim časnikarjem. —- Predlog je bil soglasno sprejet. Popoludne je poročal g. Klofač o tiskovnih razmerah y Bosni in Hercegovini ter našteval krivice in nasilstva, ki se gode časopisju v Bosni in Hercegovini. O tej stvari so še govorili gg. Andrej Gabršček, pl. Stahovič, Pavlovič in ur. Kukovec. Zadnji je priporočal, naj bi se za znane žrtve y Banjaluki posredovalo za pomiloščenje v jubilejnem letu. Gabršček je rekel: Kar smo slišali od predgovornikov, nam je v dokaz, kako si hoče Avstrija pridobiti srca narodov, katere vlada — z bičem in palico, ki jo mi še poljubljamo. Ta politika je pač usodepolna v Bosni in Hercegovini, ko ju ravno hoče Avstrija anektiratt. Zahvaljuje se posl. Elofaču, da je šel nabirat gradivo na lice mesta, ter ga prosi, naj v delegaciji istotako drastično slika bosanske razmere kakor danes med nami. »Slovanski poslanci", je rekel govornik, „ki ne bodo ž njim solidarni, naj se ne pokažejo več med nami." G. Hovorka predlaga resolucijo, v kateri s* osrednjemu odboru naroča, naj stopi v zvezo z mednarodnim časnikarskim shodom v Bero-linu, naj spravi ta vse te azijatske tiskovne krivice na dan. O tej stvari so še govorili gg. Frangja, pl. Stahovič, Hiibovicki, grof Bo- bnnski. Zadnji je mnenja, da bi ne kazalo se obrniti na mednarodni časnikarski kongres v Berolinu, temuč na časnikarski biro v Parizu. G. Klofač je predlagal tole resolucijo: Kongres slovanskih žurnalistov v Ljubljani izraža svojo solidarnost s slovanskimi časnikarji v Bosni, kjer je tiskovna svoboda razveljavljena, zlasti v zadnjem času preganjanj in protizakonitosti. Vkljub tiskovnemu zakonu z dne 31. prosinca 1906., zlasti pa vkljub zadnji točki tega zakona (§ 46.) so se vse prejšnje nemoderne določbe o tisku razveljavile in da so se tiskovni delikti izročili rednemu sodišču, je politična uprava, kakor se je to zgodilo v Banjaluki, izročila časnikarje, člane redakcije, da, celo tipografe, vojnemu sodišču, eklicevaje se pri tem na tiskovno naredbo za Časa okupacije iz leta 1878., in jih dala, ker ni mogla izslediti avtorja, obsoditi v ječo. To mora v vsej javnosti provzročiti energičen In odločen protest. Kongres izraža svojo solidarnost s slovanskimi preganjanimi žurnalistl v Bosni in poziva Blovansko časopisje, naj bi posvetilo pozornost banjaluški aferi In s tem opozorilo na stvar politične kroge, da bi pod njihovim vplivom nastale v Bosni normalne razmere in da bi bili banjaluški obsojenci izpuščeni na svobodo. G. dr. Hajn je kritikoval uradni korespondenci urad. Stavil je sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: VIII. shod slovanskih Časnikarjev v Ljubljani 9. septembra protestira proti c. kr. ko-respondenčnemu radu na Dunaju z ozirom nu.. tehnično bistveno stran njega. Njega nepopolna in skrpucana poročila o slovanskih raz- . merah prihajajo iz njega centralistične organizacije in iz pomanjkanja slovanskih uradnikov v njem. Njega protislovanska tendenč-nost izhaja iz slabega namena. Nedostatek uradništva, ki bi poznalo slovanske razmere, zapostavljanje slovanskih uradnikov v najnižje plačilne razrede, žaljivo nastavljanje nemških uradnikov, nezmožnih slovanskega jezika v slovanskih krajih, to vse obsoja shod najodločneje in zahteva takojšne odprave. Shod izraža svoje nesoglasje s tem, da itak redke filijalke dunajske centrale v glavnih mestih nekaterih dežel so v nedostojni in za reč samo sramotni Dva j iset let pozneje. Nadaljevanje =¦• »Treh mušketirjev". = Francoski spisal: -------ALBXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Prišli smo sem z namenom, da vas prosimo kaj jesti. — Škoda 1 vse so pobrali, niti koščeka kruha ni ostalo v hiši. — Čujete, d' Artagnan ? pravi Athos; morali si bomo iti kam drugam poiskat obed. -— To mi je sedaj vseeno, odvrne d' Artagnan; sedaj nisem več lačen. — Pri moji veri, jaz tudi no! pravi Porthos. Nato so prinesli moža na posteljo. Poklicali so Grimanda, ki je obvezal rano. V službi štirih prijateljev je imel Grimand že tolikokrat priliko, staviti obveze in podobno, da je bil že kos zdravnika. Med tem so se vrnili beguni v prvo sobo ter se posvetovali. — Sedaj vemo, pri čem smo, pravi Aramis: res je šel kralj s svojo eskorto tu mimo, mi moramo torej kreniti na nasprotno stran. Ali ste tudi vi tega mnenja, Athos? Athos ne odgovori nič ter malo premišljuje. — Da, pritrdi Porthos, obrnimo se na nasprotno stran. Če gremo za eskorto, najdemo vse prejeto, in slednjič umremo gladu: kaka zakleta dežela je res ta Anglija ! Danes sem menda prvikrat brez obeda. In obed je glavno, kar zavžijem, in najljubši mi je. — Kaj mislite vi, d'Artagnan ? ste li tudi vi Ara-misovega mnenja? vpraša Athos. — Nikakor, odvrne d' Artagnan, moje mnenje je čisto nasprotno. — Kaj ? vi hočete iti torej za eskorto ? pravi Porthos prestrašen. — Ne, temveč iti hočem ž njo. Athosu se zasvetijo oči veselja. — Z eskorto da bi šli! vsklikne Aramis. — Čakajte, naj nam d'Artagnan pove, kako misli, saj veste, da so njegovi sveti vedno dobri, pravi Aramis. — Da, da, pravi d'Artagnan, iti moramo tja, kjer nas ne bodo iskali. No, in med puritanci nas prav gotovo ne bo nihče iskal, pojdimo torej med puritance! — Prav, prijatelj, prav! Izvrsten svet! pravi Athos; isto sem hotel tudi jaz predlagati, pa ste me prehiteli. — Torej je to tudi vaše mnenje ? vpraša Aramis. — Da. Mislili bodo, da hočemo zapustiti Angleško, iskali nas bodo po lukah; med tem čas6m do-spemo s kraljem v London; ko smo v Londonu, nas ni mogoče več izvohati; sredi med milijonom ljudi se ni težko skriti: ne glede na posebno ugodne prilike, ki se nam lahko nudijo na tej poti, nadaljuje Athos ter pogleda Aramisa. — Da, pravi Aramis, razumem vas. — Jaz sicer ne razumem tega. pravi Porthos, a nič ne de; če sta Athos in d' Artagnan tega mnenja, potem je to gotovo najboljše. — Toda, se ne bomo li zdeli kolonelu Harrisonu sumljivi? vpraša Aramis. — - E, mordioux! odvrne d* Artagnan, ravno nanj jaz računam ; kolonel Harrison je najin prijatelj; videla sva ga s Porthosom dvakrat pri generalu Crom-wellu; ve, da naju je poslal sem Mazarini: smatral naju bo torej za brata. Sicer pa, kaj mi mar sin mesarja? Kaj ne, da je? No torej! Porthos mu pokaže, kako se pobije vol z udarcem pesti, in jaz* mu pokažem, kako se podere na tla bika, če se ga prime za roge; to utrdi njegovo zaupanje. Athos se nasmehne ter poda d'Artagnanu roko, rekoč: — Vi ste najboljši tovariš, kar jih poznam, in zelo srečnega se čutim, da sem vas zopet našel, sinko moj- dragi! Kakor vemo, je Athos imenoval d' Artagnana sina, kadar mu je bilo srce posebno polno, V tem trenutku pride Grimand iz sobe. Ranjenec je bil obvezan ter se je počutil bolje. Štirje prijatelji se poslovijo od njega ter ga vprašajo, če jim ima morda kaj naročiti za svojega brata. —- Recite mu, pravi vrli človek, naj obvesti kralja o tem, da me niso do kraja usmrtili; kakor sem neznaten človek, pa vendar vem, da me Nj. Veličanstvo p omiki je ter si očita mojo smrt. — Le pomirite se, pravi d' Artagnan, še nocoj bo kralj to vedek odvisnosti na dunajski centrali, ker ne smejo zaradi strogosti cenzure dunajske centrale odkrito poročati niti o zadevah v svoji deželi in o svojem lastnem narodu. Shod zahteva, da bi te filftalke bile izpremenjene v samostojne korespondenčne urade. Kar se tiče fmjalke imenovanega c. kr. korespondencnega urada v državnem zboru, zahtevamo poprave v tem smislu in specialno, kar se tiče referatov v govorih na državnem zboru v kakem slovanskem jeziku, da so ti govori stencgrafirani v istem jeziku in od urada samega bili takoj razposlani po vseh slovanskih deželah. 6 slovanskem tiskovnem uradu je poročal g. Sokol. Po obširni debati je bila sprejeta resolucija: Shod slovanskih časnikarjev pričakuje od vseh ministrov slovanskih narodnosti in od vseh slovanskih poslancev brez razločka, da po letošnji slovanski konferenci v Pragi glede na ugodno rešitev predloga o ustanovitvi slovanskega (Češkega) korespondencnega urada v Pragi store svojo dolžnost O slovanski bibliografiji je poročal g. Hejret. Poročevalec je razmotrival o izdanju vseslovenske bibliografije, v kateri bi bila natisnjena vsa dela, izdana v slovanskih deželah, a kratkimi kritikami. O slovanskem topografičnem Kako uaj tii se retormirala ljudska Ma? L »Seveda M se moralo reformirati tudi sedanjo ljudsko šolo, ki nikakor n& odgovarja kmetskim potrebam. Ljudske šole na deželi bi morale biti - tako urejene, da bf se otrokom že v zgodnji mladosti vcepilo ljubezen do kmečkega stanu«. Koprivski. »Naš gU št. M. — 1908. Takih in enakih zahtev se je slišalo vež v poslednjih letih, ko se je začel naš kmet bolj zavedati svojega položeja in začel tudi sam aele misliti, ampak tudi jasno in glasno izražati svoje zahteve in potrebe. Tudi poprej so se Culi tu pa tam glasovi po reformi ljudske Šole, a t o 1 e i z krogov, katerim" je bil kmet dober le kot volilec. Ko so enkrat imeli mandate v rokah, pa so pozabljali na kmeta in na reforme. Pač, hoteli so že nvajati reforme ljudske Šole, a to ne v korist kmeta, .mpak v njegovo škodo, da bi oni s 1 ov a r j u se je prečitala sledeča resolucija: i postali še večji gospodarji n a d š o 1 o, Shod pozove zvezo slovanskih Časnikarjev, naj določi komite, ki sestavi topografični slovar v vseh slovanskih jezikih. Proslava grofa Leva Tolstega. — O. dr. Ostaszevraki-Baranski je pečital iskreno brzojavko, ki jo je odposlal kongres Levu Tolstemu k 80 rojstnemu dnevu 101, m. — V isto proslavo je imel daljši govor pl. Stahovič. Shod je burno pritrjeval ter zaklical ju-bilarju nura" in „slava". G. Gabršček je izvajal, da je zasluga naših časniških shodov, da se je začel ubla-ževati spor med Poljaki in Rusi. Zato predlaga brzojavno pozdraviti našega duševnega očeta, ustanovitelja društva, Kuferja. (Viharno pritrjevanje.) Nato je imel predsednik g. Holeček zaključni govor, v katerem se je zahvaljeval v prvi vrsti g. Županu Hribarju in mestni občini za bratsko ljubav in gostoljubje. S ponosom je *.aglašal, da se še noben kongres ni izvršil dosedaj tako impozantno iu v najlep-zem soglasju, kakor letošnji. Na to je sleda obed v »Iliriji". Zvečer je bil v »Unionu* velik koncert, drugi dan pa so se dragi gostje šli razvedrit v Postojno in v Bohinj ter so pohiteli tudi v Trst. — Kaj je Najboljše in od prvih au-toritet kakor tudi od tisoč i praktičnih zdravnikov do-} mačih in tujih priporočena hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovij, pospešuje razvoj mišičevja in. kostij, uravnava prebavljanje in je z ozirom na porabo cena. „Der Saugling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Kuf eke, Dunaj HI. učiteljstvom in nad kmetom, Potisniti so hoteli ljudsko šolo še na nižjo stopnjo, postaviti učiteljstvo še Bolj v odvisnost in nekdanje suženjstvo, v katerem ni bilo misliti na napredek. Njih zah teve so bile prozorne, zato pa se jim je uprlo vse, ki ne želi dobe nazadnjaštva, ampak dobe napredka. Vse drugačni pa so glasovi iz kmečkega ljudstva samega po reformi ljudske šole. Te je treba uvaževati, ker so iz potrebe, ker so iz dobrega namena. Osivel sem v učiteljskem stanu, službujoč vedno na deželi med kmečkim ljudstvom, za katerega križe in težave tako dobro vem, kakor ono samo; vsaj sem sam kost njega kosti. Poznam torej našo ljudsko Šolo in kmečke razmere pač tako dobro, da bolje skoraj ni mogoče. Sm3m torej govoriti kot tak o vprašanju: Kako naj bi se reformirala ljudska šola? H. Oglejmo si najprej trditev g. Kopriv-skega: „Ljudska šola nikakor ne odgovarja kmetskim potrebam". Tej trditvi moramo deloma pritrditi in sicer že na podlagi, na kateri sloni sedanja ljudska šola, ki ima namen — vzgajati nele kmetske otroke, ampak vseh stanov; zato se zove občna ljudska Šola. Na deželi res živi skoraj izključno kmetsko ljudstvo in zato se imajo ozirati podrobni učni načrti skoraj izključno na njegove potrebe in razmere. V posameznih okrajih je učiteljstvo znalo dati naši ljudski šoli kmečko obliko, tako da v okviru sedanjih šolskih zakonov se ni moglo 3edanjo ljudsko šolo še bolj ^pokrnetUi" nego še jo je. Kjer pa je bil na poti strogi birokrati« zem, tam seveda ne odgovarja sedanje šole učni red in učni načrt našim kmetskim Pozabiti pa ne smemo dejstva, *da naša ljudska šola se je komaj razvijati začela. Pred nekaj desetletji je bilo po naših vaseh tako malo šol, da ni bilo govoriti o splošni ljudski šoli. Razredov pa je bilo tako malo, da je prihajalo na enega učitelja do 200 in celo 300 otrok, kateri so se imeli poučevati v neprimernih prostorih, po kakšnih skednjih. In za tako mučenje je dobival učitelj 300 do 400 goldinarjev letne plače! Ne smemo pozabiti, da je bilo tedanje kmečko ljudstvo šoli večinoma nasprotno, če ne po lastnem prepričanju, pa vsaj po ukazih iz hramov božjih. Le po vsestranskem trdem boju se je razvila ljudska šola na sedanje stališče. Šele zdaj zamoremo pričeti govoriti o ljudski šoli sploh, ko ima že vsaka občiua približno zadostno šol in razredov, ki odgovarjajo številu otrok. Kakšen sad bode rodila ljudska šola, pričenjali bodemo šele soditi. Zdaj pa že lahko trdimo: Ljudska Šola je vzbudila naše kmečko ljudstvo iz mrtvila, dala mu je možnost, da se zs-^ia svojega-položaj a, vzgojila ma je duševno moč, da zna zahtevati svojih pravic. Priča temu so pač letošnje volitve, ko je kmet prvič nastopal samostojno kot samosvoja politična organizacija. Naš kmet začenja biti politično polnoleten. Ali ni to sad ljudske šole? Ali ni sedanja ljudska šola dosegla lep uspeh? Zakaj ni nastopal naš kmet tako že poprej, ko ni bil deležen ljudske šolske vzgoje in pouka? Ljudska šola daje našemu kmetu dovolj vzgoje in pouka, da zamore nadaljevati in popolnjevati, česar mu ona ni mogla dati, ker je bil še otrok. Dokaz: sedanja samozavest našega kmeta. Dalje in dalje naj bodi naše kmečko ljudstvo po začeti poti in zmaga bode njegova — boljša prihodnost se mu smehlja. DOPISI iz ajdovskega okraja. Odme« fe Šmarjl pri Ajdovščini. — Pošteno se je oddahnil in ogromni kamen se je odvalil na cente lažnjivemu dopisunu, ko je v sveti jezi priobčil v „Primorskem listu" z dne 3. sept. članek z naslovom »Bombardiranje v Šmarjah*. Divjake imenuje nas poštene in miroljubne naprednjake in laže, nejramno laže, da je v nedeljo ponoči letelo kamenje na klerikalni brlog, kakor bi ga deset vragov sipalo. Oh — ti nesramnež grdil Lažeš naravnost po klerikalnem modelu. Če bi v resnici toliko kamenja padlo na tisti brlog, bi ga gotovo tako razdejalo, da bi težko kedaj kdo predsedoval v opustošenem klerikalcem gnezdu. Ti „vragitt so napravili škode na Fran-celčkq»vem poslopju za borih 20 viuarjev. Tudi najbistrejše oko najstrožje komisije ne more konšfcatirati večje škode. »Deset vragov" predstavlja najbrže kak klerikalen vašo valeč, ki je hotel h kuharici v vas. Bil je najbrže v rož'cah in v tem položaju seveda zgrešil pravo okence. Oh, ti nesrečnež ti, Čudno, da te ni zadela kaka kroglja iz samokresa. Kaj ne razumeš, da pastir lahko vstreli svojo ovco 1 ? Sploh pa naš maziljenec se je privadil samokresu. —Pravijo, da je neki liberalec imel opravilo v farovžu. Šel je, čeravno nerad k BveIeprijaznemuB popu. In kaj je naredil naš posvečenec ? ? 1 — Grozil mu je s samokresom in napolnjen s sveto jezo vpil, da ga takoj vstreli, če pri tej priči ne zapusti farovža. AH je to krščanska ljubezen do bližnjega? ! Takih zdražbarjev ne rabimo v Šmarjah, Bolje bi bilo, da zginejo kaj kmalu in sicer dokler se ljudstvo popolnoma ne vzdigne, še lahko mirno iz miroljubne občine. Zna se mu zgoditi, da ga lahko sprejmemo in stare čevlje kadimo za njim, če pojde stvar še tako naprej. Naj se le pazi. Mož je postal preob-jesten od naših — žuljev. Razen par backov mu je vse ljudstvo nasprotno. Torej kaj mu preostaja drugega kot — poiskati službo pri zabitih ljudeh, kjer bo lahko rabil samokrese različnega kalibra in če bo sila tudi lahko Rezki preskrbi kako ostro brušeno sabljico. Pri nas ni več časa za to. Tako je Francel-ček — časi se spreminjajo. Če ne bo še sedaj dovolj, drugič lahko kaj več. NB. Še nekaj. Vsled klerikalnih jezikov je bil radi »bombardiranja" aretiran neki liberalen mladenič, ki ni še nikomur zalega storil. Hosano t peli in veselja poskakovali naši klerikalčki. Toda za veseljem pride rada žalost. In to je bilo tudi tukaj. — Sodniki, pripoznayši mladeniča nedolžnim, so ga takoj drugi dan spustili. BranlCS, dne 9. sept. —Zadnja povodenj je provzročila mnogo škode, posebno prizadeti sta vasi Eoboli in čebovini, kjer je razdrla pota in steze tako, da bomo mogli le s težavo spraviti domov jesenske pridelke, katerih pa bo malo. Po rodovitnem polju je na-nešeno strašno veliko materijah,' potoki so polni gruše in zemlje, da voda nima svojih poti; bati se je ob prvi povodnji še veliko večje Škode. Škodo se cenile davčne komisije. Prišel je tudi deželni poslanec Jos. Štrekelj, ki je obljubil kar mogoče storiti v pomoč prizadetim kmetom. Regulacija potoka Rase je res nujna potreba. Neumno pa je pisanje v „Prim. listu", da se napravi brez naših poslancev. Res je prišel minoli teden neki gospod iz Beljaka, si je nekaj ogledal pa odšel. G. dopisniku se svetuje, da naj pusti naše poslance pri miru. Braniški' kmetje dobro poznajo oba poslanca Štreklja; to so pokazale minole volitve. Koliko sta se trudila za povzdigo tr-toreje in brezobrestna posojila, tega dopisnik ne. ve. Ko bi ne bilo ljudstvo toliko gospodarsko napredovalo, bi ne moglo nositi toliko svetlih kronic za razne kinče svetim podobam ter se vpisavati za denar v verske družbe. Kedo izžema ljudstvo ? To vemo, zato je neumestno udrihanje po. naših poslancih. Šola se je premestila iz središča Bra-nice preveč v kraj, tako da dolanjski posest-(Dalje t prilogi.) Mala četica gre,nato znova na pot goče zgrešiti poti; ona, po kateri so hoteli prijatelji,! se je prav dobro poznala po poljani. j Ko so jahali molče kaki dve uri, se ustavi d'Ar-tagnan, ki je bil na čelu četice, na nekem ovinku. — A, a! pravi, tu so naši ljudje. In res, kake pol milje daieč se je prikazala precejšnja četa jezdecev. — Draga prijatelja, pravi d'Artagnan, dajta svoja meča Moustonu, ki vama ju vrne o pravem času in na pravem mestu, in ne zabita, da sta najina jetnika. * Nato spuste konje, ki so bili že malo trudni, v - zmeren tek, in kmalu so dohiteli eskorto. Kralj je jahal spredaj, obdajal' ga je del Harri-sonovega polka; bil je miren, vedno dostojen in nekako dobre volje. _ Ko je ugledal kralj Athosa in Aramisa, od katerih se ni bil utegnil niti posloviti, in ko je čifcal s pogledov teh dveh plemičev, da ima par korakov za seboj še prijatelje, mu je zalila rdečica zadovoljstva bleda lica, dasi je moral misliti, da sta njegova prijatelja jetnika. D' Artagnan je pri jahal na čelo eskorte, prepustil prijatelja Porthosovemu varstvu, ter šel naravnost k Harrisonu, ki ga je res takoj spoznal ter se spomnil, da ga je videl pri Cromvrellu; sprejel ga je tako ljubeznivo, kakor more ljubeznivo sprejeti človek njegovega stanu in značaja kogarkoli. Kar je d'Arta-gnan slutil, se je zgodilo: kolonelu ni vstal in ni mogel vstati niti najmanjši sum. Eskorta se je ustavila: na tem mestu ie imel ni bilo mo-, kralj obedovati. Toda to pot so odredili potrebno, da ne bi zopet poskusil uteči. V veliki sobi v gostilni je bila postavljena majhna miza za kralja in velika za častnike. Hočete li obedovati z menoj? vpraša Harrison d' Artagnana. — Vraga t odvrne ta, vsprejei bi. z velikim vejem, toda svojega tovariša Vallona in svojih dveh ujetnikov ne morem pustiti samih, vsi bi vas pa preveč nadlegovali pri vaši mizi. Toda naredimo drugače : dajte postaviti za nas mizd v kotu in pošljite nam od svoje mize, kar se vam bo zdelo dobro; zakaj drugače smo v veliki nevarnosti, da umrjemo gladu. Obedovali pa bomo tako vendar skupno, ker bomo obedovali v isti sobi. — Naj bo! pravi Harrison. Zgodilo se je tako, kakor je želel d' Artagnan, in ko se je vrnil h kolonelu, je že sedel kralj, katerega je stregel Parry, pri svoji mizici, Harrison in njegovi častniki pa skupno pri veliki mizi, in v kotu je bil reserviran prostor zanj in za njegove tovariše. Miza, pri kateri so sedeli puritanski častniki, je bila okrogla, in Harrison je kazal kralju hrbet, bodisi slučajno ali pa s hudobnim namenom. Kralj je videl štiri plemiče, ko so vstopili, a zdelo se je, da se ne meni nič zanje. Sli so k mizi, ki je bila pripravljala zanje, ter tem, toda d'Artagnan, Porthos in Aramis so se vselej skremžili, kadar so morali piti pivo, to puritansko pijačo. Pri moji veri, kolonel, pravi d' Artagnan, prav hvaležni smo vam za vaše uljudno povabilo, zakaj brez vas bi bili res v nevarnosti, da ostanemo brez kosila, kakor smo morali prebiti brez zajutreka; in tudi moj prijatelj Vallon se čuti ravno tako hvaležnega; bil je namreč zelo lačen. — Saj sem še lačen, pravi Porthos tsr se prikloni kolonelu Harrisonu. — In kako vas je vendar mogla zadeti ta težka nezgoda, da ste ostali brez zajutreka? vpraša kolonel smeje. Vzrok je čisto enostaven, kolonel, odvrne d'Artagnan. Meni še je mudilo, da vas dojdem, in da bi to tem lažje docagel, sem krenil po isti poti kakor vi, česar ne bi bil smel storiti star voščak, kakršen sem jaz, ki mora vedeti, da ne ostane nič paberkov tam, koder je hodil tako vrl polk, kot je vaš. Lahko torej razumete naše razočaranje, ko smo dospeli do lične male hišice, ležeče na robu nekega gozda, ki je se je zdela od daleč s svojo rdečo streho in zelenimi polkni skoro praznična ter smo zagledali namesto kokoši, ki smo se jih nadejali peči, in namesto gnjati, ki smo jih hoteli pražiti — samo nekega reveža, ki je ležal na tleh v mlaki... Ah, mordiouxl kolonel, iz- sedli take, da niso nikomur kazali hrbta. Imeli so rocite moJe PokIone onemu ***«* vaših častnikov, ki pred seboj častniško in kraljevo mizo. Da bi Harrison počastil svoje goste, jim je pošiljal najboljše jedi s svoje mize; žal, vina so morali prijatelji pogrešati. Athosu ni bilo sicer nič ležeče na je zadal ta udarec : dobro ga je zadal, tako dobro, da je vzbudil občudovanje mojega prijatelja Vallona, ki zna tudi (teliti krasno udarce. (Dalje pride.) niki protestujejo, da je preveč v kraju in predaleč, posebno po zimi hoditi otrokom čez nevarne vode in po mrazu. Morebiti je tudi tega kriv Alojzij Štrekelj ?! Iz rlhemberiks občina. — Pri nas v ffi- hembergu se klerikalci pripravljajo za prihodnje občinske volitve, posebno pa g. kaplan prav zvesto zabavlja napreduj akom. Naprednjake zaničuje; bomo videli, če jih bo zaničeval tudi pri.beri I "-<*-.**,.* .^v^i«^^«^^ Pri nas prav lepo kaže trgatev, posebno ' ' — --• -- ¦-- -'• • « - -¦-pa po hribih in solnčnih vinogradih. Lansko leto je v Rihembergu vzela suša vinu 'okus, letos pa so hribi boljši kot dolina, posebno se odlikujejo kraji: Preserjp, J^ravljevi^ Sv. Martin, Vrh in Pedrevo ter nekatere vasi po Brjah in Birsi, kar je solnčnih vinogradov. Z BrJIJ. — Dne 9. t. m. se je kmetic J. K. v Brjah obesil. Revežu se je namreč že pred več časom omračil um, tako da je brez dela sedel ali taval okoli in trpel gotovo velike duševne muke. Prej je bil on tih, miren in delaven Človek, ki je živel samo svoji družini. > Iz goriške okolice. Podružnica „Nar. Del. Organizacijo" v Blljah priredi dne 20. t. m. svojo prvo veselico, pri kateri nastopi s svojim novim moškim in ženskim zborom. Vspored obeta biti obširen in lep; vršila pa se bo veselica na krasnem prostoru v parku g. Iv. Savnika. Vspored objavimo še pravočasno. Odbor. Iz komenskega okraja. IZ Kostanjevice. — Vzajemno društvo za zavarovanje goveje živine je priredilo v nedeljo javno tombolo in ples, pri katerem je prav izborno svirala sokolska godba iz Prva-čine. Udeležba je bila nepričakovano velika. Izvršilo se je vse v najlepšem redu. Vkljub velikim troškom, ki jih je imelo društvo, ker je plačalo samo vse pristojbine, je preostalo društveni blagajni še 190 K čistega dobička, kar je za društvo lepa podpora. Škoda, da niso bili dobitki v denarju ne v blagu, kar bi imelo boljši vpliv na tuje ljudi. Iz sežanskega okraja. Velik požar je nastal v Repniču ter uničil veleposestniku Maksu Miliču del poslopja, ki služi za gostilno in stanovanje; zgorelo je tudi mnogo premičnin, obleke, perila ter poljski pridelki. Škoda na vinu in posodi je tudi velika. Škode je okoli 30.000 K. Pokvarjeni tek nalna voda). Z »Templev vrelec* odpravi Rogaški „Sty- ___ria vrelec" (medici- vinom, konjakom itd. pa je boljši. Domače vesti. Rodoljubi! Jutri bo letna skupščina dražbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju na Štajerskem. Rojaki! Spominjajte se te skupščine z darovi za našo prepotrebno dražbo. Vsak vinar je dobrodošel! Daroil za »Oljaiko kuhinjo". — C. kr. okrajni šolski svet v Sežani in županstvo v Kobaridu po 50 K, občina Ajdovščina 20 K, Jos. Mermolja, posoj. denarničar v Selu 10 K, nabiralnik pri »zlatem jelenu" 21 K 84 vin., nabiralnik v kavarni » Central" in deloma pri koncertu pri »zlat. jelenu" dne 6. t. m. 13 K 86 vin. in 5 pfenigov, Rajko Gradnik, nadučitelj v Eozani, 2 K, France Lavrič, želez, rev. v Gorici, 1 K, neimenovan št. 2 v Gorici 1 K in 1 m3 trdih drv. Družbi sv. Cirila In Metoda je daroval 5 K g. Miha Košir v Gorici, ker se ni mogel udeležiti pogreba g. Albina Jeretiča. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabral g. D. F. na Sokolovi veselici v Ajdovščini K 711. Hvala. Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval K 2*40 g. stavbenik Ivan Stepančič iz Renč, ker se ni mogel udeležiti odhodnice g. nad-učitelja U. Pavlice. (To dodatno k že poslani svoti). Za diužbo sv. Cirila in Metoda je daroval g. J. Medved, trgovec v Gorici, 10 K mesto venca umrlemu bratrancu Jos. Pezdircu, uradniku »Delniške pivovarne" v Laškem trgu. Za družbo sv. Cirila in Metoda darujeta Peter in Josip, trgovca iz Gorice, po 1 K in Ivan, obrtnik iz Solkana 1 K, v znak ve- selja, da so videli v »Corriere Friuiano" od i 5 t. m. prvič pipo na č. ] Slovanski časnikarji bo šli po kongresu nekateri na Bled in Bohinj, drugi v Postojno ter v Trst. Povsodi so bili navdušeno sprejeti, posebno lepo pa je bilo sinoči v Trstu na sestanku v Nar. domu, kjer je bilo navzočega tudi obilo delavstva. Vrstili so se krasni navduševalni govori,.; __^ Ko je lansko leto imelo društvo »Zvezda" v Sovodnjah svojo veselico, šlo je naše napredno občinstvo v velikem številu v Sovodnje — ker ni vedelo, da je »Zvezda« klerikalno društvo. Tudi jutri ima »Zvezda" v Sovodnjah svojo veselico, kot je razvidno iz kričavih lepakov, ki so nabiti po mestu. Opozarjamo radi tega naše občinstvo, da v svoji požrtvovalnosti ne bode podpiralo prireditev naših nasprotnikov. — Naše veselice jutri so v Hapi, na Gradišču in v Sv. Erižn. Tja pojdimo! Slovenke, na razstavo v LJubljano i — Slovenske dame v Ljubljani so priredile v »Narodnem domu" razstavo — »Otrok", ki nam nazorno pokazuje vse, kar je za t e 1 e s n o in duševno vzgojo naših otrok od prvega dne do tje, ko se bližajo svoji samoatalnosti. Koliko boleznij, telesnih in duševnih, je le posledica nepravilne vzgoje 1 Razstava »Otrok" pa nam kaže pot, ki naj jo napravi naša deca, da se telesno in duševno razvije v srečnega zemljana. Slovenke! Pohitimo tje v belo Ljubljano, da si tudi me okoristimo trudapolno delo ljubljanskih tovarišic v srečo naše mla-deži in celega naroda. Uverjena sem, da bodo rodoljubne Ljubljančanke vesele našega prihoda, saj jim bo v malo priznanje in zahvalo za veliki trud, kateri so imele s to prezanimivo razstavo. — Odpotovale bi 26. t. m., čez noč v Ljubljani, drugi dan predpoldne bi 1t>il namenjen razstavi, pod noč pa bi odpotovale domov. Gospe in gospodične, ki se hočejo udeležiti tega izleta, naj se oglase pri meni Ivanka Gabršcekova, Gorica, Gosposka ulica št. 7. Pevsko In glasbeno društvo v Gorici (Podružnica Glasbene Matice V LJubljani) naznanja, da bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 4. oktobra ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih v »Trgovskem domu" s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo odbora; 2. letni račun in proračun: 3. določitev društvenine; 4. volitev predsednika in 13 odbornikov; 5. volitev dveh računskih pregledovalcev. — K obilni udeležbi vabi odbor. »Pevsko In glasbeno druttvo v Gorici (Podružnica Glasbene Malice v LJubljani) naznanja, da prične šolsko leto s 1, oktobrom t. 1. —- Vpisovanje se vrši od 14. t. m. naprej v društvenih prostorih v »Trgovskem domu" vsaki dan od 8. do 12. uri zjutraj in od 3. do 5. ure popoldne, kjer se dobi tudi vsa natančnejša pojasnila. Slovensko bralno Ib podporno društvo v Gorici priredi v nedeljo dne 13. t, m. izlet v Rupo k veselici društva »Novi žar". Gg. pevci so naprošeni, da se tega izleta udeleže polno-številno. »Nasprotnikom zagreniti življenje, sproti podreti, kar $ezlda|Ou, tak krščanski nauk je učil bivši bogoslovec Terseglav iz »Slovenčevega" uredništva v torek v Mirnu. — Naprednjakom treba zagreniti življenje, podreti, kar sezidajo, taka je naloga prave »katoliške" mladine, kateri daje žegne naš nadškof in knez. Pravo razkolno, razdorno delo. Krivi preroki nastopajo, M ne učijo več ljubezni do bližnjega, katerim je spravljivost popolnoma tuja, katerim je mar le bratomorni bcj. Ako hočejo na-prednjaki na deželi storiti kaj ljudstvu koristnega, je naloga »katoliške" mladine, da to, če le mogoče, razdere. Nalogo ima zagreniti življenje vsem onim, ki nočejo trobiti v farovški rog. — Zagreniti z vsemi sredstvi: s podlostjo, lažjo, obrekovanjem, in ker so dovoljena vsa sredstva, se sme napred-njaka tudi ubiti, samo da se podere, kar je sezidal. Tako zločinsko hujskanje od strani klerikalcev mora ogorčiti vsakega, Če ima le še* količkaj človeškega čuta v sebi. Vsakdo se mora zgražati nad tem še toliko bolj, ker se dviga nad takimi nauki roka nadpastirja, ki blagoslavlja tako »krščansko" delo I Kam smo prišli ? Terseglav je pač pravi tolmač nadškofo-vega navodila: »društvo proti društvu, zboro - vanje proti zborovanju". S posebnim pastirskim listom se je uvedel nadškof v ostudno klerikalno politiko. Klerikalci so hitro umeli, k a ko naj se bojujejo proti svojemu bližnjemu. Imamo slučaje, ki kažejo vso klerikalno peklensko zavratnost in podlost. Sedaj pa je prišel v Miren pravi tolmač nadškotovih navodil, in ta tolmač govori jasno in odkrito, da treba »nasprotnikom« zagreniti življenje ter podreti, kar zidajo.JJakega nadpastirja s takimi nauki še ni imela Goriška! Nevaren boj napovedujejo klerikalci. Ni treba misliti, da ostane brez odpora. Uveljaviti pa se utegne tudi rek: Kdor drugemu jamo koplje, sam vdajo pade. — Kdor drugemu greni življenje, se mu povrne zagreni-tev v dvojni meri; kdor drugemu podira, kar sezida, temu se lahko pripeti, da se sesuje tudi njegova stavba! Nadškof in knez naj ima to pred očmi. Ni še konec vseh dnij. Tako hujskanje mora biti kaznovano prej ali slej. Stara je resnica: vse se maščuje na svetu! Vi pa, napredni mladeniči in možje, bodite pripravljeni, da odbijate vedno vehement-nejše klerikalne napade z vso ostrostjo in euergičnostjo. Zob za zob! Če te kdo udari po levem licu, ne ponudi mu še desnega, marveč vrni mu s poštenimi obrestmi vred in Še pripravljen stoj. — Nevarne čase so izzvali klerikalci na dan. Naj jih pa imajo. Naprednjaki bodo znali braniti se in odgovarjati, da popadajo krivi preroki na tla ter jim ljudstvo da brce, katere že sedaj zaslužijo. „ Gorica" molči o tem, kar smo pisali o suplentu Capudru, ki bi zopet rad prišel na gimnazijo v Gorico uganjat klerikalno politiko ter zavajat mladino v klerikalni tabor. Molči, kar kaže, da je resnica v »Soči" tako britka, da bi bila zaman vsaka še tako posvečena laž proti njej. Zahtevamo ponovno iz že opetovano navedenih razlogov, da se Capuder ne vrne več na gimnazijo v Gorico. Ravnatelj Simzig ne sme več dopuščati, da bi se uganjala na gimnaziji klerikalna politika kar na debelo ter bi se po Capudru vstvarjale med dijaki razmere, ki so nedopustne, k varljive za mladino ter spravljajo zavod ob ves ugled! Ako bi prišel Capuder vsejedno v Gorico, nastane tak odpor, da bo marsikomu zvenel v ušesih, Capudra pa mora strmoglaviti! »Gorica" je napovedala odgovor na naš sobotni članek o škandalu, kako so spravili klerikalci laške pevce na Vršno pet pri odkritju nagrobnika slovenskemu pesniku. Kar smo pisali, je vse resnica. Strankarska strast je gnala klerikalce do škandala, da so najeli laške pevce, ker nimajo drugih svojih, češ, rajši naj pojo ti, samo da ne bodo peli »liberalci". To je resnica. Ako bo škofovo glasilo pisalo kaj drugega, bo zopet nesramno lagalo. Časa za laž si je dalo celih 8 dnij. — K laškim pevcem so pritegnili par klerikalnih Študentov še-le v petek, potem ko je »Primorec" živo ožigosal početje klerikalcev. —- Če bi bila »Gorica" pošten slovenski list, bi bila morala pisati tako, kakor »Soča" ter obsoditi tudi škandal, da ni bilo prostora za slovensko zastavo pri cerkvi, pač pa za papeževo in deželno. Sram bodi škandaloznih klerikalcev! Ljudske šole v Gorici se odpro 16. i. m., tudi slavna slov. mestna šola Podturnom. V Mirna so pričakovali »čuki* 2000 ljudij; prišlo jih je pa 500, in še to z velikim bob-nanjem. Nekatere katoliške punice so imele polno šopkov pripravljenih, ali bilo je tujcev tako malo, da jih niso mogle oddati. — Telovadba je bila pod vsako kritiko. Kako pa tudi naj telovadijo ljudje, ki nimajo pojma o telovadbi. Klerikalci imajo polno ljudskega denarja, 8 katerim kupujejo »čukom" obleke, Kdor jo hoče imeti, pa mu jo kupijo. Bdeča srajca je sedaj vaba v klerikalni tabor. Da le ni sram klerikalcev, da so ukradli Sokolom kroj za svoje »telovadce"! Proti plesu je rohnel dr. Brecelj v Mirnu, svaril je pred plesom, ki je gnezdišče, kjer mnogoštevilni miki razburjajo in zapeljejo spolno še nezgodno mladino. — To je vse le pesek v oči, kajti klerikalci prirejajo kar naprej veselice s plesom. Tako vabi sedaj neko klerikalno društvo v Rubijah-Sovodnjah na velik ples — v Šempasu pa so »BošnjaTri" plesali na cerkvenem zemljišču in aranžer cele veselice je bil Župnik Grča. Teorija in praksa glede plesa sta oi torej pri klerikalcih popolnoma navskriž. Vipavska železnica se je bila pa skazala v tor,ek! Velik del izletnikov v Ajdovščino še je moral voziti v vozovih za živino tj«: in. nazaj; pa ne le v teh, ampak tudi na popolnoma odprtih vozeh, kjer prevažajo deske. Škandal! Na pristojnem mestu je bilo naznanjeno pravočasno, da bo treba vozov, ali prišli so vozovi za živino, dasi se je hotelo vozove za ljudi. — Da bi bilo tako pomanj-kauje vozov, tega skoro ne verjamemo; to se čuti tako le pri nas; za Slovence je vse dobro! Zahtevamo pa, da če resnima uprava vozov za ljudi na razpolago, naj si jih pa priskrbi. Takega škandaloznega ravnanja z ljudmi, kakor v torek, nismo voljni več prenašati. To mora nehati enkrat za vselej! Lep spovednik. — Poročajo nam, da je bila pred kratkim neka gospodična pri spovedi na Brezjah. Sppvedujočemu nuncu je tako ugajala, da je stezal svoje prste skozi okence ter jo prijemal za roke tisti čas, ko se je spovedovala. Ni mu bilo mar, da bi bil poslušal, kar pravi, marveč pohotnost ga je prevladavala v spovednici, in ko je odtegnila roke posvečenim prstom, so jej zažarele nasproti rdeče, poželjive oči. — Oj, ko M znale govoriti spovednice!! V Gorici so pokopali včeraj 84 let starega dr. Adama Mracha, ki je bil svoj čas župan v Pazinu. Pokojnik je bil med voditelji laške liberalne stranke v Istri. Kako sl znajo pomagati »paSaretarjI". — Mi- renski »pašaretarji" so tiči, ki si znajo pomagati. Pašarete pijejo, tako se vidi namreč v gostilni, v resnici pa pijejo le prvo paša-reto, potem pa si pustijo točiti črno vino v »pašarete" ; od barve pašarete ima tudi vino tako barvo, da nafarbajo koga, da ne pijejo vina, ampak le preljube pašarete. Furbac gospodje so pašaretarji, pa so jih vendarle hitro pogruntali, koliko je vredna njihova pašaretarska abstinenca. Slovenskim drigoncem se ne godi dobro v Ločniku, Nahujskani Lahi jih izzivajo in preganjajo, kjer morejo. Med hujskači in napadalci je tudi reguicolbka svojat. Sedaj mečejo tudi kamenje na dragonce, seveda iz zasede, iz oken. Dragonci morajo posegati k samoobrambi. Potem pa kričijo laški lumpje, da jih dragonci napadajo. Orožniška postaja v Ločniku je pomnožena, »bereitschaft" imajo večkrat, ker se je bati izgredov. — Vojaška oblast naj se potegne z vso silo za to, da nehajo taki napadi na dragonce od strani laških divjakov. Akad. fer. dr. »Balkan" v Trstu otvori v nedeljo 13. t. m. ljudsko knjižnico v Koprivi. Otvoritev združena s predavanjem se vrši v prostorih g. Ant. Bole-ta popoldne po blagoslovu. Da bo otvoritev tem slovesnejša, vabimo na mnogobrojno udeležbo kakor s strani goriškega občinstva tako tudi posebno s strani goriškega dijaštva, zlasti akademikov. Zatorej upamo, da vas bomo videli lepo število v Koprivi na Krasu. Na svidenje! Akad. fer. dr. »Balkan". Zahvala. — Podpisani odbor si šteje v dolžnost, da izreka s tem javno zahvalo telovadnim društvom »Sokol" iz Trsta, Gorice, Solkana, Prvačine in Mirna za obilno udeležbo in sodelovanje pri naši Blavnosti dne 8. t, m. Nadalje se zahvaljuje občinskemu zastopu, »Delavski organizaciji", Rokodelskemu podp. društvu, društvu »Edinost", ženski in moški Ciril-Metodovi podružnici v Ajdovščini, tamb. društvu »Danica" iz Šturij in Rokodelskemu podp. društvu iz Loka"vca za korporativno udeležbo pri sprejemu gostov na kolodvoru ter sploh vsem tržanom za okrašenje svojih hiš s trobojnicami. Srčna hvala tudi kolesarskima društvoma »Go rica" in »Vrtojba" ter drugim društvom, katera so nas bodisi korpo rativuo ali po zastopstvu počastila, kakor tudi vsemu slavnemu občinstvi iz Trsta, Gorice in cele Vipavske doline, katero je prišlo v res impozantnem številu in s tem pripomoglo, da se je 8lavno3t izvrstno sponesla, in je s tem pridobilo Sokolstvo trdno podlago tudi v Vipavski dolini. Hvala tudi bratom iz Ljubljane, Idrije in Postojne za poset. Srčna hvala vsem! Na zdar 1 Odbor ajdovskega odseka »Goriškega Sokola" v Ajdovščini. Upred SOdniJe. — 38 letni Angelj Minca in 33 letni Fr. Natale sta se nahajala v Budi v Furlaniji med množico, ki je demonstrirala proti tamkajšnjemu županu D. Donda. Ker se je bilo bati izgredov, je žandarmerya ukazala množici, naj se razide. Najbolj sta se zoperstavljala omenjena obtoženca. Dobila sta vsak po 3 M zapora. Anton Mafchesan v Oradežu se je zo-perstavljal radarjem, ko so aretirali njegovega bratranca. Zato je dobil 2 meseca težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec, Priloga Jofie" it. 108. z dne 12. septembra 1908. 42 letni Ivan Padovan fa. Devina se je , pregrešil nad neko deklico pod 14. letom. Radi tega je obsojen na 2 meseca težke ječe z dvema .postoma in dvema trdima ležiščema. DIJAŠKA KUHINJA. - Bližajo se dnevi, ko bede treba pripravljati hrano za uboge mladeniče, naše dijake. Do danes se jih je že oglasilo 25, a nismo dobili še od nobene strani nikakoršnih živil. Zato se proseči obračamo do premožnih zasebnikov in vasi, da se nas tudi letos spomniio na poljn.in v hiši. NADZOESTVO. Netarsn Človek je 28 letni Ivan Padovan z Grčine v Gorici. Radi nevarnih groženj je bil že v zaporu 3 tedne. Z nožem je grozil sedaj Ferdinandu Žbogarjn, radi česar ga je prijela policija ter djala na varno. Odprti Iftkarnl- — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 13. do 20. t. m. Ustnici. — Nekaterim gg. dopisnikom : Prihodnjič. V K. Vaše vezane vrstice smo dobili šele opoldne. Toroj prepozno za list. Moll-ov Seidlitz-prašek ie za na želodca trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniška zasleduje. loll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje Života. — Bolečine olajinjote in okrepioloCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prefclajenja vsake vrste. Ori*. steklenica K 1*90 ' Na prodaj po vseh lekarnah in mirodiMcan. Glavna lekarna A. MOLI, c. In kr. dvorni laloimk, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, A. Gironcoli. I Med točkami svira sokolška godba iz Prva-" ftine. — Ta veselica je velikega pomena v življenju bralnega društva na Gradišču. — 25-letiiico obhaja, kar jo je naš veliki pesnik ustanovil, razvije svojo društveno zastavo in položi temelj za Simon Gregorčičevo javno knjižnico. Na Gradišču se je porodilo toliko krasnih pesmij izpod peresa Gregorčičevega, društvo se je ustanovilo in razvijalo ob njegovem delovanju in zate počasti bralno društvo na lep način Gregorčičev spomin, namreč z veselico, ki naj omogoči ustanovitev javne knjižnice na Gradišču. K sodelovanju in posetu se je oglasilo že nekaj društev iz tamošnje okolice, toda tudi drugega občinstva bo, upajmo, obilo. Rupsnsho-pečaasko psisko-izobraževilno društvo »Ntll Žar" priredi 13. t. m. svojo prvo veselico v gradu gosp. Langa v Bupi. Vspored: 1. Vilhar: Domovini, poje mešan zbor društva „Novi žar", 2. Lesica in petelin, poje moški zbor društva „Ipavatt iz Mirua, 3. Legov: Razstresenec, burka v enem dejanju, 4, Proljetni zvuci, poje mešan zbor ,.Nade" iz Sovodenj, 5. a) M. Korsič : Brez spanja b) Al. Saks: Ljubici pod oknom, poje oktet »Slov. bralnega in podpornega društva", 6. VolariČ: „Mladenkam", poje ženski zbor društva „Novi žar" s spremljevanjem orkestra, 7. Legov: „Stric iz Amerike", burka s petjem in spremljevanjem orkestra. ,— Ples, šaljiva loterija, šaljiva pošta, umetni ognji. — Začetok veselice ob 3. uri pop. — Prijazna vas, krasni park, lep vspored, lepo število sodelujočih društev naj privabijo v Itupo tudi take, ki imajo nekako mržnjo do daljših izletov iz mesta. — Slavnostni govor pri veselici bo imel g. dr. Igo Jane. Milijiri»iiD)0 R«W. — »Novi list« piše, da je poklical inšpektor kr.-ogersklh državnih železnic v Reki v nedeljo železniške delavce in jim prebral odlok trgovskega ministra, po katerem si morajo delavci, A niso še ogrski državljani, pridobiti ogersko državljansko pravico tekom treh mesecev. Kdor ne zna oger-skega jezika, se ga mora naučiti tekom šestih mesecev, če ne izgubi službo. Odbor ..PfOCTite", fer. ak. društva v Ljubljani, se je konstituiral tako-le: predsednik: iur. Fran Trampuž, podpredsednik: iur. Josip Klepec, tajnik: iur. Vladimir Kreč, blagajnik: iur. Ivan Zorman, knjižničar: vet. Ignac Šlajpah, namestnika: iur. Fran Šora in iur. Kari Tekavčič, preglednika: iur. Albin Pleško in agron. Albert Vedernjak. Duhovnik umeril dolžnika. — Kaplan don Adorni v Rimu je umoril 79-letnega don Con-stantinija. Zaklal ga je z nožem, pobil s kladivom ter ga oropal za hranilne knjižnice — potem pa je še mašo bral! Adorni je priznal svoj zločin. Proti Čehom la Nlžjemtrljskem rujejo nemški nacionalci, kar le morejo. Po raznih krajih ustanovljajo podružnice zveze Nemcev na Nižjeavstrijskem, da bi tako čimprej zatrli Cehe v omenjeni deželi. Toda to ne gre izpod rok, ker se Čehi kljubu preganjanju množijo in ker tudi kmetski nemški ljudje niso nič kaj uneti za gonjo proti Cehom. V Laabu so tudi hoteli ustanoviti podružnico. Tam pa je več naših rojakov na delu. Eden teh nam poroča, da so pojasnili kmetom namene „bundovcevu, na kar ni bMo nobenega na shod, ki so ga sklicali nemški nacionalci z Dunaja; oditi so morali ti z Zveza fiarodnih društev. »Bralno društii" li »Mišfinski strifa" i Si KrlŽH na Vipavskem priredita veselico s plesom dne 13. septembra na grajskem dvorišču ob 4. uri pop. s sledečim vsporedom: 1. H. Volarič: „Slovenski svet" poje moški zbor, 2, A. Hajdrih; »Sirota", poje moški zbor, 3. „Na straži", poje moški zbor, 4. Nagovor g. deželnega poslanca A. Gabrščeka, 5. Ale-šovec: »Eno uro doktor", šaloigra. Med posameznimi točkami igra oddelek vojaške godbe 47. pešpolka iz Gorice. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev ljudske knjižnice in za zastavo ^Meščanske straže". Ker se je to društvo po dolgem čaau vzbudilo k rednemu in uspešnemu delovanju, vlada po celi sveto-križki okolici veliko pričakovanje in iz raznih krajev posetijo to veselico društva in občinstvo. Tudi med ajdovska društva treba zanesti ono vzajemno delovanje, katero diči v taki meri goriška okoličanska društva. Kolesarsko društvo „6o rica" vabi svoje člane k izvanrednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v soboto 12. septembra t. 1. ob 8*/» zvečer pri zlatem jelenu z naslednjim dnevnim redom: 1. Vreditev razmer, katere vladajo v društvu med člani. 2. Društvena zastava----- K obilni udeležbi uljudno vabi. j odbor. Kolesarsko društvo »Gorica" priredi jutri v nedeljo dne 13. septembra t. 1. izlet v Rupo-Peč. — Zbirališče: hotel zlati jelen. — Odhod točno ob 2. uri pop. — Rednik: Albert Boltar. — Oprava kolesarska. —. Gg. člani so naprošeni; da se izleta v polnem številu udeleže. — Zdravo 1 Odbor. »Bralno druMro" na Gradišču priredi o priliki svoje 25 letnice v tedeljo dne 13. sept. veselico na dvorišču g. A. Kerševana ob 3. pop. s sledečim vsporedom: 1. FerjanČiČ: »Zadoni nam", poje bralno društvo na Gradišču, 2. Pozdrav predsednika, 3. Stegnar : „Dneva nam prijatelji žar", poje »Svoboda" iz Renč, 4, Slavnostni govor, govori dr. D. Puc, 5. Razvitje zastave, 6.* »Pozdrav" poje »Naprej" iz Dornberga, 7. Volarič: „Zadom" poje bralno društvo na Gradišču, 8. Ples. — Trgoviko-obrtne in gospodarske vesti. Odlikovanj*. — Pri premovanju kobil, ki se je vršilo dne 9. t. m. v Gradišču ob Soči, sta bila odlikovana v dru-i kategoriji z drugim in četrtim darilom t. j. s 50 kronami nagrade in častno svetinjo gg. Batistič in Lasič iz Gor. Vrtojbe. Pripominjamo, da sta se udeležila tega premovanja od naše strani le zgorajomenjena in bila tudi oba odlikovana. Čuditi pa se moramo, kako si. erar sporazumno z dež. odborom ni prišel še do tega, da bi dal tudi v našo gor. okolico nekaj kobil za rejo, saj imamo vendar tudi mi lepe travnike in pašnike. V Furlaniji je bilo oddanih lani 30 kobil, v slovenski del pa nobene. Seveda po-v sod le dvojna mera! Preustroj pešpošie Reiče Volčjadraga v vozno j poŠto. — Pešpošta med Renčami in Volčjo-drago, kolodvor, se preuredi s 16. dnem septembra t. 1. v dnevno dvakratno jedno-vprežno poštno vožnjo z naslednjim voznim redom: km . X2a 42Q 5.— 54Q ; XI1Q ' 5ii> • ~XL>" Renče___ Kolodvor Volčjadraga . Mednarodni kongres trgovinskih In obrtnih zbornic I Fragl je bil zaključen v torek. Prihodnji kongres se bo vršil leta 1910. v Londonu. Mizarski tečaj v Ajellu v Furlaniji, katerega je priredil zavod za pospeševanje obrti, je trajal od 27. julija do 5. t. m. V soboto je bil slovesno zaključen. Razne vest! Feliee Venezlan, znani voditelj laške liberalne stranke v Trstu, je umrl včeraj po- Zborovan|e »Svobodne misli" se je vršilo v Ljubljani 7. t. m. Navzočih je bilo nad 100 udeležencev iz raznih slovenskih dežel. Referate »o imel: v rokah največ akademiki. PodffiS Matere Bolje. — Neka Cecilija Giacomin v kraju Fonzaso pri Bellunu je imela »čudodelno" Marijino podobo, h kateri so hodili romarji v obilem številu. Kmalu je nabrala babnica 5000 lir ter jih naložila pri domači posojilnici na ime Matere Božje. Oblasti je bilo končno dosti teh čudežev pri Giacominovi, zato jej je vstavila »gšeft".. Giacomin je hitela v hranilnico po denar, ali tu so jej povedali, da ker je svota vložena na ime Matere Božje, je potreba podpisa Matere Božje, ako hoče dobiti denar Žena se jo zatekla k nekemu odvetniku, da jej preskrbi ta mirakel; sama si ne upa nič opravil pri Materi božji, dasi so jej mira-keljni z njeno sliko prinesli tisočake I PREKLIC.*) Podpisani preklicujern vse besede, katere sem govoril . v gostilni gosp. Petra Kokošarja v Podmelcu, dne 2. avgusta t. 1. proti gospodu Antonu Podreku iz Huma, obžalujem in ga prosim javno odpuščanja. Ivan Mavric Podmclee. . *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Proda S€ dobro ohranjen glasovlr. riaslou pouč uprauništuo. Odlikovana pehartja in tladeiiaraa Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastili iiiii) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- '¦ejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fSna vina in llkarj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnugo- broina naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. ""¦¦ Na stanovanje in hrano se sprejme dijake (učence). Semeniska ulica št. 12^ II. mihtropje. (Seitzova hita). Madame Sidonie Pervanje-Kotalik reprend ses le^ons de Conversation, litterature, Grammaire Preparation p(>ur. les examens. Corso Verdi 40, II. Razglas prostovoljne razprodaje graščine VertoCe pri Mirnu. Dne 21. septembra t. L se prične prostovoljna razprodaja gorinavedene graščine obstoječe iz: 220 njiv (kampo) hrastovega gozda 64 „ orane zemlje 40 „ travnikov 76 „ pašnikov 31/* „ vinogradov 1 gradu, več hlevov in več drugih kmetskih poslopij. Poslednja so jako pripravna za kolone, zlasti one hiše, ki leže na samem sredi njiv in travnikov. j Ves svet je v najboljšem stanu, jako ( rodoviten, posebno travniki in njive v dolini ob reki Vipava, in jako ugoden za sadjarejo in vinorejo. | Prodajalo se bo v poljubnih kosih, even-tuvalno tudi vse skupaj. ; Cela graščina, ki je popolnoma aron- ' dirana je od mosta Gorice 5, od kolodvora v Eubijah 4 km oddaljena, ter ima lep razgled na Gorico in okolico. Plačilni pogoji so jako ugodni ter se naznanijo kupcem pred razprodajo na licu mesta. Kedor si želi svet ogledati, naj se obrne do graščinskega čuvaja v Vrtočah, katere daja natančne podatke. Oskrbnico graščine Verfcče pri Mirnu dae 10. septembra 1908. Dijste se sprejme na stanovanje in hrano pod strogim nadzirstvom. la zahtevo daje pouk sin osmoSoIec. M se izve y "ulici ifogel 10. Uradnik išče stanovanje s brano za se in sestro (učank ponudbe na upravnlštvo. z v sredini mesta je na prodaj. Cena 5000 kron. Natančen naslov se izve v upravniku. ANTON ČBRNIGOJ odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno 1 ——gonilno silo------ GORICA, Tržaška ulica št. 18. Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov, razna stavbarska dela,...... razna cerkvena del."........ oprave za prodajalne ,. t. d...... Fo zmernih conah! -"1#| „ Izdeluje in ima v zalogi vsakovrstna strngarska in resljarska dela. Josip Patek naslednik KarolaČufer prva in edina slovenska kleparska lavnica v Gorici, ulica sv.*Anlona št, (v hiši¦ & JCopača)., izvršuje via stavbena in galanterijska dela po načrtih. Posebno se priporoča ^sem Jcme-tovalcem za: mehe za žveplanje po zadnjem sistemu, škropilnice za vitrijol, polivalnike za vrte. Novost: ventilatorji za dimnike. Poprave se izvršujejo točno in po zmerni ceni. SVOJI K SVOJIM! Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah h delavnici in trgovini z gotovimi oblekam) = flnton Krušič, === Krojaški mojster In trgovec v Gorici tefcališče Josipa Verdi štev. 88 in v podražili delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (? bližini g. Čmigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau* nokar uelika množina raznovrstnega blaga iz austrijskih fn angležkih louaren najraiHCnejšin kakouosli za vsaki stan. 15 avgusta do 15 septembra je zapvt Salon %ybes = §orica vsled poučnega potovanja $a novo jesensko modo. Svoji k svojim! Štefan Nosič naslednik Antona Pucelja uljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano edino slovensko Miieo v Gorici, na Travniku. Zagotavljaje postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. — Sprejema vsa v to stroko, spadajoča dela kakor: maskiranje, vla-sulje, brade itd. — Kupuje zmedene lase po najvišji ceni-. Svoji k svojim! Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prev/el = tonu m = s frajajočiti) o§>i)jeti) Pozor! Slav, občinstvu in vinorejceni se uljudno naznanja, da se dobe prave mostne uage edino le pri J. Primožiču,;!!« v Gorici, na Komu št. 13. Pošilja se tudi po pošti. Glavno zastopstvo **** in zalogo Kmetijskih strojev m stote tovarne Obenem uljudno naznanjam, da sem otvoril zalogo raznovrstnih vin. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in pošteno postrežbo, Pouel faganeli. VlolavGU se prostovoljno proda v dobrem stanju obstoječe kmetsko premoŽenje. Isto sestoji iz travnikov, obdelane zemlje, kmetske hiše in hleva za živino. Cena bi bila 7000 do 8000 kron, Natančneje se izve pri lastniku Janezu Velikonja v Lokavcu štev. 102. 1 ali 2 dijaka iz boljše družine sprejme na stanovanje in hram družina brez otrok. Natančen naslov pove upravdittvo. bratou K. & R. 3ežek-Blansko Ima Jos. Dekle va, Gorica Magistrat na ulica št 1. Kdor hoče potovati hitro in dobro v Ameriko, naj potuje z parniki največje svetovne parobrodne družbe »Severno - nemški Lloy d-Bremen". Pojasnila glede cen, Črt itd. dajejo se zmiraj brezplačno. Vožnja iz Trsta čez Bremen v New-York traja le 7 dni. Trikrat v tednu se nudi prilika za odpotovati iz Trsta Čez Bremen v Severno Ameriko. Izseljence, ki potujejo s parniki severno-nemškega Llovda sprejmejo povsod družbeni uradniki. Kdor hoče potovati v Ameriko, naj se obrne na zgoraj omenjeno družbo in porabi priliko, za ugodno potovanje. ==^ Cene zmerne. Dobra hrana. ===s Listke se lahko kupi v Trstu pri F.STUMPE = TEST = Plazza Giuseppina Slovenci! Ako imate pokvarjene ure, prinesite iste k urarju Petru Krizeliču u Rasteta št. 30. Vsaka ura se popravi v 24 urah po jako zmerni ceni. Ivan Kravosr na Komu it. II. GORICA na Kornu it. II sedlarska delavnica in Zhiog* različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konj-^ ake potreb- ščine, potovalne potrebščine kakor: kov Čege, torbice, denarnice, listnice ^_____-^ itd. — Izvršuje in sprejma v [||ff|§|^ popravo različne kolrseljne in S^'3^3 Popravila se izvršujejo točno. Cene zmerne. Viuorejci m posesmikt! [ Kdor želi Imeti zdrava in nepokvarjena vina naj se obrne na \mm mirodllntco ¦¦¦ jA.MAZZOLI v Gorici I »Gosposki ulici it. I. i Tamkaj se vdobi t zalogi raznovrstne i | pripomotke tvrdke Oamier iz Pariza. • I Posebno pa priporoča: i 3 Pripomoček za odstranitev pieunobe | i Pripomoček za odstranite? katerekoli j i kisline. 3 Pripomoček za čiščenje Tina. 3 Pripomoček proti kUanju. Otvoritev nove mesnice = u Gorici = ulica Sv. Ivana Štev- 3. Slavnemu občinstvu in posebno goriškim gg. gostilničarjem ter p. n. zavodom naznanjam da sem otvoril s 1. septembrom t. 1.. lastno mesnico v Gorici v sredini mesta ulica Sv. Ivana štev. 3. Zagotavljam točno in dobro postrežbo ter se ^i^oročam za obilen obisk udani Adolf Urbančič, mesar. Vinogradniki pozor! Kdor želi imeti stiskalnice (preše) ali posamezne vijake, naj se obrne na Al. Pipana u Preserjih p. Komen. IzarstazafapTMfcai sprejme izurjenega kjigovodjo. \fetop tafy>j. Cenj. dame in gospodje - pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka....... Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Driginal-Iictoria. stroji pdoeI&tl1 uporabi brezšumno. Orioinal-Victoria stroji *L<% za domačo rabo in obrtne namene. Original-Vicloriastroii;:;^,!^ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. OrigiMl-Vicicriajtroji,-:,";^:: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga »Original-Vietoria« trolev in dragih Šivalnih strojev, dvokoles puch«, oroija, nranlcfje In vseh lovskih priprav pri tvrdki Peter Gotič čevljarski mojster GORICA, Raštelj 32 (? lastni hiši) PODRUŽNICA ? Gosposki ulici štev. 1. nasproti „Monta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave. Naročila z dežele se razpošiljajo po pošti. CENE ZMERNE KEBŠBVANI & CUK - GORICA Stolni trg1 št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalniea 1UVA CASTELLO et. 4. je najboljše m ip čistilo za čeulje. Dooua se poosod. djoFica - labatišfie štev. 22. - djo^ica ~* zaloga; ^ koruze« ovsa. otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. !!_.._..*!«..._ I livCne m kožne bolezni, iievniaiizeiR i ranc>j™*?^j*^™- Protin racija obisti. Izvrstni uspehi zdravljenja Krapinske toplice. Term8lno zdravilišče. Termalna pitna voda Hrvatsko (Hrvatska Švica) Krapinske toplice. — Termalno zdravilišče. Termalna pitna voda, od veljakov priznano kot izvrstno, zdravje pospešujoče, radioaktivno termalno kopališče 38—44° Celsius. — Največji termalni tolmun v Evropi. I Dotok in odtok vode 3800 litrov ZdraviSki dom ima na razpolago stanovanja opremljena z vsem komfortom. — Restavracija in kavarna. — Bralne sobe. — Vzpe-njaCa. — Pckrito sprehajališče. — Krasni vrtovi. — Lepa župna cerkev. — Stalna godba. — Igrišče za Športne igre. — Društvene dvorane itd. — Na razpolago so avtomobili. v minuti. Separatne kopeli v mramomatih Danjali ter prsne kopeli. Sezona traja od 1. aprila do konec novembra. Cene so znižane do 1. junija in od 1. septembra dalje. Zdravnik: dr. Ed. Mai. Klinična masaža. Higijenicna telovadba, Elektriziranje. Izjasnila daje kopališka uprava v Krapini-Toplice, Hrvaško. A. vd. Bermi Gorica, Šolska ulica št 2. uelika zaloga = — oljkinega olja prve vrste ttajailjših tv:dk iz (sire, Oalir.anije Molletie, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 120, 136, 1*44,1*60, i'80, 2"-. za lndi po 72 ,in. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; pa vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.--------------- 300 vinskih sodov od 300 do. 900 lit in „1000 „ 3800 „ v jako dobrem stanju, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka M. Rosner & C.° veležganjarna sadja v Ljubljani poleg* Koslerjeve pivovarne. Cene zmerne" Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje po zelo nizkih cenah. Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K; boljSa vrsta 2 jfKVfc K 40 vin,; poltibelo 2 a*L/ K 80 vin.; belo 4 K; belo, puh 5 K 10 vin.; 1 kg najfinejšo snežno-belo, skubeno 6 K 40 vin,, S K; l kg puli-perje, sivo K 6--—, 7'—; belo fino K 10; najfinejše iz prsnega perja 12 K. PoSiljatve 5 kg. poštnine prosto. Posteljna oprava it gostega, rudeCega, višnjevega, belega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica dolga 180 cm, Široka 116 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim petjem K Iti-— s poltipuhom K 20. Posamezne pernico 10 K, H K, 14 K, lij K; blazine za pod glavo K 3'—, 3'»0, 4' , — RazpoSilja se proti povzetju, in sicer od K 12 višje — poštainu prosto. Nengajajoee blago se