poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 47. KOS. V LJUBLJANI, dne 12. junija 1935. Letnik VI. VSEBINA: 333 Prtmla o opravljanju drž. strokovnega (statističnega) izpita pri občni drž. statistiki ministrstva za notranje posle. 334. Dopolnitev seznamka industrijskih predmetov, ki se izdelujejo v državi. 333 Pristop Turčije k mednarodnim konvencijam o pobijanju trgovine z belimi sužnji. 33G. Pristop Japonske h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine. 337. Tarifa za občinsko trošarino in uvoznino mestne občine ljubljanske. 338. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Uredbe osrednje vlade. 833. Na osnovi § 14., odst. ('), zakona o uradnikih predpisujem tale pravila o opravljanju državnega strokovnega (statističnega) izpita pri občni državni statistiki ministrstva za notranje posle.* Clen 1. Uradniški pripravniki občne državne statistike pri ministrstvu za notranje posle morajo, da bi mogli biti postavljeni na uradniško službeno mesto, predhodno opraviti državni strokovni izpit po določbah teh pravil. Clen 2. Pravico, opravljati državni strokovni izpit, ima uradniški pripravnik, ki je dovršil dve leti pripravljalne službe v občni državni statistiki. V rok se ne šteje čas, prebit na bolovanju ali od-sotstvu, če je to trajalo skupaj nad 6 mesecev. Ta izpit se mora opraviti pred iztekom petega leta pripravljalne službe; ponavljati se pa sme samo dvakrat s presledkom po najmanj 6 mesecev. Clen 3. Naloga tega izpita je ugotoviti, ali ima kandidat zadostno strokovno znanje in ali je med časom, ki ga je že prebil v službi, pridobil popolno izobrazbo za praktično delo v svoji stroki. Člen 4. Prošnjo za opravljanje državnega strokovnega izpita, opremljeno z vsemi potrebnimi podatki, predloži kandidat neposredno načelniku občne državne statistike, ki preizkusi, ali izpolnjuje pripravnik vse potrebne pogoje, in odobri opravljanje izpita. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. aprila 1935, št. 98/XXIV/237. Radi priprave za izpit se sme dovoliti kandidatu največ mesec dni odsotstva. Člen 5. Izpiti se opravljajo pri občni državni statistiki v Beogradu pred izpitno komisijo, ki ima poleg predsednika še dva člana izpraševatelja in dva člana namestnika. Člani te komisije se postavijo za vsako leto vnaprej izmed višjih uradnikov občne državne statistike v Beogradu in statističnih uradov v Zagrebu in Sarajevu. Komisiji predseduje načelnik občne državne statistike, odnosno njegov namestnik. Ob bolezni ali odsotstvu nadomešča predsednika po činu najstarejši član komisije. Poslovodja komisije je konceptni uradnik občne državne statistike, ki ga odredi načelnik občne državna statistike. Državni strokovni izpit se opravlja med vsem letom. Predsednik komisije odredi dan izpita in vodi izpraševanje. Člen 6. Za kandidate po § 45., odst. (U in (3), zakona o uradnikih je izpit pismen in usten, za kandidate po § 45., odst. ('), istega zakona pa je izpit samo usten. Pismeni izpit se opravlja pod nadzorstvom enega člana izpitne komisije in traja največ štiri ure. Pismenemu izpitu je namen, da pokaže, koliko izobrazbo ima kandidat za praktično delo v stroki. Tčmo za pismeno nalogo pripravi za vsak izpit tisti član komisije, ki ga odredi načelnik občne državne statistike. Pri izdelavi pismene naloge sme uporabljati kandidat zbirke zakonov in drugih.predpisov. Pri ustnem izpitu morajo pokazati: A. kandidati po § 45., odst. (3), uradniškega zakona: 1. popolno poznavanje osnovnih državnih zakonov, občne državne uprave in ureditve statistične službe; 2. da poznajo teorijo statistike in imajo neobhodno znanje tistih znanstvenih disciplin, s katerimi se statistika bavi; -. 3. da imajo v oblasti tehniko-statistične stroke (organizacija statističnih poizvedb, urejanje in obdelava statističnega gradiva za objavljanje); 4. da znajo vršiti kritiko in tolmačenje (analizo) statističnih posledkov za znanstvene in praktične namene; B. kandidati po § 45., od9t. (s), uradniškega zakona: 1. poznavanje osnovnih državnih zakonov in občne državne uprave; 2. korenito poznavanje ureditve statistične službe in celotnega poslovanja pri njej; 3. korenito poznavanje tehnike statistične službe (pripravljalna dela, urejanje gradiva, priprava tabel za natisk); C. kandidati po § 45., odst. ('), uradniškega zakona: 1. osnovno znanje o državni ureditvi in upravnem poslovanju v statistični službi; 2. popolno poznavanje vseh arhivskih poslov; o. uvedenost v tehnično statistično delo. Clen 7. Ustni izpit se opravlja naslednji dan po pismenem izpitu vpričo vse komisije. Uspeh izpita se priobči kandidatu takoj po končanem ustnem izpitu. Člen 8. O poteku izpita se vodi za vsakega kandidata poseben zapisnik; vanj se vpiše poleg ostalih potrebnih podatkov tudi sklep komisije o tem, ali je kandidat izpit opravil in s kakim uspehom. Ocene so: opravil odlično, soglasno, z večino glasov in ni opravil. Uspeh izpita se vpiše v kandidatov uslužbenski list. O uspehu, ki ga je kandidat pokazal pri izpitu, se mu lahko izda potrdilo. Člen 9. Pripravniki, ki so bili pred vstopom v službo občne državne statistike v pripravljalni službi kake druge stroke, smejo opravljati državni strokovni izpit po dveh letih skupne pripravljalne službe, če so prebili v službi občne državne statistike vsaj eno leto dni. Tisti pripravniki, ki so v stroki, iz katere prestopijo, državni strokovni izpit že opravili, morajo predhodno opraviti državr.i strokovni (statistični) izpit po določbah teh pravil. Smejo pa biti oproščeni opravljanja tistega dela izpita, ki so ga že opravili v prejšnji stroki. Uradniki drugih strok in resortov morajo ob prestopu v službo občne državne statistike neglede na položajno skupino predhodno opraviti državni strokovni (statistični) izpit po določbah teh pravil. Člen 10. Ta pravila stopijo v moč, ko se razglase v »Službenih novinah«,, V Beogradu, dne 11. aprila 1935; S. br, 705. Minister za notranje posle V. M. Popovič s. r. 334. Dopolnitev seznamka.* Na osnovi točke 11. občnih opazk k XV. delu uvozne carinske tarife dopolnjuje ministrstvo za trgovino in industrijo seznamek III br. 43.157/1934, objavljen v »Služ- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. aprila 1935, št. 86/XXlI/229. benih novinah« št. 289/LXXVII z dne 14. decembra 1934,1 tako, da se navadni karton (lepenka) iz tekstilne snovi, nepremazan in nenapojen, iz št. 442 uvozne carinske tarife izdeluje v.državi. Iz ministrstva za trgovino in industrijo, dne 2. aprila 1935; III br. 11.267. 335. '• - Pristop Turčije k mednarodnim konvencijam z dne 18. maja 1904, 4. maja 1910 in 30. sept. 1921 o pobijanju trgovine z belimi sužnji.2 Francosko poslaništvo v Beogradu je obvesti,o z noto št. 37 z dne 29. marca 1935 ministrstvo za zunanje posle, da je nolificiral turški veleposlanik v Parizu dne 19. decembra 1934 francoski vladi pristop Turčije k mednarodnemu sporazumu za uspešno zaščito zoper kriminalno trgovino, znano pod imenom »trgovina z belimi sužnji«, sklenjenemu in podpisanemu dne 18. maja 1904 v Parizu, k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z belimi sužnji, sklenjeni in podpisani dne 4. maja 1910 v Parizu, in k mednarodni konvenciji za pobijanje trgovine z ženskami in otroki, sklenjeni in podpisani dne 30. septembra 1921, objavljenim v »Službenih novinah« št. 117/L z dne 21. maja 1929.:1 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 4. aprila 1935; I’ov. br. 5066/1. 336. Pristop .Japana h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine z dne 20. marca 1883, revidirani v Bruslju dne 14. decembra 1900, v Washingtonu dne 2. junija 1911 in v Haagu dne 16. novembra 1925.4 Švicarsko poslaništvo je obvestilo z dopisom P—8—1 z dne 27. novembra 1934 ministrstvo za zunanje posle, da je notificiral Japan z noto z dne 14. novembra 1934 svoj pristop h konvenciji pariške unije za zaščito industrijske svojine z dne 20. marca 1883, revidirani v Bruslju dne 14. decemhra.1900, v Washingtonu dne 2. junija 1911 in v Haagu dne 6. novembra 1925. Japanska vlada je izjavila, da se bo uporabljala konvencija tudi na Korejo, Formozo in Južni Sahalin skladno s členom 16. bis konvencije pariške unije. Skladno s členom 16. zadobi ta pristop veljavo dne I. januarja 1935. Konvencija pariške unije je razglašena v »Službenih novinah« št. 223/LXXII z dne 26. septembra 1928.5 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne II. decembra 1934; Pov, br. 27.102/1. n 1 »Službeni list« št. 70/10 iz 1. 1935. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. aprila 1935, št. 98/XXIV/252. * Prim. »Službeni list«'Štev. 489/77 iz 1. 1933., odnosno št. 668/87 iz 1. 1934., odnosno št. 46/5 iz 1. 1934. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. decembra 1934, št. 302/LXXX/744. 5 Prim. »Službeni lisf« št. GtfO/87 iz l! 1934. Postavka 337. za občinsko trošarino in A. Trošarina. Tarifa ivoznino mestne občine ljubljanske. Predmet 1 | a) Rum, arak, esenca, rozolija, liker in vse oslajene opojne pijače — ljubljanskega izvora .................................. b) isto zunajljubljanskega izvora in vino nad 15%> alkohola Pripomba : Sem spadajo vsa dišeča žganja, tinkture in vse slične užitne tekočine, v katerih je špirit poglavitna sestavina. ■> .špirit in žganje vseh vrst: a) špirit in žganje iz špirita . . | b) domače žganje................... a) denaturirani špirit .... b) vse vrste politur in lakov neglede na dodatek etersko špirituoznib kemijskih sestavin v suhem ali mokrem stanju............................. Vino: a) vino v sodih in medikament-no vino............................ b) Pripomba : Sem spadajo: vinski mošt, vinska brozga in medica, vino v steklenicah (tudi ba-karska vodica!........... Sadni mošt: a) sadni mošt.................... b) vino iz jagod, malinovec in vsi drugi sadni soki . . . c) limonova, vinska in mlečna kislina kakor tudi vse druge sadne kisline in airupi brez alkohola, diamalt, dekstroza in slično........................ Pripomba: Sirupe kot sirovino za proizvajanje predmetov iz tar. post. 22 je tro-šariniti po toč. č) tar. post. 22. Penina: a) šampanjec in vsa druga inozemska vina, ki se penijo in kipe b) penina tuzemskega izvora . Piv Kis; a) navadni ...... b). kisova kislina (Menca). Merilo hi0 liter hi8 hi8 liter kg odn, liter liter liter liter kg kg steki. f/io steki. 7/iU liter od stopinje kg Odmera Diu 13-- 13’- a'— 5'— 1'— 1-50 1-50 3’— 0-50 P— V— 20-— 10*— 1*— 0*10 10*- i Postavka Predmet Merilo Odmera Din 9 Klavna živina: a) nad 600 kg žive teže . . . glava 15-— b) od 350 do 600 kg žive teže . glava 12'50 c) od 250 do 350 kg žive teže . glava 10*- č) teleta do 250 kg žive teže . glava 10-— d) konji brez razlike .... glava 20'- 10 Drobnica: a) ovni, koze, koštruni, jagnjeta in kozlički nad 12 kg v živem stanju ali nad 8 kg, zaklani . glava 8'- b) kozlički in jagnjeta pod 12 kg, v živem stanju ali pod 8 kg, zaklani glava 6-- 11 Prašiči: a) odojniki do 10 kg žive teže ali 8 kg, zaklani glava 6-— b) mladi prašiči od 10 do 60 kg žive teže ali od 8 do 45 kg zaklani glava 8-— c) prašiči nad 60 do 100 kg žive teže ali nad 45 do 75 kg, zaklani . . glava 15'— č) nad 100 kg žive teže ali nad 75 kg. zaklani ...... glava 30'— 12 Meso in mesni izdelki: a) presno meso vseh vrst, tudi divjačina štirinožna in pernata, razsekano, nadalje suho meeo, klobase in salame kg , V— b) konservirano meso vseh vrst kg 3’- c) užitna mast vseh vrst, slanina, presna, nasoljena, prekajena in papricirana, vampi, maslo kg 0-50 č) 1. srnjad komad 8‘- 2. divja koza (gams) . . . komad 6'— 3. zajec ... komad 2-- 4. jerebice vseh vrst, prepelice, golobi, grlice . . . komad 0-50 5. divji petelini, gosi, race, fazani komad V— 6. jeleni; košute komad so- 7. divji prašiči ..... komad io-- 8. zajec, domači komad 0-50 13 P r i p o m b a : Za vse inozemsko blago se plačuje na posamezne postavke še io0°/o. Perutnina: a) velika: purani, gosi itd. . . glava 2- b) mala: kokoši, piščeta itd. ter par golobčkov glava 1- Pripomba: Perutnina, uvožena v zaklanem stanju, je zavezana mestni trošarini pod tar. post. 12a). komad 0-02 -5 c/J O 14 15 16 17 18 19 Predmet Ribe: a) tuzemske ribe sveže, tuzemski raki, žabe in polži, vse vrste tuzemskih rib pripro-sto pripravljenih brez olja, dišay in kisa, tudi suhih in rusi .............................. b) presne ribe in vse vrste morskih živali iz inozemstva . . c) inozemske ribe suhe, nasoljene, prekajene, marinirane ali vložene v ol je ter sploh vse konserve od rib v zaprtih posodah ........................... č) slaniki, polenovka .... Sadje: a) presno, domače in vse vrste gozdnih sadežev, gobe presne in suhe ter vložena tuzemska zelenjava ...... b) suho, domače, limone, rožiči in rožičeva moka................... c) marmelade in kompoti vseh vrst, vložena inozemska zelenjava in povrtnina, pomaranče, domače južno sadje in gorčica............................ č) inozemsko južno sadje iz-vzemši smokve in rozine, presno in suho, v kakršnemkoli stanju........................ d) smokve in rozine, presne in suhe............................... Pripomba : Brinje je prosto. Med brez' razlike, tudi v satovju Žito: a) oves v zrnju, koruza, tudi strta, otrobi, seno, slama, re-zanica in tropine.................. b) suhi fižol...................... Pripomba : Žito v bilkah se smatra za slamo. a) Moka iz žita, krompirja in sočivja vsake vrste, zmleto pšeno, zdrob, ječmenova in ovsena kaša, ajdovo pšeno, prosena kaša, nadalje vse vrste testenin, kruh in slično Riž in sir: a) riž................. , . . , b) sir domačega izvora v hlebih in kvargeljni, sir domačega izvora, ki se prodaja v zaprtih etiketiranih posodah in ovojih . .,........................ c) inozemski sir brez razlike . Jedilna olja. vosek: a) jedilno olje vseh vrst . . . b) rastlinska in zdravilna olja, vosek in voščene sveče, stea-rinove 9veče, parafinove sveče, glicerin vsake kakovosti, lojeve sveče in ribje olje v sodih.............................. c) stearin, parafin in loj, užiten Merilo kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg kg Odmera Din P— 4-— 0'50 0*25 0-50 P60 2•___ 1-— P— 0-04 0-02 0-06 0-40 0-30 4 — 0'50 0-50 0-20 21 22 23 24 26 Predmet Merilo b) Milo: a) navadno, za pranje in za industrijske svrhe, v vseh oblikah brez dodatka kozmetičnih sredstev.................. toaletno, neparfumirano in parfumirano in medicinsko . c) soda in pralni praški . . . Pripomba: Milo, etivi-rano v škatlah kot posebna garnitura brez zveze ali v zvezi z ^drugimi kozmetičnimi predmeti (s parfumom, pudri itd.) je tarifirati po tarifni post. 66. Čokolada, kakao in vse kan-ditno blago, vse vrste slaščic, kolikor ne spadajo pod točko b), kandirano sadje in slično vse vrste čajnega peciva in keksov, navadnih ali pol-zamočenih, nadalje vse vrste biskvitov, ki so kot močnato pecivo oslajeni ali barvani ali obloženi s slikami, vse slično pecivo in medičarski izdelki, ki ne izgube po notranji sestavi v primesi z drugimi dodatki značaja 'povsem močnatega'izdelka, vse vrste navadnih neapolitank . c) sladkor za človeško prehrano č) sirovine za industrijske proizvajalce predmetov tarifna post. 22 toč. a) in b), kolikor niso posebej imenovane, pod kontrolo uporabe . . . , . a) b) Kava in čaj: a) sirova kava vseh vrst in čaj, priprosto pakovan .... kg 2-— b) pražena ali zmleta kava in čaj, etiketiran kg 6 — c) žitna kava vseh vrst in vsi kavni nadomestki .... kg o-io Vsi delikatesni kolonialni izdelki, ne posebej imenovani . . kg 3‘— Mleko: presno, smetana in sirčki, gosto in sterilizirano, mlečni praški in nadomestki . . . liter oda. kg o-io Poljski pridelki: a) krompir, zelje in repa . . . b) drugi poljski pridelki in po- vrtnine, domače v presnem ali suhem stanju in cvetje v lončkih..................... c) isti pridelki inozemski pod a) in ‘b) ....!> »*. č) sadno drevje . , , . , , d) drevje za nasade . . « » , kg kg kg kg ■ kg kg kg Odmera Din 0-40 1-— 0-20 0-50 0-01 0-10 kg 0-05 kg 0-25 kos 0'20 kg 0-50 0-03 B. Uvoznina. . a Pred m e t Merilo Odmera' ttj o ... , [ Din 27 Cvetje: a) presno vrtno domače, brez razlike, odrezano ih proste cvetlične sadike' . . . kg 0-50 b) presno inozemsko brez razlike kg 10- c) suho (naravno), preparirano kg 3-— 28 j (I9f. > : .. j Mineralne vode: a) mineralne vode vseh vrst in sifon liter 0’20 b) brezalkoholne pijače, kolikor niso posebej imenovane, n. pr. pokalice, chabeso in slično bodisi ljubljanskega bodisi zunajljubljanskega izdelka . lile. 0-50 29 Drva: a) mehka nts 2' — b) trda m3 4- 30 Premog iu koks: a) splošno tona 5'— b) za industrijske namene . . .torna 2‘50 31 Oglje kg 004 32 Železo: a) palično Železo, valjano'in lito železo ter martinovo jeklo in traverze kg , 0'02 b) oblikovano železo, železne žice, cevi, žeblji, vsi železni vijaki, pocinkana in dnkova pločevina, vzmeti za postelje, konjske podkve v polfabri-katu in poljedelski stroji . . kg 0’02 c) izdelki iz železa, kakor: obrtno orodje, tudi iz jekla, drugo orodje, ključavničarski izdelki, stroji in njih deli, okovja, navadne železne peči, nadalje vse boljše kovine v sirovem stanju, kakor: baker in njegove legure, ostalo jeklo, cink in slične zlitine, svinec in svinčene cevi, Istari stroji in mehanizmi uvoženi v popravilo, žica (izvzemši električno) in pločevina od bakra in medi, podzemni kablji . . kg 0-05 č) tiskarske črke kg 0-26 d) gravure in slično (ploščice za klišeje) kg 10-- e) izdelki iz bakra in njegovih legur, svinca, jekla, cinka in sličnih zlitin, kakor: namizno in kuhinjsko orodje in‘sličuo, neglede na to iz česa so , , kg 0-26 33 Predmet Odmera Merilo f) izdelki pod toč. o), pozlačeni ali posrebreni..................... g) kompletni brivni aparati . . h) britvice (gilete)............... • i) izdelki iz aluminija vselrvrst j) žepni nožiči brez razlike, britve, aparati za striženje in drsalice •......................... Pripomba : Kuhinjsko in namizno orodje iz dragocenih kovin, kakor: iz srebra, zlata, niklja, kitajskega srebra in sličnega je tarifirati po tar. post. 84. k) emajlirana in pocinkana posoda, kuhinjska in posoda gospodinjstva, navadne decimalne tehtnice .................... i) železne blagajne, kasete, peči, kopalne kadi in kopalne peči, boljše tehtnice, stojala, hladilne omare in slično ter drugje ne imenovani izdelki iz železa....................... . m) sirovo in staro železo za p potapljanje in kovno železo za predelovanje....................... elektrotehnični material in električni aparati: a) elektrotehnični predmeti, kakor: žice, kabli, porcelanasto in stekleno blago, krožki, izolatorji vseh vrst in slično . . b) vse vrste' modelov za senčnike, emajlirani in kovinski, stikala in vsa druga oprema za navadna električna svetila, kolikor ne spada pod druge tarifne postavke . . . . . c) vsa druga razložena ali sestavljena kompletna svetila, lestenci, viseče svetiljke, namizne svetiljke in drugo . . č) svetiljke za poulični promet: 1. avtomobilne male (Stadt-lampe).......................... 2. aytomobilne velike (žaromet) ........................... 3. motorne na olje ali karbid 4. motorne električne . . . 5. za kolesa na olje ali karbid 6. za kolesa, električne , , 7. za vsa druga vozila . . 8. avtomobilne ogrevalne pečice ........................... d) električni aparati .... kg kg ducat kg kg kg 100 kg kg 0'40 kg (V40 vrednost O 0/ o /o komad re- komad to-— komad 4 — komad G-- komad 3-- komad 5-— komad 5‘— komad fr— vrednost . 3% 2'- 010 0-20 0-00 Postavka 34 Predmet e) 1. električne žepne svetiljke brez baterije.................. 2. baterije za žepne električne svetiljke...................... 3. anodne in slične baterije, brez razlike...................... f) električni motorji vseh vrst g) akumulatorji in njih deli , . h) mrežice vseh vrst za svetila Glasbila in drugi aparati precizne mehanike: a) klavirji, pianini, harmoniji, orkestroni in druga slična glasbila in njih sestavni deli — tudi stari, če se uvozijo v prodajne svrhe........... b) gramofoni in njih sestavine kakor tudi gramofonske plo- SC6 ••••••*••• c) fotografski aparati in sestavni deli, tudi stativi .... č) vsi drugi predmeti precizne mehanike, kakor: pisalni, se-števalnj in slični stroji, merilni instrumenti vseh panog, fizikalni, kirurški (zdravniški) instrumenti, godalni, pihalni in slični instrumenti razen električnih, tako kovinski kakor tudi leseni, puške in samokresi, vse sestavine navedenih predmetov kakor tudi strune iz črev, žice in slično Pripomba: Navadne grobe zidarske libele je ta-rifirati po tar. post. 80. d) šivalni stroji in stroji za pletenje vseh vrst in sestavni deli .......... e) pletilni stroji za industrijo . f) traki za pisalne in slične stroje, kemijski vseh vrst. . Vozila: a) novi osebni avtomobili . . novi tovorni avtomobili in avtobusi....................... nove šasije...................... b) motorna kolesa in priklopni avtomobilski vozovi .... c) posamezni deli koles za popravilo istih, motorjev, avtomobilov kakor tudi vse druge mehanike • č) motorni priklopni sedež > > d) kolesa vseh vrst . . . , , e) otroški vozički brez razlike . <1* Merilo komad kg komad kg kg komad kg kg kg kg kg kg komad komad komad komad komad kg komad kg kg Odmera Din 0-25 0-25 2-___ 0-40 0-10 P— 2'— 4 — 6'— 2*_ !•- 400’— 400'— 400- 200 — 0-50 50- 4'— 1’— Postavka Predmet Merilo Odmera Din 36 Kavčukovi izdelki: a) za osebne avtomobile, motorje, bicikle, tovorne avtomobile, otroške vozičke, gumene cevi za škropljenje in slično potrebo, gumeni izdelki za obrtno in industrijsko potrebo, tkanine natopljene s kavčukom kg p— b) vsi drugi boljši gumeni izdelki, kakor: žoge, igrače, športni in drogerijski predmeti in slično kg 3'~ c) galoše in snežni čevlji vseh vrst in vsa druga obutev iz kavčuka in drugega materiala s podplati od kavčuka . . . kg 6’— č) gumeni plašči in drugo blago prepojeno z gumo .... kg 4-— d) arabska guma, trda in tekoča kg 0-50 ej sirova guma, mehki in trdi kavčuk in drugje ne imenovani izdelki iz teh sirovin, ovratniki in lasne igle iz celuloida brez zveze z drugo tvarino kg P— f) raztopine gume kg P— g) obrtniška lepila vseh vrst ne-glede na tvarino (tudi škrob) kg 0'o0 h) gumene pete, gumeni podplati in slično ...... kg o- 37 Azbest — amiant in ksilolit, sirov in zmlet, v ploščah, vlakna iz azbesta in slično .... kg P- 38 Zagoščila vseh vrst ..... kg 0'50 39 kg 0-06 40 a) Nafta za pogon in druge potrebe in sirovo olje .... kg 0‘03 b) karbid za razsvetljavo, obrt in industrijo ...... kg o-io 41 Olja vseh vrst za tehnične s vrbe: a) olje za mazanje in za vse ostale tehnične svrhe, nečisto ribje olje, terpentin; pokosti (firneži), laneno olje, karbol in drugo slično kg 0'20 b) olje antracensko, karbolno, kreozotno, kamforno, anilin-sko in drugo slično .... kg 0-50 c) fina eterska, rožna in dišeča olja in vsa druga slična olja kg 5- 42 Masti a) za mazanje za vse tehnične in industrijske svrhe ter neužiten loj in neizdelana: presna ter suha čreva domačih živali ......... Eg 0-05 b) inozemska sveža in suha čreva vseh vrst ..... . kg 1*- Predmet Merilo Odmera Odmera T" Din > Predmet Merilo X V, Tj. Din c) vse vrste voščil in čistil za čaše. kuhinjska in namizna usnje, les, kovine in slično kg V— posoda, posoda za gospodar- ske svrhe, valjčki, plošče itd. brušeni, poslikani in okraše- 43 Barve: a) barve v suhem stanju vseh vrst, prirodne b) barve z oljem, glicerinom, pokostjo (firnežem) ali mešane z drugimi prirodnimi kg 0-20 ni in ornamentirani stekleni izdelki, razpršilne steklenice za parfume in steklenice za pomade, retorte in slično za tehu ine svrhe . . . . . b) fotografske plošče in zrcala kg 0-40 snovmi, nadalje vse barve v okviru kg 1-50 grafične stroke in anilinske vseh vrst kg 0'50 c) kreda, trda in zmleta, kit in 50 Barometri, termometri in optič- lojevec. grafit in vsi drugi rudninski proizvodi, zmleti ni izdelki v zvezi z drugim materialom, naočniki vseh ali v trdem stanju, za industrijsko predelavo .... kg o-io vrst z opremo in optično steklo, demontirano • • • kg 10-- č) akvarelne in oljnate umetne barve in v tubah kg 51 Žarnice: 44 Mavec (gips); a) do 15 W . . prosto a) zmlet in v kosih kg 003 b) od 15 do 75 W komad 1- b) izdelki iz mavca kakor: kipi, kg 0-50 komad plakete in slično ..... 52 Bil mi in fotografski papir: 45 Cement: a) cement vseh vrst in slične a) filmi za javno predvajanje, kg 0-01 izvzemši izključno kulturne mešanice filme komad 100 — b) cementni izdelki vseh vrst . kg 0-03 F r i p o m b a : Nemi in po- učni filmi plačajo 50% manj. 46 Marmor: t a) neobdelan kg 0-05 b) fotografski papir in fotografski filmi kg 2' b) obdelan, kipi iz marmorja in • kg 0-50 * slično 53 Papir in izdelki iz papirja in 47 Kamen vseh vrst: kartona: a) neobdelan in prosto obdelan kg 001 a) navadna lepenka kg 0-02 b) fino obdelan kg 0-03 b) časopisni in tiskarski papir, navadni pisalni in risalni 48 Porcelan in glinasta posoda: papir, zavojni papir, izdelane vrečice, navadne za špecerijo 0-03 a) glinasta posoda, sirovo iz- kg 003 in slično, grob karton . . . kg delana c) konfekcionirani pisarniški pa- b) glinasta posoda, navadna, posteklenjena (glazirana) in ke- pir vseh vrst, navadni, bar- vani, kopirni in papir napo- ramični izdelki vseh vrst, na- jen s parafinom ali kemika- dalje vse vrste porcelanaste lijami vseh vrst, karton, ku- kuhinjske posode, posode v verte, pisemski papir in ku- gospodarske in obrtne svrhe verte brez razlike, vse vrste iz porcelana, namizne porce- kartonažnih izdelkov, boljše papirne vrečice, krepni, svi- lanaste posode, galanterijski izdelki iz gline, kakor: vaze, leni in staniolni papir, vseh kipi, razne figure in slično kg 0-40 vrst tapetni in pergamentni in smirkov prah papir, papir celofan, preparirana prešana lepenka in iz- 49 Steklo in stekleni izdelki: a) navadno steklo vseh vrst za okna, izložbe itd., priprosto vloženo, cevke, steklena opeka in slično, brušeno steklo, zrcala vseh vrst, brez okvira, posoda iz navadnega stekla, kakor; steklenice, pletenke, delki iz nje, šablone za slikarje, geografske in ostale karte, papirne imitacije usnja in slično za tapeciranje pohištva, prevleko raznih predmetov, povoščena in druga slična platna za knjigoveško stroko, ves drugi papir, prepariran z vo skotil, pokostom 1’ostavka 54 55 Predmet Merilo Odmera Din (firnežem), katranom in smolo, papir, posut s smirkoui, papirne tapete in preproge in slično . kg 0-50 £) tiskovine vseh vrst, poslovne knjige, zvezki, bloki in beležnice, vse druge šolske potrebščine iz papirja, nadalje slike, podobice, razglednice, vseh vrst papirno reklamno blago, albumi vseh vrst, konfeti in slično ter knjige . . kg 1-50 Pripomba : Časopisi in periodične revije so proste plačila uvoznine. Plutovina: . a) navadna plutovina (sirovina) kg 0-07 b) izdelki iz plutovine za predelavo kg 0-25 c) gotovi izdelki iz plutovine . kg 0-75 č) suhe morske gobe vseh vrst, očiščene in izdelane . . . kg 7'50 d) suhe morske gobe za industrijo in predelavo .... kg 3'- Manufaktura: a) bombaž in sirova volna, vse preje iz bombaža, volne, lanu, konoplje, sirove, beljene ali barvane, tudi z drugim materialom sukane ter sukanec od istih za industrijo in obrt isto za trgovino kg kg (V30 0'50 b) I. tkanine in pletenine iz bombaža, lana. jute. konoplje in linolej v kosih, ki se prodajajo na meter, izdelki iz gornjih tkanin z odrejeno dolžino, kakor: navadne obrisače in slično, navadni gunji in navadna posteljna pregrinjala, priprosti žepni robci in delavske nogavice, tekači iz jute in konoplje ter navadni traki iz bombaža (Koper) . . kg 0-50 II. tkanine in pletenino iz polvolne in volne v kosih za prodajo na meter . kg P— III. priprosto delavsko perilo iz materiala pod točkama I. in II. . , , , , kg 1-— IV. boljše perilo in boljše nogavice iz materiala pod I. in 11. , . , . kg 2' 57 Pred m e t Merilo Odmera Din c) modno perilo iz tkanin in pletenin po točkah I. in 11. ter drugi izdelki iz njih, kakor: nogavice, rokavice, traki. čipke, pozamenterija, vezenine. čepice, elastična pozamenterija, naramnice brez svile, kravate iz bombaža in volne kg 4'— 1. zgotovljene obleke iz bombaža kg 8'— 11. zgotovljene obleke iz volne in polvolne .... kg 12'— č) prešite odeje iz bombaža in fini koci (volna) in boljša posteljna pregrinjala . . . komad 8- d) odpadki iz gornjih tkanin . kg o-io e) stare krpe kg o-oi Svila — naravna in umetna — in polsvila ter izdelki iz njih: a) svilena preja (naravna in umetna) in šivalna svila za industrijo in obrt .... isto za trgovino kg kg 1'— 5'— b) tkanine in pletenine od pol-svile in umetne svile v kosih, ki se prodajajo na meter, rute in slično ter svileni sukanec kg 5'— c) tkanine in pletenine iz naravne svile, tudi žamet in pliš, vse v kosih, ki se prodajajo na meter in slične tkanine kg 15 — č) izdelki iz tkanin in pletenin pod točkama b) in c), kakor: traki, pozamenterija, čipke, vezenine, mrežice, šali, rute iz naravne svilo, perilo, oble- . ke, plašči, jopice, sploh vsa konfekcija in čepice . . . kg • 25'— d) prešite polsvilene in svilene odeje komad 10'- e) polsvilene in svilene zavese, izdelane kg 20'— f) svilene in polsvilene kravate kg 20'— g) naramnice, podveze in slično z dodatkom svile .... kg 10-- h) polsvilene in svilene rokavice in nogavice kg 15'— Pripomba : Za polsvile-no blago se smatra blago, ki ima nad 10% svile, za svileno blago pa blago, ki ima nad 50"/o svile. Izdelki iz tkanin: trdi ovratniki, narokvice in naprsniki ....... kg 5- 5 > C5 1 0. Predmet Merilo Odmera Din 58 | Izdelane dekorativne preproge: a) preproge od jute, bombažaste in volnene kg 5 — b) polsvilene in svilene . . . kg 10 — 59 K hiba čina. klobuki, slamniki in kape: a) kloburina in polst iz volne ali živalskih dlak ler izdelki iz njih, izvzemši klobuke in kape kg 1*— b) moški in ženski klobuki, moški in ženski slamniki, brez razlike, tudi otroški . . . komad 2'— e) kape iz sukna ali platna ter neizgotovljene oblike (tulci) komad 1-— C) modne gamaše vseh vrst . par 1-- GO Usnje, kosti, mezdra, rogovi in perje: a) kože presne, nasoljene in suhe kg 0'05 b) usnje za podplate in slično . kg 0-50 c) navadno usnje za vrhnje dele čevljev iu za dingo obrtno rabo kg P— č) kozje usnje ( kg 1*— I Postavka Predmet Merilo Odmera Din e) I. Moški in ženski čevlji iz usnja po tarif. post. 60 točka e) kg 3-- II. Moški in ženski čevlji (tudi boks) iz usnja po toč. c) tar. post. 60 izvzemši čevlje, za katere velja pripomba k točki e) tar post. 61 . . . kg 4 — I) vse vrste navadnih moških, ženskih in otroških platnenih čevljev, sandale, opanke in copate, bakanče, delavski čevlji okovani in podkovani, otroški čevlji iz usnja do st. 32 (23 cm dolžiile) razen čevljev s podplati od kavčuka kg P— Pripomba : Čevlje: svilene ali deloma svilene — atlasne, brokatne — iz, jelenjega, bronsi ranega, pozlačenega ali posrebrenega usnja in imitacij je tarifirati po tar. post. 84. 62 Pisarniške potrebščine: peresniki in slično blago, polnilna peresa, nastavki za tinto iz lesa in kovin, pivne tehtnice in druga slična oprema v leseni ali kovinski izdelavi, temu slične garniture, risalno orodje, navadno ali v garniturah, pečatni vosek . Pripomba: Polnilna peresa iz trdega kavčuka je tarifirati po tar. post. 36 b); polnilna peresa, zlata ali okovana z zlatom, po t. p. 84. kg 0-50 03 Oumbi: a) iz kosti, umetne kosti, celuloze, roženi, iz blaga in usnja, naprsne igle in zaponke, lasnice, navadni zapestni gumbi, gumbi in zaponke z okraski, kameni in slično, kakor, stekleni biseri za okras obleke, luči .... kg 7-- b) zapestni gumbi v etuijih, razen gumbov iz drpgocenili kovin garnitura 5 — c) gumbi iz lesa in železne pločevine, koksasti in porcelanasti in iz galalita .... btto za ntto kg 025 64 Ščctarsko blago: ščetke in krtače iz rastlinskega materiala za čiščenje poda in za umivanje, fibris za čopiče in ščetke, krtače, ščetke in čopiči iz dlak za vso hišno in obrtno porabo, nadalje ščetine, žime in živalska dlaka, žične krtače in žične gobe, metle iz rastlinskega materiala, podnožniki iz slame, morske trave in iz boljšega materiala .... kg 0-50 Odmera Odmera > Predmet Merilo Predmet Merilo CC Din Din I cr. jV 65 Krzuo vseh vrst: 73 Dišave vseh vrst. kakor: vanilija a) sirovo ali izdelano, nekonfek- žafran, cimet, muškatni cvet. orešček in knmna, druge slične dišave, Maggi, Juhan in slično cionirano blago od domačih živali b) od divjačine kg kg D— &•— kg 1*- c) izdelano krznarsko blago. konfekeionirano od domačih 74 Semena: živali kg 20 — a) semena vseh vrst za poljske č) od divjačine kg 20 — in gozdne pridelke in povrt- d) dragoceno krzno v neizdela- 20-— nino kg 0'05 nem stanju* kg b) vse vrste cvetličnih semen . kg 5*— * Pripomba : Izdelke iz c) gomolji in čebulice za cvetje kg 1 — tega krzna je tarifirati po tar. post. 84. 75 Suha roba in sitarsko blago: 66 Kozmetična sredstva : sitarsko blago za gospodar- sko rabo, pleteno blago in 0-50 a) parfumi, črtala za uslnice, boljše pletareke blago . . . kg barve za lase in kreme za btto za lepotičenje ntto kg 20— 76 Les in izdelki iz njega: b) puder, kozmetične vode, bri- a) navadni or panju in mer-kantiluo ol: leian les, žagani trami b) gradbeni les, kakor: tesani ljantin in slične pomade, toa- bito za letno milo v etuijih in slično ntto kg 7 — kg 001 67 Antiseptična sredstva: vata v zavojih, bombažna in papirnata, obvezila, ovojne tenčice in vsa navadna razkužila v suhem ali mokrem btlo za trami, deske (tudi žagane), pragi, zaboii. brezove metle, sirkove krtače c) tesarski, kolarski in sodarski lesni izdelki, stavbno mi- kg 0'03 stanju (zaherlin, flit in slično) ntto kg 1 — zarski izdelki, sirovo, ne ple-skano pohištvo-iz mehkega 0*10 lesa. vezane ploščice . kg 68 Lasnl jarski izdelki Pripomba : človeški lasje so prosti plačila uvoz-nine. kg 2' č) furnirji (deščice ža prevle-čenje) vseh vrst zapravljivčki, kočije, karosprije za avto-' bese in tovornp avtomobile . d) nr,bistvo in slični izdelki iz lesa kg kg 0-20 0*50 69 Zohotehnične potrebščine: e) staro pohištvo v prodajne 0-03 V— V-r a) zobje iz emajla in ostalega materiala . kg 100-- svrhe D sanke in smuči „, i ... . i • v , • i It.* kg kg b) amalgami in ostali material g) tapetniški izdelki za zobotehnične potrebščine, izvzemši instrumente -in le-karske potrebščine .... c) zlato v paličicah in ploščah vrednost vrednost 01/ 0 1° 77 Pečarski izlellD: a) vse vrste pečarski h izdelkov, posteklenjeni in emajlirani . b) porcelanske plošče za peči, štedilnike in razne obloge .- kg S>1 0*15 0-20 70 Lekarniške in drogerijske potrebščine: a) dozirana zdravila in lekarniški proizvodi pod posebnimi imeni in specialitete . . . b) proste kemikalije, zdravila in droge btto za ntto kg kg o'— 1*— 78 c) glina brez razlike .... Gradbeni material: a) ves drugi ne imenovani gradbeni material, kakor: opeka, rabljen gradbeni les, kamenje, gramoz, pesek, cestol, kg 0-03 c) kemikalije vseh vrst za in- predmeti za tlakovanje ulic. 100 kg 0-80 dustrijo, vse vrste jedkih in strešna lepenka kislih tekočin, vse vrste soli b) trstje za strope in slično in in slično v industrijske in sirkova slama za izdelavo kg 0-02 obrtne svrhe ' . kg 0-10 metel č) umetna gnojila in galica . . kg o-oi c) Samotna opeka in moka ka- kor tudi pesek v industrijske 0'03 71 Kvas in droži kakor tudi vse in obrtne svrhe kg 1 — č) sirkova slama, pleteno in ve- vrste pecilnih praškov . . . kg zano trstje, heraklit plošče in cevi in slično, v stavbne kg 010 72 Melasa in vse sirovine za izde- svrhe . • • « s » ■ » * lavo predmetov, spadajočih 79 Vrvarski izdelki: pod tar. post. 1—26 (izvzemši tar. post, 22) tarife za občin- a) vse vrvarske sirovine, afrik, 0-20 sko trošarino pod kontrolo rafija in navadna kravja dlaka kg uporabe is***«*! kg 0-05 b) vsi vrvarski izdelki , ■ • , kg 0'50 Postavka Predmet Merilo Odmera Din 80 Galanterijski izdelki vseh vrst, kolikor niso imenovani posebej: a) vse vrste tint in tušev, kolikor ne spadajo pod tarifno post. 43 č), svinčniki vseh vrst, ravnila in krivulje, risalne deske in slični predmeti kg 0-50 b) toaletne in zobne krtačke, paste in praški za zobe, dalje izdelki iz lesa, celuloze in gume, iz kovin, blaga, porcelana. gline in sličnih sestavin, iz mavca, stekla in sličnega, iz slame in papirja, usnja in usnjenih imitacij, radirke, športni predmeti iz lesa kg 0-80 31 Posamezni galanterijski izdelki: a) izprehodne palice vseh vrst kg 3-— b) kvarte za vse vrste iger . . igra 5‘— č) svileni in polsvileni dežniki in solnčniki komad io-- č) ostali dežniki in solnčniki . komad 5'— d) steklenice Thermos .... kg 2 — z Ure: a) priproste ure do Din 80 — iakturne cene komad 0-50 b) vse druge navadne ure, kakor: budilke, navadne kuhinjske in žepne ure iz niklja do ameriškega zlata (double) nad Din 80 — fakturne cen komad 3 — 83 Predmet c) srebrne in tulske ure . . . č) zlate ure...................... d) sobne stenske in konzolne ure in slično do Din 500— fakturne cene....................... iste z nad Din 500-— fakturne cene....................... e) velike sobne ure s stojali . . f) mehanizem za žepne ure . . g) mehanizem za stenske, sobne in ostale ure.................... Vsi izdelki in mehanizmi, ki spadajo r zlatarsko in urarsko stroko, iz niklja in ameriškega zlata Luksuzno blago: Sem spadajo: vsi izdelki iz žlahtnih kovin, dragega in poldragega kamenja, iz pozlačenih in posrebrenih prostih kovin in sploh vsi dragoceni predmeti, luksuzni predmeti iz umetnega cvetja, slonovine, marmorja, stekla. porcelana tudi v zvezi z drugim materialom, svile in drugih finih tkanin, usnja, krzna, kolikor niso v tarifi posebej imenovani. Nadalje vsi poeebej ne imenovani dekorativni predmeti, vsi predmeti, okovani s srebrom, zlatom ali okrašeni na drug sličen način in čevlji po pripombi k toč. e) tar. post. 61 ... . i Merilo Odmera Din komad komad 5-— 20-- komad 10-— komad komad garnitura 1 1 1 • garnitura 5-- kg 5-- vrednost **/. Pripombe k tarifi o občinsi. arini in uvnznini. 1. Za predmete, omenjene v členu 34. te naredbe, ki se uvažajo v prosta skladišča in ki se pozneje izvažajo iz mestnega območja, se pobira kontrolna pristojbina, in sicer: Din a) za alkohol.....................................lOOkg 0'60 b) za drugo blago.................................1O0 kg 0'20 c) za pivo, ki se uvaža preko mestne meje, se plača za....................................liter O’05 2. Vse blago, ki se vtovori ali iztovori na ljubljanskih kolodvorih in ki pride ali gre naravnost preko mestne meje, je zavezano pristojbini ...................................................100 kg 0'50 3. Za nobeno pošiljko se ne more za račun trošarine, odnosno uvoznine pobrati manj nego f— 4. V skladu z določilom člena 86. naredbe o občinskih trošari- nah veljajo za odbijanje tare pri vseh predmetih trošarinsko uvozninske tarife stopnje tare. kakor pri uvozu iz inozemstva v carinskem postopku izvzemši primere, kjer za uvozno carinsko blago ni predvidena stopnja tare Gospod minister za finance je z odločbo It. 3244/VII z dne 9. aprila 1935 odobril pobiranje trošarine in uvoznine po tej tarifi za leto 1935./36. z vnesenimi izpre^ membami. (M. P.) Po naredbi ministra za finance svetnik A. Maksimovič s. r. Banove uredbe. 338. II. No. 11691/2. Občina Duplek v srezu mariborskem levi breg pobira r proračunskem letu 1985./36. nastopne občinske davščine: 1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse neposredne državne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 70-—, b) «d 100 i vinskega mošta Din 70-—, e) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5, č) od litra likerja, nima, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2-—, d) od goveda nad 1 letom Din 10-—, e) od goveda pod 1 letom Din 5-—, t) od prašičev Din 5-—. Trošarine pod točkami a), b) in č) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v Službenem listu kraljevske banske upraven. 3. D a v e k na pse, od vsakega psa Din 10'—. 4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. junija 1935. II. No. 12.598/1. Občina Gorje v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 80 (osemdeset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100 —, c) od 100 1 piva Din 60'—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 Din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 3'—, e) od goveda nad 1 letom Din 30'—, f) od goveda pod 1 letom Din 20'—, g) od prašičev Din 20'—, h) od drobnice Din 5-—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50—. Trošarine pod točko d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske uprave«:. 3. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. junija 1935. II. No. 6588/2. Občina Jezersko v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 20 (dvajset) °/ono doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 30'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 4 Din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'—. Trošarine pod točko b) in d) se v zvišani izmeri pobirajo od dneva razglasitve v .»Službenem listu kraljevske banske uprave«. 3. Davek: a) na pse, od vsakega psa Din 12'50, b) na prenočevanje tujcev, od postelje in noči Din 1'—. 4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. junija 1935. II. No. 4067/3. Občina Kamniška Bistrica v srezu Kamnik pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 81 (osemdeset eden) °/ono doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 Din, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'50, e) od goveda nad 1 letom Din 20'—, f) od goveda pod 1 letom Din 10'—, g) od prašičev Din 10'—, h) od drobnice Din 5'—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—. Trošarina pod točko d) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave«. 3. Davek na pse, od vsakega psa Din 20—. 4.'Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. junija 1935. II. No. 9110/2. Občina Poljane v škofjeloški izpostavi sreza kranjskega pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 80 (osemdeset) % no doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'50, e) od goveda nad 1 letom Din 20-—, f) od goveda pod 1 letom Din 10-—, g) od prašičev Din 12'—, h) od drobnice Din 4—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25—. Trošarina pod točko d) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v s Službenem listu kr. banske uprave«. 3. Davek na pse, od vsakega psa Din 20-—. 4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. junija 1935. ♦ Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d, d, s Ljubljani^ njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 47. kosu VI. letnika z dne 12. junija 1935. Razglasi sedišč,, in sodnili nldastev P 38/35-1. 1610 Oklic. Tožeča stranka Bavdek Ludvik, trgovec pri Sv. .Vidu št. 12, je vložita zoper toženo stranko Klančarja Matevža, posestnika iz Čokovega št. 8, zaradi Din 1.330-— s prip. k opr. št. 38/35—1 tožbo. Ustna razprava se je določila na dan 27. junija 1935 ob pol devetih pred tem sob iščem, v sobi štev. 1, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke ni znapo. se postavlja Srimšek Ivan, upokojenec v Cerknici, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje poobla-1 ščenca. J ’ Sresko sodišče v Cerknici, odd. II., dne 31. maja 1935. 11 Po 21/35—1. 1596 Oklic. Tožeča stranka Prva hrvatska štedio-nica, podr. v Mariboru, ki jo zaslojia dr. Stor S., odv. v Mariboru, je vložila proti toženi stranki 1. ležeči zapuščini po pok. Lobenvveinu Antonu, pos,, .trgovcu in gostilničarju v Vuzenici,.zastopanemu po kuratorju, ki se naj imenuje, 2. Lobenwein Ani, posestnici v Vuzenici, radi Din 170.000,— s prip. k opr. št. II Po 21/35 menično tožbo. . » Ležeči zapuščini po pok. Lobenweinu Antonu, pos., trg. in gost. v Vuzenici, se postavlja dr. Tone Pernat, odvetnik v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške. Okrožno sodišče v Mariboru, Odd. L, dne 6. junija 1935. A .j o o Og 29/35—3. 1615 Amortizacija. Na prpšnjo Zupan Marije, pos. v Gorenjah štev. 10 pri Kranju, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik poziv-Ije, da uveljavi tekom 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez inoči. Oznauieniio vrednostnih papirjev: Hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kranju: št. 26.171, glaseča se na ime Zupan Anton, Gorenje št. 10, s saldom dinarjev 3.273'78; št. 26.254, glaseča se na ime Zupan Janez, Gorenje žt. 10, s saldom dinarjev 25.473 32: st. 32.463, glaseča se na ime Zupan Marija, Gorenje št. 10, s saldom dinarjev 17.732'20; št. 36.570, glaseča se na ime Zupan Marija, Gorenje št. 10, s saldom dinarjev 624’—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 4. junija 1935. H* Og 28/35—3. 1616 Amortizacija. Na prošnjo Zupanca Janeza, preužit-karja v Vogljah št. 7 pri Kranju, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznameriilo: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Kranju št, 34.716, glaseča se na ime Zupanc Janez, Voglje št. 7, s saldom Din 764 68. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 4. junija 1935. .j. I 913/34-10. 1611 Dražbeni oklic. D n e 27. junija 1935 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vas, vi. št. 25, 26, 65, 67 in zemljiška knjiga Sv. Janž L, vi. št. 35, 36. Cenilna vrednost: Din 358.611'50. Vrednost pritikline: Din 3 270-—. Najmanjši ponudek: Din 239.080'75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Marenbergu, dne 14. maja 1935. • I 85/35-9. • 1612 Dražbeni oklic Dne 27. junija 1935 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vuzenica, vi. št. 24, 104, in zemljiška knjiga Sv. Vid. vložna št. 78. Cenilna vrednost: Din 125.157’—. ' Vrednost pritikline: Din 7.750’—. Najmanjši ponudek: Din 83.438'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Marenbergu, .dne 10. maja 1935. I 538/34—12. 1604 Dražb»*ni oklic. Dne 2. julija 1935 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jablanca, vi. št. 38, 127, 135, 174. Cenilna vrednost: Din 22.469'—. Najmanjši ponudek: Din 14.979—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sv. Lenartu v SI. gor., dne 12. maja 1935. * I 84/35—5. 1605 Dražbeni oklic. Dne 2. julija 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Lokavci, pol vi. št. 58 65. Cenilna vrednost: Din 5.765’—. Najmanjši ponudek: Din 3.844'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bj se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opo arja na dražbeni oklic, ki je nabit na. uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Sl. gor., dne 12. maja 1935. 1 126/35—5. 1603 [)f{>"koni eklie, Dne 2 j u 1 i j a 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Osek, vi. št. 76, 37, 123, 131. Cenilna vrednost: Din 3.593-—. Najmanjši ponudek: Din 2.395B2. Pravice, ki bi ne pripuščale dra be. je priglasiti sodišču najpozneje pri diaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljqvi-ati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Sl. gor., dne 10. maja 1935. $ I 1215/34-11. 1006 Dražbeni oklic. Dne 9. julija 1935 dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 ponovna dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Andrenci, vi. št. 44 Cenilna vrednost: Din 47.982'90. Vrednost pritikline: Din 1.610’—. Najmanjši ponudek: Din 33.061'94. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Sl. gor., dne 20. maja 1935. * I 105/35-10. 1608 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1935 dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Slemene, vložna štev. 59. Cenilna vrednost: Din 37.669 30. Vrednost pritikline: Din 1.910’—, ki je že zgoraj upoštevana. Najmanjši ponudek: Din 25.113’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v Škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Sl. Konjicah, odd. II., dne 11. maja 1935. * I 422/34-25. 1564 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenja dobrava, vi. št. 199. Cenilna vrednost: Din 63.460'—. Varščina: Din 6.346'—. Najmanjši ponudek: Din 42.307’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati jrlede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 2. junija 1935. * IX I 3877/33-32. 1526 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gradiška, vi. št. 111. Cenilna vrednost: Din 258.857'20. Vrednost pritikline: Din 1.780’—, ki e upoštevana že pri cenilni vrednosti zemljišča. Najmanjši ponudek: Din 172.571'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., * I 104/35-4. 1492 Dražbeni oklic. Dne 23. julija 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba polovice nepremičnine: zemljiška knjiga kat. obč. Podgorje, vi. št. 130, sestoječe iz 2 stavbnih parcel s hišo in gospodarskim poslopjem, travnikov, njiv, gozda in pašnikov. Cenilna vrednost: Din 49.256'95, polovica torej Din 24.628'48. Vrednost pritikline: Din 1.535'—. Najmanjši ponudek: Din 17.442’50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slovenjgradcu, dne 11. maja 1935. •j* V I 3270/34—11. 1516 Dražbeni oklic. D n e 24. julija 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dobrova, vložna št. 852, trije travniki in ena njiva. Cenilna vrednost: Din 22.7li’50. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 15.141'—. Varščina: Din 2.272’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 22. maja 1935. $ I 193/35-8. 1489 Dražbeni oklic. Dne 24. julija 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Murski vrh, vi. št. 142, zemljiška knjiga Hrastje Mota, vložna št. 147. Cenilna vrednost: Din 15.060'—. Vrednost pritikline: Din 2.930'—. Najmanjši ponudek: Din 11.993'33. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. k, je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče G. Radgona, dne 26. maja 1935. * I 706/34-17. 1538 Dražbeni oklic. Dne 25. julija 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Križe, vi. št. 173, 306 in 119. Cenilua vrednost: Din 59.125'85. Vrednost pritikline: Din 4.105’—. Najmanjši ponudek: Din 39.417’25. Varščina: Din 5.913’—. Pravice, ki bi ue pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kozjem, dne 27. maja 1935. I 492/34-22. 1484' Dražbeni oklic. Dne 27. julija 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 175 in 1163. Cenilna vrednost: Din 161.404’—. Najmanjši ponudek: Din 107.150'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, dne 20. maja 1935. I 675/34. 1483 Dražbeni oklic. Dne 27. julija 1935 dopoldne ob pol desetih bo pri podpisaneni sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vložna št. 103, in zemljiška knjiga Sabočevo, vi. št. 22. Cenilna vrednost: Din 28.412'—. Najmanjši ponudek: Din 18.941'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja! ki je ravnal v dobri vari. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. -Sresko sodišče na Vrhniki, dne 20. maja 1935. * I 293/35—10. 1570 Dražbeni oklic. D n e 29. julija 1935 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin: hiša št. 7 v Bučerci z vinsko kletjo, gospodarsko poslopje, 2 svinjaka, živinski hlev, parna, vinograd v izmeri 32 a 19 m3, gozd v izmeri 11 a 15 m2 in pritikline, zemljiška knjiga Anovec, vi. št 208. Cenilna vrednost: Din 11.900'—. Vrednost pritikline: Din 280'—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 11.900'—. Varščina: Din 1.190'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, odd. II., dne 28. maja 1935. * I 317/33-19. 1495 Dražbeni oklic. Dne 31. julija 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču na mestu samem v Dolah 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Borovnica, vi št. 564, 909 in 209. Cenilna vrednost: Din 113.822*—. Vrednost pritikline: Din 750'—. Najmanjši ponudek: Din 76.371'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri ve>-i V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, dne 21. maja 1935. * I 638/34-13. 1507 Dražbeni oklic. Dne 31. julija 1935 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gorenja vas, vi. št. 336. Cenilna vrednost: Din 11.800'—. Najmanjši ponudek: Din 7.866'75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mokronogu, dne 27. maja 1935. * I 107/35—5. 1445 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. 266. Cenilna vrednost: Din 27.100'—. Najmanjši ponudek: Din 18.067'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ifcvnal v dobri ved. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Tržiču, dne 16. maja 1935. * I 161/35-5. 1-481 Dražbeni oklic. Dne 2. avgusta 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Goreuja vas, pol vi. št. 219. Cenilna vrednost: Din 4.625'—. Najmanjši ponudek: Din 3.086-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sedišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki ie ravnal v dobri ven V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Višnji gori, dne 23. maja 1935. •j. I 64/35-17. 1498 Dražbeni oklic. Dne 5. avgusta 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenja vas, vi. št. 30, 86, 189, 362 in polovico vložne štev. 419. To zemljišče sestoji iz hiše z dvoriščem, gospodarskim poslopjem, vrtom, njive, pašnika in travnika. Cenilna vrednost: Din 129.379'—. Najmanjši ponudek: Din 86.252'66. Varščina: Din 12.938*—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ribnici, .dne 7. maja 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 3660/9, 79/9. 1595 Razglas. Dne 3. julija 1935 bo v občinskem uradu Vuhred ob 8. uri dražba občinskega lova Vuhred, nato pa ob 10. uri dražba občinskega lova Ribnica na Pohorju za dobo od 1. julija 1935 pa do 30. junija 1947. Vštevši dosedanji lastni lovišči pod 200 ha Mraljaka Viktorja in Langerja Alojzija meri lovišče občine Vuhred nezajamčenih 3594 ha, vzklicna cena pa je Din 1800'—. Lovišče občine Ribnica na Pohorju meri po vštetju lastnih lovišč pod 200 ha Zapečnik Amalije, Miklavca Gregorja in Kozjak Marije nezajamčenih 3849 ha, izklicna cena pa znaša Din 2000'—. Pred pričetkom dražbe mora vsak dražitelj položiti v gotovini varščino v višini izklicne cene in se izkazati z lovsko karto. Ako dražba ne bi uspela, se bo ponovila brez posebnega oklica dne 11. julija 1935 ob isti uri in na istem kraju in v istem vrstnem redu, event. tudi pod izklicno ceno. Podrobni pogoji so interesentom med uradnimi urami na vpogled pri sreskem načelstvu na Prevaljah. Načelstvo sreza dravograjskega v Prevaljah, dne 3. jdnija 1935. No. 2936/2—35. 1559—2—2 Oklic. Z vlogo z dne 9. maja 1935 je zaprosil gospod Kolenc Rudolf v Sp. Rečici št. 7, občina Rečica ob Savinji, za odobritev po zakonu o obrtih v zvezi z določili siavb. reda za usnjarsko delavnico. V ta namen se odrejata v smislu § 144. stavb, reda za bivšo Štajersko z dne 9. febr. 1857, dež. zak. št. 5, odd. II., § 11. zakona z dne 12. marca 1866, dež. zak. štev. 6, §$ 107., 108., 109. in 115. zak. o obrtih z dne 5. nov. 1931 (Sl. 1. 572/76-31), komisijska poizvedba in razprava (obravnava) za dan 17. junija 1935 ob 9. uri s sestankom udeležencev na mestu samem pri hiši št. 7 v Spodnji Rečici., Sresko načelstvo v Gornjem gradn, dne 1. junija 1935. H5 V. No. 658/2. 1394 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu razpisuje javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo vzdrževalnih zgradb in del na državni cesti št. II za leto 1935/36, in sicer: 1. Vzdrževalna dela na mostu čez Krko v Krški vasi v km 509'439 dinarjev 26.000'—. 2. Naprava obcestnih kanalov iz cementnih cevi v km 513-590 Din 5500'—. 3. Vzdrževalna dela na prvem mostu čez Krko v Kostanjevici v km 523*391 Din 8600'—. 4. Vzdrževalna dela na drugem mostu čez Krko v Kostanjevici v km 523-909 Din 8600'—. 5. Rekonstrukcija opornih zidov v km 535-200 Din 11.500-—. 6. Naprava propusta v km 537-200 dinarjev 17.600'—. 7. Vzdrževalna dela na mostu čez Krko v Novem mestu v km 547'498 dinarjev 90.000'—. 8. Dobava cementnih cevi za napravo kanala v km 548-375 Din 8.190-—. 9. Vzdrževalna dela na mostu čez Bez-govško vodo v Bršljinu v km 549'991 Din 9.400-—. 10. Dobava cementnih cevi za napravo kanala v km 567'000 Din 6.200-—. Licitacija se bo vršila pri tehničnem razdelku, in sicer za dela, navedena pod tek. št. 1 do 5 dne 12. julija 1935 ob 10. uri, za ostala dela pa due 13. julija 1935 ob 10. uri. Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem mestu, dne 6. junija 1935. No. 1419. 1599 Razpis. Občina Šmarje, srez Ljubljana, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika - pripravnika. Šolska izobrazba: štirje razredi srednje ali njej enake šole z završnim izpitom. Odslužen vojaški rok, dobra kvalifikacija in nekaj prakse v pisarniški službi so prednosti za sprejem. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s prilogami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Uprava občine Šmarje, dne 4. junija 1935. * E. R. št. 8234. 1582-3-2 Razpis nabave. Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času od 1. avgusta do 30. novembra 1935 se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezd s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: Dne 11. julija 1935 za vse vrste mesa, slanino in kruh. Dne 12. julija 1935 za mleko in mlečne izdelke ter moko in mlevske izdelke in premog. Dne 13. julija 1935 za špecerijo in hišne potrebščine. Dne 15. julija 1935 za zdravila, ob-vezila in druge lekarniške in terapev-tične potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakikrat ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za po- samazme vrste blaga radi udeležbe pri licitaciji daje uprava bolnice. Občina državna bolnica v Ljubljani, due 4. junija 1935. Opr. št. ZP 91/1—8. 1601 Razpis. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za uradov zdravniški okoliš Šmarje pri Jelšah. Vse pravice in dolžnosti kakor tudi honorar določa kolektivna pogodba z dne 16. julija 1934. Z vsemi potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vložiti do 27. junija 1935 do 12. ure. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 7. junija 1935. * 1597 Razpis. Mestna plinarna ljubljanska razpisuje dobavo . za: 50 plošč aluminijeve pločevine 0*5 nun debele, 70 komadov 10 plamenskih suhih pli-noraerov in 50 komadov 40 plamenskih suhih pli-nomerov. Ponudbe se sprejemajo teden dni po objavi v »Službenem listu«. Mestna plinarna v Ljubljani, dne 7. junija 1935. Razne objave 1598 Vabilo na XXXIV. redni občni zbor Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r, z. z n. z., ki se bo vršil v torek, due 25. junija 1935 ob 16.30 uri (pol petih popoldne) v hranilnični posvetovalnici. Dnevni red: 1. Potrditev letnega računa za leto 1934. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Odobritev odlaganja plačil. 5. Volitev 2 članov načelstva in 2 članov nadzorstva. 6. Slučajnosti in predlogi po § 36. pravil. § 35. pravil: V slučaju, ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši čez pol ure na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati neglede na število navzočnih zadružnikov. V Škofji Loki, dne 7. junija 1935. Načelstvo. 1562-3—2 Poziv upnikom. Mestna hranilnica v Kočevju je prešla z odločbo ministra za trgovino in indu- strijo II. br. 8564/K/34 od 11. aprila 1935 v izvenkonkurzno likvidacijo. V smislu člena 40. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934 pozivamo vse upnike, naj prijavijo vse svoje terjatve v roku 3 mesecev. Upnikom po vložnih knjižicah ni treba prijaviti teh svojih terjatev, razen če zahtevajo boljši izplačilni red, nego jim gre po § 51., točki 2., stečajnega zakona, ali če zahtevajo več nego znesek, na katerega se glasi knjižica s še ne vpisanimi obrestmi vred, ali čo uveljavljajo kakšne posebne pravice, ki iz knjižice niso razvidne. V Kočevju, dne 1. junija 1935. Likvidatorji Mestne hranilnice v Kočevju. * 1566-3-2 Poziv upnikom. Posojilnica (Hitelszbvetkezet) v Mart-jancih v likvidaciji naznanja, da izplačuje v mesecu juniju tega leta vsak ponedeljek dopoldne hranilne vloge onim, ki svoje hranilne knjige predložijo v likvidacijo. Vlagatelji, ki so izgubili hranilne knjige, morajo te uradno razveljaviti. Po uradni razveljavitvi in po poteku določenega roka se bodo tudi te vloge izplačale, in sicer najkesnee 'o 31. decembra 1935. Tiste vloge, ki do lega roka ne bodo dvignjene, bodo izročene ubornemu skladu občine Martjanci. Likvidatorji. *{» Štev. 5583. 1576—3—2 Poziv upnikom. Zadruga za izvoz jajc v Št. Juriju ob juž. žel., registrovana zadruga z omejenim poroštvom, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 24. junija 1934 v likvidacijo. Upniki zadruge se pozivljejo, da priglasijo svoje terjatve. Likvidatorji. * 1609 Objava. Izgubila sem hranilno knjižico št. 1047 • Hranilnice in posojilnice v Sv. PavUi pri Preboldu z vlogo Din 3695'—, glasečo se na ime Jošovc Ana ter jo proglašam za neveljavno. Jošovc Ana, posestnica, Sv. Lovrenc pri Preboldu. * 1602 Objava. Izgubila sem poselsko knjižico, ki mi je bila izdana 1.1911. od občine Pobrežje pri Mariboru. Proglašam jo za neveljavno. Ana Rcihcnschuh s. r., Maribor, Glavni trg 11. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. (Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; 9, Mihalek v Ljubljani.