List 16. Tečaj XLVII i i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 3 gold. 40 kr. 90 kr., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za nol leta 1 gold, 70. kr. za [četrt leta za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 17. aprila 1889. Obseg: Perutninstvo zbornica. Državni melijoracijski zaklad! Govor poslanca dr. Poklukarja. Zemljepisni in narodopisni obrazi Naši dopisi. Novičar. Trgovinska in obrtna Gospodarske stvari. smatrati za gospodarske pasme. Izpoznati lahko po naslednjih znamenjih: srednj jih je Perutninstvo. Spisuje Josip Lavrenčič. (Dalje.) Zadnji svoj opis rasnih francoskih kokošjih pasem postava, kvišku obrn velika, elegantna z velikim poviškom in torej z veliko ednje dolg vrat, dolga glava gosto čopk tera sa na vse strani enakomerno razprostira ter gokrat popolnoma oči zakriva nič. 9 ka m no takisto tudi ne mesnatih podbradk grebena ui skoro prav popolnjujemo danes z izvrstnima podobama petelina mesto njih polna, lepa pernata brada (glej podobo 1.) i in kokoši (glej podoba 2.) pasme Houd an, prav znakovito kažeta njiju zunanjo ob- in s kate- čislani se liko, rima čitatelji lahko prepričajo, da so te kokoši poleg dobrih gospodarskih svojih lastnosti tudi prav mične vnanjosti. TJsojam si opozarjati zlasti na podobo peteli- novo, na kateri je listnati gre ben prav dobro narejen, ter je videti onih več- ov, pač pa na-katera je pri tej pasmi najbolj razvita, nogi sta šibki, svetlosivi goli, razvit. 9 rep dobro Kolikor bolj se pečajo ljudje 2 rejo katere koli pasme, to likanj bolj se množi število raznih sovrst, k oje se ločijo po barvi in dobi po perja. Tem kokošim je najbolje izražen on karakteristični obris ki na perji Nemci ga imenujejo Podoba 1. Podoba 2. krat imenovanih 5 parkeljcev na nogah Paduanke ali Brabantke. Med čopkaricami so Paduanke pri nas najbolj raz širjene, ker jim je njih mikavna zunanjost kmalu pri dobila prijateljev „Lack", t. j., vsako pero, bodi si katere koli svetle temeljne barve, ima na konci veliko črno piiio, ali pa je vsako pero svetle barve črno obrobljeno. Ako je temeljna barva rumena (zlata), imenuje se taka kokoš »zlatica" (Goldlack), ako je bela pa j če prav jin nikakor (Silberlack). Petelinom te pasme ni ta obris ne moremo lica" enakomerno razdeljen po vsem životu, kakor koko katerim ima vsako pero to podobo, kar najbolj prija lepih in dobrih lastnosti si iščejo največ svoje irmj » gledalcu. Dolgo perje petelinovo po vratu, hrbtu, sedlu živeža same po travnikih ter v tem oziru ne prizade in čopki se razlikuje od prej opisanega perja po vsem drugem životu, da ima namreč po konceh črno črtico i po sredi. vajo 150 premuogo stroškov. 230 jajec na leto, Nesejo prav pogostoma od majhna so in po 40 50 gr. težka. Od sovrst te pasme nesejo „črne Hamburške" še Pri tako imeuovanih Chamois-Paduankah je temeljna največa jajca. Za pitanje pa niso, ker imajo preživ temperament in premalo trupla. Mlade kokoši prično navadno nesti s petim me- črna barva perja rumenkasta (chamois reci: šamoa), pika ali obrobek pa je bel. Razen opisanih sovrst nahajamo pogostoma tudi jastrebasto pisane (Kukucksper- sečem, ako so se izvalile meseca aprila ali maja. ber), hermelinke, enoboj bele in sive. Kokoši te pasme so jako občutij za vsakeršno (Dalje nasl.) vlago, bodi si dež ali megla. Ako si čopke velike zmočijo, prehlade se prav hitro ter obole jim oči, zato te pasme ne morem priporočati za gospodarsko rejo. Turki so v najbližem sorodstvu z zadnjič omenjenimi, po Rusiji razširjenimi prvotnimi čopastimi kokošimi. Oni so edine čopkarice, katerim so noge s perjem obraščene. Postave so majhne ter spominajo pritlikavcev ali kokoši Državni melijoracijski zaklad in dežela kranjska. (Konec.) Slavni inžener Hobobm, po katerem sem te stati- 4K g- stičoe številke posnel, preračunil je tudi, za koliko bi Bantam, zato jih tudi ne moremo prištevati gospo darskim pasmam. Zaradi svoje ljubke postave pa so zelo priljubljene. Po svojih lastnostih so podobne Pa- auankam. Holandke. Holandke se od vseh do sedaj opisanih čopkaric se blagostanje kmetovalcev v naši Avstriji povzdignilo, . ' -T « ^m 1, - B il« ■ J - * E ako bi po vzgledu badenske države in badenskih kmetovalcev začeli zboljšavati naša zemljišča, osuševati jih ter okoriščati se voda za namakanje posebno travniških zemljišč. Tudi pri nas bi se v 25 letih moglo pomnožiti premoženje posamezne kmetske rodbine petih glav za razločujejo po tem 5 ko nimajo pernate brade, nego le 500 lorintov, kar bi znašalo pri 13 milijonov ljudi mesnate podbradke. Po svoji zunanjosti so najbolj po- lobne Paduankam, pa tudi glede svoje gospodarske vrednosti. Te kokoši treba, da imajo lepo, veliko, enakomerno čopko čiste, bele barve. Podbradki morajo biti živečih ob poljedelstvu , ali pri 2,600.000 kmetskih dolgi > tanki in lepo rdeči, ušesa majh > bela glava rdeča. Grebena nimajo. Ker se perje dobro oprijemlje života, videti so vitke rasti. Barve so ali črne, ali bele, ali pa sivomodre, toda ta barva mora biti enakomerna, rodbinah, ogromno vsoto 1300 milijonov gold., in to po 5% obrestovano, in imeli bi avstrijski kmetovalci na leto po 65 milijonov več dohodkov! To ne maram trditi, da bi se tako do pičice zvršilo, a istinito je, da bi se dokaj zboljšal sedanji položaj, ki je skoro obupen za avstrijske kmetovalce, ker vsled američanske konku- še pa ne meša Te kokoši so prav lepe, in kdor jih je imel kdaj priliko videti, pritrdil mi bode, da so mu jako ugajale. opisanimi kokošjimi pasmami smo končali od- delek čopkaric. 2. Hamburške. renče ne gre naše blago v pravo ceno, in izhaja tist, ki proti stroškom prav obilo prideluje na zemljišči, da mu obilost povrača trud in stroške za delo. Enake razmere se nahajajo na Saksonskem, Virten- berškem in Bavarskem. f sosedni deželi, na Goriškem, združili so se kmetovalci v posebno družbo, da priredijo naprave za namakanje zemljišč tržiškega ozemlja (territorio di Mon- One so srednje velike, prijetne postave. Noge so falcone). Delo bo stalo 956.000 gld., in država jim je jim gole, sivomodre; imajo lepo razvit „rožnat greben u ? iz državnega melioracijskega zaklada v to podelila siv kljun, bela gladka ušesa, rdeče podbradke ter so 382.400 gld., gotovo lepa pomoč. Zakaj pa mi mirujemo rdeči v glavo. Po vsej podobi spominajo te kokoši naših ali mari mi ne potrebujemo boljših zemljišč?! Le pov > prvotnih domačih, imajo širok ter tudi „ bolj sedlo u plemenite so videti. Hrbet prašajmo onih naših gospodarjev, ki so skrbni ter na-Rep je lep, dolg, fazanovemu makajo svoje travnike, za uspeh. Njih odgovor nas bo podoben ter ima krasne „srpe". vzdramil. Poprašajmo na pr. skrbnih gospodarjev, v do- Po barvi in obrisu perja delijo se v srebrno in lini proti Kamni gorici od Podnarta, koliko so nekdaj zlato pikaste, katerim imajo peresa bele ali rumene te- iu koliko pridelujejo sedaj, ko namakajo travnike, sena. meljne barve majhno, črno pičico blizu konca, drugo pa In ko bi zanemarili namakanje, videli bi, kako bi posredi vsakega peresa; dalje se delijo v zlatice in belice nehala obila košnja. In isto bi nam povedali drugi, žal! po prej opisanih znamkih in v črne Hamburške. da jih je zelo malo, in da velika večina prepušča Kokoši te pasme spadajo h gospodarskim, akoravno travnik osodi. Pristavljam takoj, da si posameznik ne tudi glede krasote zadostujejo vsem zahtevam. Prvi more veliko pomagati, pač pa je tu treba združene moči 5 ( • t pogoj njih reje da se lahko prosto g ibljejo kajti na ki vzmore vse ovire in težave ter si neverjetnih uspehov zaprtem dvoru hirajo ter nikakor ne pokažejo svojih pribori, če se ume okoristiti, kar narava ponuja. 123 Voda namreč služi ob suši, da namakamo ž njo zemljo ravnati: premokro usušajo, presuho pa na suho, žejno zemljo, ki bi morebiti še tedne morala čakati makajo. blagodejnega dežja. Tako pa pomoremo takoj žejni zemlji Tudi večinoma po naši deželi se nahaja dokaj zem če odpremo zapornice, da iz napravljenih, vodo dova- ljišč in polja, katero potrebujo nsmake. Vode nam je v jajočih jarkov prihaja vode na njo. Voda pa ima v sebi to obilo na razpolaganje, treba jo je le o pravi dobi # tudi mnogo redilnih snovi, katere oddaje zemlji, ki ne- pridržati, a ne pustiti je, da nekoristno odhaja. kako kakor filter iz vode zadržuje mineralne in druge organske snovi, ki služijo rastlinam v uspešen razvoj. Fran Povše. Seveda nima vsaktera voda in v vsakteri dobi enake , da so vode v jesenski gnojilne vrednosti, in znano dobi, ko prihaja ob dežji iz vasi, s polja, na katerem je dokaj odpadkov raznih rastlin in gnojilnih snovi, iz gozdov, po katerih je polno listja itd., najboljše za napajanje. Ni mi sicer namen v tem spisu dokazovati, koliko redilnih snovi ima voda, celo tista, ki je videti čista. v sebi, ker za to treba obširnega, potrebnega spisa; omenjam le, da se je vsakdo prepričal, da popolnoma čista voda, če stoji nekoliko časa v kaki posodi na gorkem, prične smrdeti in to zato, ker so se začele krojiti v njej se nahajajoče organske snovi. Voda ima kisto tudi mineralskih snovi, ki služijo rastlinam ta dobro v rast. Ako se preskrbimo z vodo, ne bo se nam bati suše nam vzela bogato ali žetev. Ko niso v Lombardiji imeli še košnjo naprav za namakanje zemljišč, trpeli so silno od suše, sedaj ne poznajo te besede. Prav tako je v resnici huda suša pogostoma uničevala pridelke kmetovalcem po tržiškem (Monfalcone) ozemlji, sedaj bo vse drugače in bolje, tem projektu bomo še v posebnem članku govorili. Da je namaka zelo uspešna, lahko nam pač to spričuje, da so po vsem svetu poskusili to napravo, in srečni oni, ki jo imajo. Znano je omikanim kmetovalcem, da Indija ima mnogo suhih zemljišč. Kadar so bili Angleži dobili v last od Indije prav slabo, suho, skoro ne- poseljeno pokrajino, ki meri nad 4 milijone hektarov, poslali so svoje inženerje, ki so iz bližnjih rek s po- njo sedaj na- sebnimi napravami vzdignili vodo in makajo poprej po vsem nerabno zemljo, ki kaj bogato rodi najlepše žito! Za to so Angleži potrošili veliko milijonov, a obrestuje sa dotični kapital z 20%! Današnji Indiji se je zahvaliti za svoje blagostanje le namakanju zemljišč. Prav tako bi se smeli učiti od Kitajcev, o katerih imajo pri nas čudne nazore, a vendar je Kitajec vzoren kmetovalec, ki je lahko nam učitelj v poljedeljstvu. ki 9 Veliko tisoč kilometrov kanalov so Kitajci napravili dovajajo vodo za namakanje zemljišč. Zato pa tudi ki- moč tajski imajo narod najjasneje spričuje, koliko životno vztrajni in razumni poljedelski narodi, ker vsi drugi narodi azijski so propadli, le Kitajci so ohranili sebe in svojo narodnost. Čeravno je Kitaj silno ljudnat vendar ni ondi tiste bede, katera je drugod, ker z uz- ka- i Apnena moka na sadnem vrtu. Sedaj bode čas, tako poroča Ph. Gerhardt-Sonnen- schied v „Praktischer Rathgeber im Obst- und Garteu bau u > da pričnemo z delom, katero je pa še malo znano a neprecenjeno; to je namreč potresanje drevja z ap > neno moko. Za to delo je najboljši oni čas, v kojem se začno cvetni popki napenjati, in pa vlažen miren dan 5 tedaj obvisi namreč apnena moka po vsem drevji. Smoter potresanju je : . Da drevesne vrhove očistimo mahu, lišajev in mrčesov. Moka ostane po mahu in po lišajih in jih zamori ter pokonča zalego mrčesov. . Da zavarujemo cvetne popke proti mrčesu in jih utrdimo proti škodljivemu vremenu. Apnena moka po zunanjih delih popkov brani mrčesom, da jajčkov zalegajo v popke. ne . Da se zemlja pod drevjem gnoji. Moko narediš tako: Dobro žgano apno našKropiš z vodo (na eden stot apna dvajset litrov vode). Apno spraviš na kup, pokriješ ga z ruševino, katero tako Čez ali dni je stlačiš, da zrak ne more do apna. apnena moka dobra v rabo. Razprašiš jo tako: Pri majhnih drevesih mečeš jo od tal, pri velicih z lestve v vrhe dreves. Posebnih pri- prav za to ne poznam. rPo moji misli jih ni še nič, ker kolikor je meni znano, ne rabijo in ne poznajo še nikjer apnene moke, kot ljudje našega kraja, ki so me zadnjo jesen popraševali po vzroku rodovitnosti mojih dreves, česar jim nikakor nisem prikrival. Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 105. Mrtvaške karavane trajnostjo in umom so si napravili rodovitno polje, tero jih lahko živi. Pravtako je na Japonskem, katero imenujejo azijsko Anglijo, ki je glede poljedelstva dokaj vzglednejša in ugodnejša od naše evropske kulture. gt\ti hodijo na božjo pot najrajše v Kerbelo, kjer jim to so res mnogo pripomogli Angleži, ki razumejo počiva mučenik Hussein, pa v Redžef, kjer jim počiva Suti in suniti se pisano gledajo, kakor znamo 124 Ali Sut veruje > da vsak mohamedanec čegar truplo se Kedar mrtvaška k pokoplje v Kerbeli, ali v Redžefu, gre brez vseh zaprek Sarine ob zahod obali v raj Zato vsak želi biti pokopau v enem teh mest. njenemu trplj Ali ker prenos trupel s karavanami mnogo stane, morejo 8°ke ostekle kupol samo bogatince tako prenesti, siromak pa, kateri želi odrezal utihne istogl pokopan biti v tako svetej zemlji, mora se posloviti s svojimi ter se z beračenjem prebiti skozi dolge pokrajine kanj buči po dolgej iVana prehodi pustinjo in mo-Evfratovej, takrat je konec daljnem obzorju se pokažejo vi- e Husseinove grobnice. Kot bi o mrtvaško petje in veselo vris-karavani. Sveta navdušenost ine prešine utrujene božjepotnike, z glasnim krikom padejo do groba Alijevega ali Husseinovega, da ondi počaka PO tleh in poljubljajo sveto zemljo, ki je bila popila kri smrti. Vsakega leta se na tisoče božjepotnikov napoti prerokovega vnuka. Še veče navdušenje nastane mej tje ali shod je največji, kedar se približa deseti dan božjepotniki daj kedar dospe v samo Kerbelo muharrema, to je dan, ko je Hussein umrl. Takrat pri ha j mrtvaške karavane z bližnjih in daljnih pokra dičijo prostore mošejine ki jo gaji vitkih palm. Kot curek se vlije karavana v veselju ni konca ne kraj Da Marsikatere bedarije so se uže godile na našem planetu 8e na tem svetem krai in se še gode, ali nobene takošne, kakoršne so mrtvaške fanatizma, o tem ni da karavane prigajajo prizori najdivjejšega ovorili, vzlasti se skazujejo bT tu premnogi derviši. Okrog mesta se širi mrtvaško polje Karavane potujejo daleč in zelo počasi. Po cele ali DemarQost mohamedanska tako plitvo zagreba trupla tedne se vlečejo kot strahotne sence dolge vrste mul z da šakalji in hijene zlahkoma izgrebajo in raznašajo » » grozno smrdljivimi trupli po pustinjah in stepah mezo-potamskih, druge se pripeljejo po Evfratu in potem na-rede še kos pota po suhem. Trupla leže po cele mesce preden jih vzdignejo in odneso. Južna vročina žge strašno Zato leži sem in grob vse polno kosti in cunj nasutih kerbelskej je baj gromnih zakladov z dijamanti nabito posodje, z biseri prevezena obleka, dragoceno orožje j sila težkih zlatih novcev in po tistih krajih po katerih se ka vlečej torej drugo temu tako. Početkom našega stoletja so Vahabiti si lehko vsak sam misli grozni smrad, ki ga taka ka- Kerbelo napali in dragocenega plena odnesli, tudi po- Mrtveci leže v tenkih krstah. zlačeoe bakrene plošče so pobrali z minareta. Ali v ravana za seboj pušča katere od vročine popokajo so zamotani v klobučino Po temtakem ni čuda j pravo podzemno zakladnico niso vderli ker so čuvaj da kuga gre za njimi in kosi do iranskih višin vse do Evfrata. Samo ob sebi se umeje, da mrtvaška karavana ne je sme na svojem potu skozi nobeno mesto iti. Popreje smela hoditi skozi Bagdad. Notri je šla skozi izhodna uže v naglici posekali, potem niso mogli vhoda dobiti. Tudi dandanes donašajo karavane vedno novih iu dragocenih darov z vseh pokrajin, torej turška garnizija tu zato, klade. samo da pazi na red, temveč tudi zato, da čuva za vrata, ali ko je skozi zahodna odšla, vlegla se kužnina na mesto. Kuga je začela divjati in je pomorila na tisoče ljudi, in to radi same nespameti mohamedanske. Še slabše se godi onim božjepotnikom, ki se vozijo z mrtveci po Evfratu. Doisler se vozijo po samem Ev- fratu ni se jim bati, ker ob veletoku stanujejo skoro Sedaj smejo karavane slobodno iti samo mimo severne meje mesta, da se na gorenjem brodu prepeljejo preko Tigrida. Kedar obstanejo, da počivajo, zasade visoko zastavo v zemljo. Božjepotniki sedejo ali ležejo po tleh. zgolj šiiti, ali vsa druga je, kedar se spuste z Evfrata na blatno jezero Bahr Bedžef, ki nastopa do samih razvalin babilonskih. Po teh krajih ni šiitov. Beduinci toraj čakajo karavane. Ako z lepa ne odšteje zahtevane pre- To so komaj rjave 1 drže na od soinca osušene sence ljudske, ki se živali, ako so jezdeci, a če so pešci, komaj vlečejo noge za seboj. Ali nič ne de! Iz temnih oči jim seva fanatizem, ki jim podeluje potrebne moči. pesen o hodni 5 napadej in plenij Druge karavane nosijo mrtvece v Redžef er je iu je Navdušeni ti prepevajo istoglasno božjepotno Hassanu in Husseinu. Ali pokopan. To mesto stoji sredi puste pokrajine opasano z močnim obzidjem. Kupola mučenikove mošeje je pozlačena. Tudi tu je vse živo in navdušeno, kedar dospe mrtvaška karavana in drugi božjepotniki. Grobnica Ker mrtvaške karavane neznosno smrde je bogato opravlj ali vanjo še ni stopil do sedaj j jih ogne, kdor jih ugleda. Samo šakalji in Beduinci lazijo za njimi; šakalji zato, ker jih privablja smrad gnjilobe, a Beduinci zato, ker jih privabljajo bogati darovi, ki toraj se noben neverec. Kakor v Kerbeli tako so nekda tudi tu nasuti ogromni zakladi. Kedar se mrtvaške karavane znebe mrtvecev, vra čajo se po istej karavanskej poti domov. Kerbelski bo jih karavane nosijo seboj, da jih izroče čuvajem grobov, žjepotniki se spuste preko babilonskih Božjepotniki sicer skrivajo te dragocenosti v prazne valin ogromnih raz krste da Beduince preslepili, ali odvažna arabska plemena so jim prišla na sled. Kedar navale na kara- Bagdad, redžefski božjepotniki pa hite k Evfratu, brodove in se vozijo do gotovih krajev na tu gredo Nekateri kerbelski božjepotniki obiščejo tudi še Redžef, vano, odpro vse krste in preiščejo; tako gotovo najdejo ali redki, prav mnogi Redžefci pa narede še dan hoda pota dragocenosti in novce, ki jih iščejo. Ob takem navalu na grob Husseinov. Šutu se vidi imenitnejše, če gre na obleži kolikor toliko krst in trupel na tleh, kjer segnjijo žareči vetrovi pa zanašajo kužni smrad tudi v daljne kraje. grob Husseinov, kakor če bi šel v samo Meko na božjo pot. (Dalje nasl.) 125 Politične st\nv\ Kaj sledi iz tega? Prvič ne razumem prav ? zakaj ki Govor poslanca Sukljeja v državnozborski seji dne 28. februvarija t. 1. (Dalje). si moramo v pravni državi priboriti jasno ustavno pravo nasproti nedvomni nepostavnosti šele potom priziva je dolgotrajen in drag, drugič pa provzročuje to v pe-dagogičnem oziru obžalovanja vredno stanje in jako ne enake razmere pri zavodih iste vrste in istega namena in menim, da je tukaj dolžnost naučne uprave uporab ljati ono naredbeno pravico, ki jej po 11 drž. tem proračunskem odseku se je izjavil, da se vspehi zak. pristuje o izvršujoči oblasti in jej je tudi dana na ljubljanski gimnaziji morajo imenovati ugodni in da j to J© povprek dobro napreduje slovenska mladina. (Čujte j čujte! na desnici.) Ako je pa stvar taka, potem si pa že smem dovoliti, da zahtevam od gospoda naučnega ministra nastopno. Konečno se je pritrdilo, da se bo Maribor uvedla druga jezikovna organizacija, ki bo vsaj deloma zadostovala težnjam Slovencev. Sprejmemo to obljubo ter se zanašamo zaupajoč v proračunskem da 78. sedaj veljavne državne ljudsko-šolske postave. Tako naj ravna nasproti deželnemu šolskemu svetu v Gradcu, Poreču tudi sproti sedaj vsemogočnem deželnemu šolskemu svetu za Koroško v Celovcu. (Dobro odseku izrečeni besedi gospoda naučnega ministra se bo to tudi v resnici izvršilo takoj pričetkom šolskega leta 1889. Svarimo pa pred utrakvističnimi eksperimenti ter menimo, da se more ona organizacija, ki se je po i lastnem izreku gospoda naučnega ministra obnesla na ljubljanski in vseh kranjskih gimnazijah, uvesti premisleka tudi na Dolenjem Štajerskem, na desnici. Izgovoril sem pomenljivo besedo Koroška. Dovolite mi, gospoda, da se nekoliko pomudim pri tem predmetu. Tu bo morebiti moj sosed, gospod baron Sterneck, ki je zastopnik za Koroško, razdražen in nam bo očital ono, kakor se to vedno godi nam kranjskim Slovencem, ker se brigamo za koroške razmere. Pravijo na.u, Koroška Vam ni nič mar, ne vtikajte brez se v koroške razmere. Pri najboljši volji pa jaz ne najprvo v a morem ustreči tej želji ter se sklicujem na to, da nam riboru, potem pa tudi v Celj (Dob > dobro ! na des- ustavno pristoji pravica brigati se za to, kako se iz Kajti gospoda moja, kar ste dali Mariboru, tega vršuj enakopravnost slovenskega prebivalstva na Ko ne morete odtegovati Celju. Isto se bo potem moralo roškem. Zatajiti bi morali vi lastno dete, člen državnega tudi zgoditi v Gorici in zahvalno priznavam, da je za gotovo to obljubil gosp. naučni minister, velja pa zakona > ste ga sami sestavili, če nam odrekate to omenjeno pravo. Člen 19. državnega temeljnega zakona isto tako glede Trsta in Istre, tako kar se tiče Slovencev odločno pravi: Vsak narod ima nedotakljivo pravico varovati si in negovati narodnost in jezik svoj. Mi smo vendar zastopniki slovenskega naroda in statistika uči, kakor Hrvatov. ozirom na ljudsko šolo me tudi še marsikaj teži. "Gospoda moja! Ne skrbite, da bodem po vzgledu nekaterih gospodov predgovornikov vže danes razpravljal Liechtensteinov šolski načrt. Mogoče nam bo stvar temeljito razpravljati in takrat se bo potegnila mejna črta skozi to dvorano. Na jedni strani bodo stali oni, katerim je dandašnja šola popoln idejal, na katerem se ne sme ničesa predrugačevati, na a hvaležno, da je naučno ministerstvo kot prizivna stopnja zadnja leta jako veliko število rekurzov rešilo ugodno za slovenske šolske občine, ki so se pritožile Govor poslanca dr. Poklukarja v državnozborski seji dne 1. marca t. (Dalje). Naglašalo se je tudi že z druge strani, da takih zaradi samovoljnega in nepostavuega postopanja štajer- žrtev, kakoršne zahtevajo take melijoracije, nikdar ne skega in koroškega deželnega šolskega sveta. Čudno se premorejo dežela ali vdeleženci sami, in da je treba v ;pa mi tukaj zdi, da se naučno ministerstvo ne vspne do splošnje naredbe, 8 katero bi se zapovedalo dotičnim takov namen izredne državne podpore, in sicer potom postave 5 kakor se je to n. pr. zgodilo pri vrejevanju šolskim svetom, ki niso nič drugega, nego c. kr. šolski Adiže in Neretve. Moja prošnja je tedaj, da postopa uradi oni niso samoupravne korporacije w da vrede poljedelsko ministerstvo s tem vprašanjem kot z nujnim i jezikovno osnovo v ljudskih šolah tako, kakor se mora ker 86 more tako rešiti najlepši del kranjskih kmetijskih to zgoditi po § 6. drž. ljudsko-šolske postave v mejah, zemljišč. določenih po postavah, tedaj z ozirom na državne te ^neljne zakone. Izmed drugih za deželo važnih vprašanj omenil bodem še jedno, to je pogozdovanje Krasa. Večina gospodov je videla, ta del naše dežele. Ako ste se z že leznico peljali po Krasu, videli ste štrleti gole skale in revščino mej tamošnjim prebivalstvom. V novejšem času se mora navajati še posebna nezgoda za progo mej Št. Trgovska in obrtniška zbornica (Dalje) Petrom in Reko, provzročena vsled golega Krasa, in to IX. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, so zameti, ki premnogokrat ovirajo promet na železnici, da je c. kr. deželna vlada z dopisom od 15. februarija Predzadnjo zimo večkrat ni bilo zveze mej Trstom in 1889, št. 2037, poslala zbornici „Ustanovilo za okrajna inozemstvom ter se je moral celo brzojavni promet vršiti bolniško blagajnico v Radovljici", da se v zmislu 14 Grško. Treba bi bilo tedaj odločneje poprijeti se zakona z dne 30. marca 1888 izreče o zavarovanju de- čez vprašanja o pogozdo\anju Krasa, moralo se hitreje lavcev glede kake bolezni, ker so se v ustanovilo spre delati ter več denarja v roke vzeti. To zahtevajo vse- jele storitve, ki presegajo v stranski oziri, kmetijski in gozdarski, kakor tudi pro- označeno najmanjšo mero. do 8 tega zakona metni. Priporočam tedaj najtopleje to zadevo polje- 14. omenjenega zakona da za vsako okrajno delskemu ministerstvu. bolniško blagajnico, ki jo je znova ustanoviti ? naj po Preidem k prihodnjemu in zadnjemu predmetu svoje razprave » naučnemu ministerstvu. Segal morebiti v nadrobno razpravo, ako bi se lotil raznih posameznostij dvoje splošnjih načel pa vendar ne morem prezreti j kako se namreč postopa z ljudsko šolo v deželah zunaj Kranjske nasproti Slovencem, in drugič posebno vprašanje kranjske dežele. Ljudsko-šolsko vprašanje se je tukaj večkrat in vzgledu ukazoma razglašenega uzornega ustanovila politično okrajno oblastvo, v katerega okolišu se postavi blagajnica, — zaslišavši može dovernike delo dajočih gospodarjev in zavarovanju podvrženih osob — napravi posebno ustanovilo, za katero, kakor tudi za vse po- temeljito razpravljalo. Tudi prvi današnji govornik je storil to, kar se tiče Koroške. Večina je imela v trenotku, ko se je tukaj otvorila seja, opraviti z vpisovanjem, znejšnje premene njegove potrebno je odobrenje poli tičnega deželnega oblastva, da obveljajo. Kadar se napravlja nova okrajna bolniška blagaj niča ter se hočejo v ustanovilo spiejeti storitve ki pre povedano najmanjšo mero, treba segajo v do za nadrobno razpravo v predsedniški pisarni, tedaj je bila odsotna, in znano ni bilo, da se je že pričela seja ; nanašati se tedaj ne morem na ono, kar je povedal prvi govornik, ne dvojim pa, da ga bodejo temeljito in od- vprašati za mnenje obrtnega nadzornika in pa trgovska in obrtniško zbornico. Uzorno ustanovilo oklicalo se je z razglasom mi- nisterstva notranjih stvari zak. štev. 159. od 20. oktobra 1888, drž ločno zavrnili govorniki v nadrobni razpravi. Doni mi po ušesih le jedna njegova beseda, in to je „tuje vmešavanje 1 Ako tako govorite v državnem zboru omenjenega zakona določujel da je kot pod pora bolniku dodeljevati najmanj kadar bolezen traja u itd. Gospod moja čez počenši od dni ter je bolnik nesposoben prislužiti si kaj dne katerega je zbolel, za vsak dan bol o tujem vmešavanji, potem se raje razkropimo v deželne zbore, in vprašanje je rešeno, kajti ako se v državnem zboru poslanci ne smejo brigati za zadeve drugih dežel, potem ne preostaja drugo, nego federalizem. Potem naj Korošci sami sklepajo o svojih zadevah, mi jih pri tem gotovo ne bodemo motili. Tedaj o šolsKem vprašanji. Ne dvojim, da je gospod naučni minister resno preiskal tu izražene pritožbe , da bo to storil. Saj je vendar on odgovoren za niščine po 60 odstotkov v odnem okraju navadne dnine zavarovanju podvrženih delavcev ploh Na slučaj kadar zavarovanec umrje, dodeljevati ostavšim za njim pogrebščine najmanj dvajsetkrat toliko kolikor iznaša zgoraj omenjena dnina. > ali pa, ljudsko omiko in za to, kar se v tem oziru stori v po sameznih deželah, ter ima pravico in dolžnost, da na čelnike deželnih šolskih svetov opomni na njihovo dolž- gajnice vzprijele storitve, katere presezajo v , določuje, kdo ustanavlja dnino. . določa, da se sme namesto brezplačilne zdravniške lečbe, neogibno potrebnih zdravil in bolniščine, o trošku bolniške blagajnice, bolnikom dodeljevati brez-plačilno ozdravljevanje in strežba v kaki bolnici. Ker so se v ustanovilo tu omenjene bolniške bla- ome nost. Grem v tem še dalje: čislajmo vendar ustavo in njeno najmanjšo mero i zato slavna c. kr. deželna glejmo na to, da se izvršuje. Premnogokrat se je pou vlada z ozirom na 14. to ustanovilo poslala zbornici t darjala narodna enakopravnost. Toda tukaj naglašam da se izjavi o njem samo dolžnost uradnikov, naj ne pozabijo svoje prisege 11 ustanovila za okrajno bolniško blagajnica na ustavo in odgovornosti i ki jo imajo nasproti mini- v Radoljici vzprijelo se je naslednje: sterstvu in slednje nasproti zbornici. (Dalje prihodnjič.) 77 Kot podpora bolnikom dodeljuje se, dokler traje tudi če je posledica kake nezgode pri delu, bolezen, vendar ne čez 20 tednov: . od začetka bolezni brezplačilna zdravniška le čitev s porodničarsko pomočjo ed in tako tudi ne 12? izogibno potrebna zdravila in druga terapevtična pomagala ; Letošnje dopolnilne volitve vrše se v mestni dvo rani navedene dni od kadar bolezen traje čez tri dni ter je bolnik je v III. razredu do 12. ure dopoludne. Voliti člena v II. in pa po člene nesposoben, prislužiti si kaj, počenši od dne, katerega Imenik volilcev Kaže, da je vpisanih za I. razred 589 ---£- ------/ 1 U ' M. f w ----- ' 7 ---- J T JL% X tVLil UU UUl/j je zbolel, za vsak dan bolniščine po 60 odstotkov res- za II. razred 875, za III. razred pa 1078 volilcev. nične (zglašene) dnine. Ako je ta dnina manjša od na- Ako bi bilo treba ožje volitve odločena je za vsak vadne dnine, postavlja se v račun ta dnina, in če razred takoj na dan po glavni volitvi. resnična (zglašena) dnevna mezda preseza gld. ta iznos. u (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Iz Ljubljane Velika noč pozna, kakoršna je letos, ne obeta nam lepe praznike. Da bodo pa prazniki lepi, pa ne obupamo, akoravno je danes ponoči Ljubljana pobeljena s debe- Veliko sredo bela lim snegom. Lepi prazniki vstajenja Izveličarjevega naj in bodo nada rodovitnega za vinorejea, naj bode tudi leta obrtniku kmetovalca trgovcu m nada boljše bodočnosti, nej bode konečno nada lepega in krepkega razvoja naroda slovenskega v političnem, duševnem in gospodarskem razvoju. Sloga vsih narodnih moči naj bode geslo, pod katerem je delovati vsem narodnim razumnikom in vsem opravičenem zaupanjem stoje za njimi. Sloga n o ki z bode tudi geslo pri predstoječem ponovljenji deželnih zborov, izrekoma kranjskega deželnega zbora. Da je tako složno in uspešno delovanje mogoče, pokazala je dosedanja narodna večina in to je potrdila celo prijateljska razmera med deželnozborsko večino in manjšino. Ako se ta razmera opazuje bolj nadrobno, nastane za nas naravno vprašanje, na kaj se opira dosedanja razdvojenost med volilci kranjskega velikega posestva. Te kurije interese varujete enako obe stranki velikih posestnikov in ako se glede narodnega vprašanja, gotovo tudi v korist našega velikega posestva, hoče postopati pravično in zmirno, se nam rešitev te razlike zdi najbolj naravna, ako se obe stranki zediniti na osebe iz svoje srede, katere dejansko zastopajo to stališče. Ta namen doseči se nam po skušnjah zadnjega zasedanja ne zdi nemogoče. Ako pa se vsi naši volilci velikega posestva postavijo na to stališče, se jim obeta največa korist v tem, da jim postane mogoče izbrati si za zastopnike v deželni zbor in v deželni odbor najsposobnejše in najspretnejše osebe svoje kurije, ne glede na stranke, katerim z vsakim dnem bolj pohaja stvarni Muhast u esec april. Skoraj ves minoli teden in prvi dnevi tekočega tedna deževalo je po nekoliko vsak dan. Preteklo noč pa med gost dež pihne hladna burija, in snežilo je vsled tega do sred dopoludne tako, da mamo snega do 5%». debelo. Veliki teden je s tem pokvarjen, pa ravno, ker muhavost aprilovo poznamo še vedno ne obupamo, da bodo prazniki vstajenja Gospodovega lepi. Rudolf Habsburški je naslov pred nekaj časom izšli knjižici obsegajoči 78 strani lično tiskana z dvema } podobama (»Rudolf Habsburški" in »Rudolf in mašnik s presvetim Rešojim Telesom"), katero je na svitlo dala družba sv. Cirila in Metoda." resnici občudovati je prav čebelici podobno marljivo delovanje Cirilove družbe v obrambo slovenske ljudske šole in v širjenje pravega, krščansko-domoljubnega duha med slovensko mladino. Prva po tej družbi izdana knjižica imenovala se je, . cesar avstrijski." Ta knjižica prodaja Franc Jožef se so 15 kr. pred omenjena pa stane tudi samo 20 kr. Naši domoljubni duhovščini in pa učiteljstvu gorko priporočamo te knjižici. Družbi sv. Cirila in Me- toda pa radostnim srcem čestitamo k izgledno marljivemu in vspešnemu delovanju njegovega predsedništva pod vodstvom velezasluženega predsednika gospoda profesorja T. Zupana. t ' " I m —, ■' ■ • Gosp. dr. Fr. Suppantsckitsch, stari odvetnik ljubljanski in pravniški zastopnik kranjske hranilnice, umrl je sinoči ob i /»H. uri in bode jutri večer ob iz Schellenburgove ulice št. 6. prepeljan na pokopališče pri sv. Krištofu. Pokojni dosegel je starost 78 let in je dalj časa bolehal. Gospod Fr. Krauss, zasebnik na Dunaju ? ve leposestnik, najbolj pa znan po imenu Hollenkrauss 9 ker se je s posebno marljivostjo pečal z podzemeljskimi jamami našega Krasa, odlikovan z naslovom c. kr vladnega svetovalca. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Minulo soboto večer peljala sta se uzrok. Na taki podlagi omogočil bi se deželni zastop, cesar in cesarica z nadvojvodico Valerijo skoz Dunaj v Išel, kjer ostane cesarica do čegar gospodarsko delovanje bi si smelo obetati najlepše vspehe in čegar politična osnova bi se smela lice AViesbadenske. svojega odhoda v top-bolezni cesaričini se je širilo imenovati izgledna za skupno avstrijsko domovino. mnogo govoric, toda uradno se sedaj potrjuje, da se «o letos Volitve v ljubljanski mestni odbor razpisane nevlargitične bolečine cesaričine zelo boljšajo, da druge za III. razred za 23. dan aprila n ii. v 99 in 99 V 99 25. 27. r> 99 99 bolezni nikakoršne nima prenašati in da se pričakuje da bodo toplice Wiesbadenske do dobrega odpravile vse bolečine visoke bolnice. 128 Državni zbor pretrgal je v zbornici poslancev v stotin delavcev in nadejati seje, da delo zopet sprejmo petek popoludne, v gosposki zbornici pa v soboto, svoje po starih pogojih. Praga. — delovanje. V zbornici poslancev dognal se je državni proračun, razun dveh ministerstev, namreč poljedelskega in pravosodnega ministerstva. Nadaljevalo se bode zborovanje z dnem 2. maja počenši ter bode trajalo 14—20 dni. Vojni zakon, sprejet v vsih državnih deželah, razglašen v uradnem listu „Wiener Zeitung u > ter se prične izvrševanje zakona z dnem 1. maja. VMi- ramare prišla je obiskati cesaričino-vdovo Štefanijo njena mati kraljica Belgiška iu pa njena hči. Nadvojvodica peljala se je gostoma, ki ste prišle z Laškega naproti do Gorice, kjer so se srčno pozdravile. Trst. — Lloyd-ovi delavci kujajo se že dalj časa Rima dohaja vest, da se ima nad* škof grof Schonborn v kratkem imenovati za kardi nala. Srbska. — Z Belegagrada se čuje, da namerava kraljica Natalija v treh tednih vrniti se tje, in si blizo Topčidera nakupiti posestvo. Žitna cena v Ljubljani 13. aprila 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr. 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. 30 kr. aorsice 5 80 kr. ter zahtevajo ali povekšanje plače ali pa opoludne eno ovsa 3 gold. rži 4 gold. 50 kr. kr. ječmena 4 gold. 33 kr. banaške gld. prosto uro. Upravni odbor Lloydov naznanil je upornim delavcem minuli teden, da naj se minulo soboto večer da so zadovoljni s svojo dosedanjo plačo ali ajde 4 gold. 33 kr. 44 kr. oglase, pa da sprejmo svoja odpustilna spričevala, večer prišli so sicer delavci, pa udali se niso. V ponedeljek jutro pa je vkljub odpovedi došlo nekoliko Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. V K r a n j i 11. aprila. ovsa 2 gold* Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. soboto 0ves 2 g°ld. 60 kr. Rrž 4 gold. 55 kr 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. 44 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilogr^ Zahvala slovenskim državnim poslancem. Srečna in močna je država tedaj t ako prebivajo v nji srečni in zadovolj odi. Med onimi, ki so bili zmiraj se v državnem zboru krepko potegujejo za srečo Avstrije in za blagor nji zvesto udanih narodov v prvi vrsti slovenski poslanci. Vkljub vsemu protivenju naših nemško-liberalnih nasprotnikov, delajo neprestano priborili tudi slovenskemu narodu enake pravice, katere vživajo že davnej naši nemški in složno na to da državljani, ter ga postavili v eno in isto vrsto z drugimi omikanimi narodi Ko so se koroški Slovenci lansko leto slovenskim poslancem zahvalili in jih prosili za dalj bra tovsko podporo, poudarjali so poslanci v svojem odgovoru, da »nikdar ne bodo nehali braniti narodnih vseh Slovencev j žato ajkrepkeje pa njih, katerim se, kakor koroškim Slovencem P kako častno godi eča krivica Kako mo i branili in kako sijajno so rešili letos svojo besedo! Pri razpravi državnega proračuna so izvrstno ovarjali našo staro pravdo gg. poslanci: prof. Šuklje (dne 28. februvarija kranjski deželni poglavar dr. Pok lu k ar (dne 1. marca); dr. Ferjančič (dne 11. marca) zopet 26. marca); . kanonik dr. Gregorec preč 22. marca) in s posebnim vtiskom preč. g. kanonik KI 21 v in 30. marca) vsi so pogumno odkrivali raznotere krivice, ki se godijo slovenskemu rodu in posebno Koroškim Slovencem. Kakor ploha se je vlil nje srd koroških in tudi drugih nemško=liberalnih državnih poslancev Laž zvijače in pogosto grde psovke, so jim služile za orodje, da bi odvračali resnične in dokazane trditve slovenskih poslancev in zagovarjali početje svoje stranke. Gotovo ustrežemo vsem zvestim koroškim Slovencem da se vsiljujejo sedanji koroški poslanci ki so ? ako v njih imenu odločno ugovarjamo teau koroških Slovencev voljeni za nas, a ne od nas, kot zagovorniki in braniteiji imenu vseh zavednih Koroških Slovencev pa smemo izreči najtoplejšo zahvalo poslancem v državnem zboru, ki se neutrudljivo potegujejo za naše narodne potrebe in koristi, in si toliko zadevajo, zboljšati nase zagovornikov, katerim edino se bo imel zahvaliti eugodne razmere. Vedno se bo slovenski rod hvaležno spominjal svojih *kim pri pogumnih m hvala Vam, slovenski državni poslanci! Bog blagoslovi Vaš trud in Vaš da pridejo kedaj tudi za koroške Slovence boljši časi. Slava a delo CELOVCU 1 dne aprila 1889 France Muri 7 deželni poslanec in posestnik pri Jezeru Gregor Einspieler 9 deželni poslanec in župnik v Podkloštru Vredništvo „MXRA. u Odgo urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki