PoStnla* plačana ▼ gotovini.
Leto X., št. 52 (»jutro" x st. 300 a> Ljubljana, fonedeljek 2}« decembra I940
Cena l ^
Lipl«VUI41VU ..|UOlMJt*, tVllttllNfVH 0
—	IVlefnr H 51« 8123. 3IIH. 11» <IW
laseratn* Mfcieiett: Ljubljana fteiea-aunrova m - ret 34pv u> uvi
Podružnica Maribor Tra is »O trt f retefoc it <455
Podružnica >i>«■ Kanova ulica 2
—	Peiefae ft IVO Podmtnu« lesetuce. Pri Kolodvora
•t 100
Podr'ižriii-8 Nove mesto: LjubliansKa Jeata ft U
Podni?.nu-a I rnovlt®: v ftlSl dr Baum-
mi
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo
L tubi Jana Knafljeva ui 5 l>i-rae» it 11». 3123 3124 1125 m PonedeljsKa ijdaia »Jutra« uriaja raaM oonedeMek e lutra J - Na-
prejemana Din 5 —. po raznašal-clh dostavljena Din 6 - mesečno.
Maruši riuisKJ trg 41 i Itieiui tt «455
Celie Strossmaveneva al L Tei «5 Rokopisi te o* vračalo - Ogiasi or tarlfu
ušak ie dožiuel svoj ognjeni krst
V nedeljo zjutraj okrog 1.30 zjutraj so doslej neznana tuja letala vrgla dve bombi v središče mesta, ki sta povzročili hudo razdejanje — Sedem ljudi Je bilo laže ranjenih — Smrtnih žrtev ni bilo, pač pa Je škeda precejšnja
Zagreb, 22. decembra. AA. Danes 22. decembra ob 1.30 zJutra.j je letalo neznane narodnosti vrglo na Sušili dve b^mbi. ki sta eksplodirali. Povzročene je bilo nekaj škode. sedem oseh pa je b"'lo lažje ranjenih. Vodi se preiskava. (Iz kabineta banovine Hrvatske.)
Sušak, 22. dec. p. Davi ob 1.23 so se pojavila nad Reko in Sušakom letala neznane narodnosti. Noč je bila vedra in zelo mrzla. Sredi spanja pa so prebudile prebivalstvo hude eksplozije. Na Sušak je padlo več bomb. Letala so prišla verjetno iz severozapadne smeri. Vrgla so dve bombi srednjega kalibra, ki sta padli na središče mesta. Ena bomba je padla na tako zvano gimnazijsko stopnišče, druga pa kakih 200 m dalje poleg mestnih posvetovalnice. Prva bomba je napravila veliko jamo na stopnišču in poškodovala več sosedni hhiš. Najhujše je prizadeta hiša inž. Ma-rinoviča, pri kateri je demoliralo vso prednjo stran, tako da se vidijo zidovi v notranjosti. Zaradi eksplozije druge bombe je nastala na ulici velika jama, tako da je prehod nemogoč. Ni pa povzročila nobene druse večje škode. Daleč naokrog so seveda popokale vse šipe na oknih in na izložbah.
L.''idi se ,ie v prvem trenutku polastila panika. Vsi so preplašeni zapuščali svoje dor.iove in pobegnili na ulico, kjer so kljub hudemu mrazu ostali vso noč, boječ se. da bi prilete'e še kake nove bombe. Povsem Izgleda, da so nameraval; leta'oi bombardirati felezniško progo, ki vodi s Sušaka na Reko. Obe bombi sta padli namreč v bližini te proge na našem ozemtiu. Sedem ljudi je bi'o ranjenih. To so predvsem stanovalci hiš v neposredni bližini.
Zaradi bomb je bilo prekinjeno tudi električno omrežje, tako da je bil velik del mesta brez luči in toka. Vse sosedne ulice
so polne razbitih šip in druge navlake, kj je popadala s streh in s pročelja hiš. Za radi nenavadno velikega povpraševanja po šipah, je v sušašklh steklarnah zmanjkalo stekla za okna, tako da bodo morali v mnogih hišah ostati vsaj par dni bre7 šip, dokler ne pridejo naročene pošiljke i? Zagreba.
Davi je prišla posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, ki je izvršila preiskavo. Razburjenje. ki ga je povzročil ta »ognjeni krst« na Sušaku, se še ni poleglo.
Podrobnosti
Sušak, 22. dec. o. O napadu na Sušak se doznavajo še naslednje podrobnosti:
Napad je bil izvršen očividno po pomoti. Neko letalo tuje narodnosti je odvrglo dve bombi prav v središče mesta. Po golem naključju sta eksDlod!rali na ulici takr da ni bilo človeških žrtev in da je bila tudi škoda, čeprav je milijonska, manjša, kakor pa bi bila, če bi bombi treščili v kako zgradbo.
Noč je bila vedra in hladna. Socodna Reka je bila popolnoma zatemnjena kakor gg ves čas voine r>-><=Htprn Vn 4e bi1 ^iš-k od 23. ure dalje kakor običajno napol razsvetljen. tako da so svetilke, ki so gorele vso noč. vendarle v glavnem razsvetljevale center kakor tudi nerif<=rijo.
Bombe na Sušak
Toda ob 1.29 je naenkrat trešč'lo sredi Sušaka. H;še so se do temeljev pretresle Udarili sta v mesto dve bombi, a po njih eksplozijah, ki sta si sledili v desetinki sekunde,
Detonacija je b^a strašna. Grmelo in odmevalo je še nekai časa V hipu je bilo opaziti dva sjlna plamena, ki sta blisko-
vito šinila v zrak, in nato §e ogromen oblak dima in prahu Medtem so ljudje vznemirjeni ob takem ognjenem krstu, pohiteli na ulice. Na vse strani so popokala stekla na oknih in se rušile lesene konstrukcije v hišah. Drobci železa in kamenje so leteli po zraku. Dve minuti kasneje je vladal spet mir. a vendar je po mestu plalo življenje. Množice so se zgrinjale proti centru Sušaka. gasilci so hiteli proti velikima zgradbama gimnazije in me^re občine reševalni vozovi so že pričeli odvažati ranjence v bolnišnico. Tedaj se je že razvedelo, da sta v mestu eksplodirali dve bombi, da je bilo zaradi njih 7 ljudi laže ranjenih, da sta napravili ogromno škodo a da mrtvih ni bilo.
Letalo neznane narodnosti je visoko preletelo Reko in Sušak. Po ropotu njegovega motorja je bilo soditi da je ori'eteln od severozapada, preko Kastva, in se oddaljilo v smeri proti Krku. Kam je letelo, n: bilo mogoče dognati.
Hudo razdejanje
Okrog kraja, kjer sta na Sušaku eksplodirali bombi, je ležalo polno kamenja. Prekinjene so bile telefonske in brzojavne zveze, pretrgana napeljava električnega toka. prebit vodovod, tako da je voda tekla po ulicah, razdejana napeljava plina tako da je plin na več. krajih uhaial N3 kraju ksplozije so že bili zbrani zastopniki <-iviln'h in vojaških oblasti. Gasilci so čistili teren, zadeiavali vodovodne in plinske naprave. Rešilni voz je še zmerom odvažal ranjence.
Prva bomba je udarila v kamnito ogra-io v Gajevi ulici, sredi med zgradbama gimnazije in magistrata. Bomba je rarde-iala zid in se zarila na strmem terenu globoko v zemljo. Njen učinek pa niti zdale-
ka ni bil tako silen, kakor pri drugi bombi, ki je treščila kakih 50 m dalje v neposredno bližino nove štirinadstropne stanovanjske hiše inž. Marinoviča. ki stoj-poleg gimnazijskega stopnišča. Zelezobe-tonsko ogrodje te zgradbe je zdržalo zračni pritisk, tako da je zunanja konstrukcija hiše ostala v glavnem nepoškodovana čeprav se je bomba zarila prav do njenih temeljev. Izkopala je 5 m globok lijak ki meri v premeru 10 m Bomba je prerušila v dolžini 15 m betonske stopnice, ki dele Marinovičevo zgradbo od stare enonad-stropne hiše dimnikarja Suflaja Njegova hiša je bila močno poškodovana Porušila se je streha in v hiši se je podrlo vse. Kar je bilo lesenega, pa tudi oba stropa. Notranji zidovi poslopja pa so popokali.
Dejansko, a le v. notranjosti, je bila še huje poškodovana hiša inž. Marinoviča Vsi stropi v njej so se porušili. Pa tudi v sosednih hišah je zračni pritisk ob eksploziji povzročil mnogo škode. Porušilo se *e nekaj notranjih zidov in stropov, okna in vrata je odtrgalo in pohištvo po mnog'h stanovanjih je bilo hudo poškodovano. Od družin, ki so stanovale v Marinovičev; in Suflajevi hiši, je bilo nekaj članov ranjenih.
Tudi na gimnaziji so popokala vsa "tekla na oknih, isto v občinski zgradbi Sploh pa so bila več ali mani poškodovane hiše v ce'em okraju, do 300 in celo 400 metrov da'eč od kraia kamor sta treščili bombi. Poškodbe le bilo opaziti po hišah v Gundullčevi in Strossmajerjevi uMci vse do Algine paTače in do nove zgradbe Hrvatskega kulturnega doma. Eksploziji s*a bili tako silni, da so kosi že'eza in kamenja od'etelj celo na peron stare posta ie ter poškodovali r>efc: vs^n, čeorav ie bil od kraja eksplozij oddaljen okrog 500 m.
\sem naročnikrm, insereti' tam, čitateljem in prijateljem želi vesele praznike
„Jutrs"
Ponedeljska izdaja
Sušak. 22. dec. Vse dopoldne se je nadaljevalo reševanje ljudi iz poškodovanih zgradb. Vseh 8 družin iz hiše inž. Marinoviča in stare Suflajeve h;še katerih stanovanja so bila hudo poškodovana, so začasno nastanili v prostorih Delavskega doma Na Sušaku je bil danes mraz tolik in burja tako ostra, da ni bilo in še nekaj časa ne bo mogoče stanovati v hišah., kjer so okna jn vrata poškodovana.
Mestno poglavarstvo je že imenovalo posebno komisijo, ki bo ocenila povzročeno škodo. 2upan Mario Sarinič je izdal ukrepe, da se pomore vsem prizadetem, da bi brez nevarnosti za svoje zdravje prestali rimo.
Ranjenci
Vseh 7 ranjencev je bilo ponoči prepeljanih v sušaško bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. V bolnišnici pa so pridržali le 26-letno gospodinjsko pomočnico Štefanijo Rejakovo. ki ima ranjeno lice m bržkone prebito če\iust Rano je dobra rd drobcev stekla in opeke. Ostale ranjence so takoj odpustili iz bolnišnice.
Po mestu je b'lo še vse dopoldne naiti mnogo drobcev obeh bomb in rašM so tudi celo glavo druge bombe. Vse drobce so oddali vojaškem strokovnjakom, ki bo^o ugotovili potencial, učinek in izvor obeh bomb.
ante
e se nadaliule
Angleži dovažajo nova ojačenja za glavni napad na trdnjavo, kl )o Italijani vztrajno in pogumno branijo
Rim. 22. dec. br. (Štefan ) O borbah v Afr.ki pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 189. službenem vojnem po očilu:
Na obmejnem področju Cirenaike topniške akcije na obeh straneh. Na e vo ne ladje so obstreljevale sovražne motorizirane oddelke ob obali. Neki rušilec je sestrelil eno sovražno terpedno letalo. Skupine naših bombnikov so hudo bombardirale sovražne koncentrirajoče se čete in mot:rizirane oddelke ter nato vso noč in kljub neugodnemu vremenu š: pomole in druge naprave v nekem sovražnem pomer kem oprrišlu v b'i?ini fronte. V njem so nastali veliki podari Sovražna letala so bombardira a neko naše oporišče v Tripo-itaniji.
V vzhodni Afriki običajno delovanj? topništva na sudan-ki meii. Fo maci:e naših letal so ponovno bombardiral^ sovražne čete. ki so bi'e zbrane v n kem kraju v Visdkem Sudanu.
Angleži dovažafo ojačenja
Kairo, 22 dec. br (Reuter). Poveljstvo angle"ke vojske na Bližnjem vzhodu beleži v svojem komunikeju, da se angleške čete, ki oblegajo Bardijo. nenehoms ojačujejo. V neki italijanski obmejni postojanki, ki je bi'a včeraj zavzeta, ie bilo zaplenjenih 7 topov. Britanska vojska si tudi naglo iz-popo'njuje svoje zveze z daljnim zaledjem. Posebno se popravljajo pristaniške in druge naprave v Solumu. da bi sc tako vzpostavila redna in nag 'a zveza po morju med Alaksandrijo in fronto.
Letalske akcijo v Afriki
Kairo, 22. dec- br. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu beleži v svojem današnjem komunikeju, da so angleški'bombniki včeraj hudo napacli vel'ko vojaško letališče Castel Benito v bližini Tripolisa. Bombe so razdejale pet hangarjev na njem in na vzletišču je bilo uničen:h ali onesposobljenih za sleherni polet 19 italijanskih letal.
Glede na ta uspeh ugotavljajo tukajšnji letalski krogi, da so Italijani pri dosedanjih akcijah angleških oboroženih sil izgubili v severni Afriki že najmanj 144 letal
Kairo, 22. dec. AA. (Reuter) Angleško uradno poročilo pravi, da so v noči med 19. in 20. decembrom ang'.eški -ežki bombniki napadli letališče Berka. Bombe so padle na hangarje, v katerih je nastal požar. Druge bombe so padle med letala na letališču. Isto noč je bilo napadeno letališče Gczana, kjer so bombe padle med letala na letališču. Eno angleško letalo se ni vrnilo. Včeraj ves dan so angleška lovska letala nadaljevala s patroliranjeni. Pri Bardiji je bilo hudo pokvarjenih nekaj so-vr^ž-^kovih letal.
London, 22 dec. hr. f Reuter) V svojem danršnjem komunikeju o napadalnih akcijah v severni in vzho:'ni Afriki pravi poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu, da sta bila poleg Castel Benita v noči od petka na soboto bombardirana tudi
Bengasi in Derna. Bengasi leži okrog 450 km zapadno od Bardie. V luki so bili poškodovani pomoli in druge naprave. V Derni je bilo bombardirano letališče. Angleški bombniki so se spustili nizko na enj in obstreljevali italijanska letala na vzletišču tudi s strojnicami. Daije sc bile pred Derno bombardirane nekatere italijanske transportne ladje. Včeiaj podnevi je bil sestreljen neki italijanski bombnik nad področjem med Bardio in Tobrukom. Na obalni cesti med tema dvema mestoma so bile napadene sovražne čete. V vzhodni Afriki so angleški bombniki izvršili uspešen napad na Asmaro.
Italija veže večino lEgleškega brodovja
Rim, 22. dec. AA. (Štefani) Pomorski strokovnjak »Popolo di Roma« objavlja članek, v katerem bgolavija, da je itali-
jansko letalstvo in italijanska mornarica v prvih šest mesecih vojne potopila v Sredozemskem morju 30 angleških bojnih ladij in jih še več ali manj poškodovala. Nato vojaški strokovnjak pravi, da dejstvo, da je v Sredozemskem morju 7 velikih vojnih ladij, 4 nosilke letal, 12 težkih križark, 66 drugih edinic poleg rušilcev in izvidniških ladij ter drugih lažjih edinic dokaz, da mora Velika Britanija v Sredozemskem moriu proti Italiji zaposliti večino svojega brodovja.
Angleška letala preko Švice
Bern, 22. dec. AA. (Štefani) Nocoj so ang'e?ka leta'a letela nam Švico in se pojavljala nad Schafhaussenom ter zapustila Švico pri Engadinu. Letala so letela proti jugu. V raznih mestih je bil dan znak za alarm.
k h boj še
Razen krajevnih napadov ni bilo važnejših dogodkov
Rim. 22. dec. br. (Stefanb Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavile davi o položaju na albansko grš u fron':; v svojem 198. službenem voinem Poročilu:
Na grški fronti so b'li ustavljeni napadi s sovražne strani spričo učinkovitega ognia našeea topništva in naših protinapadov. v kater h so bile sovražniku pri-zadeiane velike izgube. V noč; ne 2" december so vrsle skupin naš h bombnikov in strmcglavcev ves dan u pesno bombardirale kontingente sovražnih čet ceste železniško progo in oporišča, ki so važna za operacije v Abaniii. V rajnih sponadih ie bilo setrelienib 11 leta1 tina »Gloucester Štiri naša letala se niso vrnila na svoi a oporišča.
V noči od 21 na 22 december so vr-<*la sovražna letaka nekai bomb na Re'"o ^oškodovana ie b^a neka zasebna h 'Si. Sest ljudi ie bilo ra^ie^ih.
Grško vojno poročilo
Atene, 22. dec. (Atenska agencija) Uradno poročilo vrhovnega poveljstva grških oboroženih sil št. 56, izdano 21. decembra
zvečer:
Na raznih točkah bojišča naše čete še naprej napredujejo. Ujeli smo nekaj sovražnikovih vojakov in zaplenili vojaški material.
Sovražnikovo letalstvo je izvedlo nekaj napadov in to na Leriso, kjer so bile žrtve med civilmm prebivalstvom in je bilo oovzročeno tudi nekaj škode na zgradbah Napad je bil izvršen tudi na Leukade kjer je bilo nekaj žrtev in škode na zgradbah. Sovražna letala so tudi napadla oko-
lico Janine in Pa trasa. Tod ni bilo žrtev niti škode.
Po poročilu grške admiralitete so ponoči med 15. in 16. decembrom oddelki grških kontratorpiljerk pod poveljstvom admirala Kavadijasa križarili v Jadranskem morju. Križarili so več ur in so prišli daleč na sever otoka Saseno. Ti oddelki niso nikjer naleteli na sovražnika.
Zračna bitka preil Tepelenijem
Aten«, 22. dec. br. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji je objavilo danes popoldne komunike, v katerem pravi med drugim da so se angleška letala v bliž'ni Tepe'eni ja spopadla s skuioino italijanskih letal. V hudi zračni b'tki. ki je trajala skoraj pol ure so bili sestreljeni štirje sovražni bombniki. Vsa angleška letala so se vrnila na »voja oporišča.
Italijani definitfvoo zapustili Port Palermo
London. 22. dec. br. (Reuter) Informacije. ki so prispele iz Aten. kažejo, da so se Italijani definitivno umaknili iz Port Palerma in da se umikalo oo obalni cesti proti Hirrari Grki so na tem obmorske msektorju včerai navzeli vrsto stra-f-pŠVi tv->m~mbnib vhrv.
Atene, 22 dec p Zastopnik vlade je danes popoldne sporočil novinarjem, da so se Ttailijani umaknili iz Palermskega zaliva. Grške čete jim sdede za petami in so zavzele ofe obali nove italijanske utrdbe, da-srravno nudijo Italijani Še vedno odločen
upot V borbah 9o bile nt cbeh straneh velike izgube. Položaj okrog Tepelenija in Klisure je za Italijane z vsakim dnem težji. Grške čete so zavzele že položaje severno in zapadno od obeh me«t ki sta odrezani od svojega zaledia V okolici Pcdgrad-ca zaradi velikega smga n- večjih operacij. pač pa se nadaljujejo topniški dvoboji.
Italijanska mornarica poseda v boje na albanski obali
Grško-albansko bojišče, 22. dec. AA. (Posebni dopisnik agencije Štefani) Akcija, ki jo je izvedla italijanska mornarica vzdolž jonske obale, dokazuje, da je popol-
no sodelovanje med itaMja^rico vojsko in mornarico. Italijanske bojne ladje so se nenadoma pojavile vzdolž obale in začele streljati na sovražnikove topniške položaje. Italijanske bojne ladje so bombardra-le tudi druge sovražnikove vojaške objekte in povzročile veliko škodo.
Grški listi o nspadu angleškega brof©vja na Valono
Atene, 22. dec. AA. ^Atenska agencija* Vsi listi poudarjajo velik pomen bombardiranja Valone, ki jo je bcmbardira'0 an-g'eško brodovje. Listi prinašajo fotografije angleških pomorskih edinic. Ob tej priliki grški listi poudarjalo tudi pomen in učinkovitost grškega brodovja.
Letalska vojna na zapade
Nemci so zopet bombardiran Liverjrool Lonf ?a in druga mesta, angleško letalstvo pa je izvršilo obsežne akcije nad Nemčijo in zasedenim ozemljem
Berlin, 22. dec AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Ponoči od 20. na 21. december so močni letalski oddelki, kakor je bilo že javljeno, z velikim uspehom napadli Liverpool. Poleg tega so nemške leta^ke sile bombardirale vojaško važne objekte v Londonu, Bristo^ in Southamotonu ter več letaMšč. S polaganjem min pred angleškimi prista-stanišči se nadaljuje. Včeraj se je letalska delavnost omejila na oglede. Daljnostrelni topovi suhozemne vojske in vojne morna. rice so snoči z uspehom streljali na neki sovražni konvoj, kl ie plul tik ob angleški obali. Topništvo Je streljalo tudi na pristanišče Dover.
Ponoči od 21. na 22. december so močne letalske eskadrjle nemških težkih bombnikov zooet napadle Liverpool. Opaziti je bilo velike požare, najbolj pa na dokih. Borbena letala italijanskega letalskega korpusa so usr««^no napadla pristaniške naprave v Narvichu.
Isto noč je sovražnik metal na nemškem ozemlju na več krajih eksplozivne in za-žigalne bombe. V dveh mestih v zahodni Nemčiji sta bili malo poškodovani dve poslopji. Vojaško važni objekti niso bili zadeti. Pri teh napadih ie tHl ub<t en civilist 11 pa jih ie bilo ran lenih. Naša lov«ka le-^a so včerai sestreMla dve sovražnikovi letali Eno naše letalo je izginilo.
Kak^r se	tv>roč?».	^
decembra napadenih pet sovražnikovih trgovskih ladii v skupni tolaži 1S.000 ton ob vzhodni ?m?'e«ki obali. Te ladje so napadle nemške e^adrile. ki j'm je usoelo potopiti dve ladji, ki sta pluli v konvoju. Verietno je, da so letala potopila tudi tretjo ladjo.
Af»*le$fca poročila
London, 22. dec. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost poročata, da Je delavnost sovražnikovega letalstva v noči od sebote na nedeljo bila v glavnem naperjena proti Liverooo-lu in obalam Merceya. Napad je začel takoj. ko je padla noč ter je bil izveden obsežno. Trajal je vse do prvih jutranjih
ur. Nastali so številni požari, toda gasilci so jih hitro pogasili. Nekaj trgovskih zgradb kakor tudi mnogo hiš je bilo poškodovanih. Nekaj oseb je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih. Ni verjetno, da bi bilo mnogo žrtev. Na London je padlo malo bomb. Povzročeno je bilo nekaj škode na stanovanjskih hišah in je bilo nekaj žrtev. Bombe so padle na številna druga me, sta, ki so zelo daleč drugo od drugega.
London, 22. decembra. AA. (Reuter) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notra-J njo varnost sporočata, da so v soboto malo pred zoro vrgla posamezna sovražnikova letala bombe na kraje v vzhodna polovici Anglije, ki so da'eč drug od drugega. Žrtev je malo in škode tudi. Eno sovražno letalo je bilo uničeno. Podnevi je sovražnik nadaljeval z delavnostjo, toda v manjšem obsegu. Bombe, vržene na London so zadele hiše in je bilo nekaj žrtev. Tudi dopoldne je bilo sestreljeno eno sovražno letala
Angleški bombniki nad Nemčijo in Italijo
London, 22. dec. br. (Reuter) Angleško letalsko ministrstvo ie danes oDcidn3 objavilo komunike, v katerem b.leži. da ro angleški bombniki v pretekli noli int n-zivno bombardirali Marnhero pri Benetkah. industrijske naprave v Nemčiii tar letališča in pomorska op:rišča v zasedenih krajih. V Margheri so bile bombardirane velike rafineriie D:t oleia in oa nekai eksplozijah so nas a" tam veliki požari. Na pedr čju okrog Kolna so bila poškodovana velika vojaška skad.šča. Tudi v nlih so nastale velike ek?D' z je in so nato izbruhni i ogrem-ni pr ari. Druge skupine angleških bo.nbnk n- so bombardirale vrsto letališč v Frandii. Nizozemski in Belgiji ter luke ob Kanalu. Anvers. Dunkeroue. Bolo-re. Os1-nde in Calais Vsa angleška letala so se vrnila na svoja oporišča.
Amerika ln Nemčija
Kriza povzročajo najhujša načelna nasprotstva,
ki jih ni mogoče likvidirati s pogajanji
da v VVashmgtoiiu kakor pravijo isti krogi, dela na tem da b- bili izdan zakon na
podlagi katerega se b- lahk^ zaplenilo tuje iad.ie. Po tem naj bi te ladje dali Angliji. V zvezi s tem proučava seda) tudi zakon za pobijanje vohunstva Na podlagi tega zak ma 'ma predsednik Zedinjenih držav velika poob astila ter lahko odredi zaplembo tujih -"govskih ladij, ki so v ameriških teritorialnih vodah v primeru, če njihova prisotnos* »P delavnost ni v skladu z ameriške politiko.
Razširjenje izvozne prepovedi v Zedinjenih državah
Washington, 22. decembra. AA. (Reuter) Predsednik Roosevelt je izjavil, da bo 15 j novih predmetov podvrženih posebnemu ■ izvoznemu dovoljenju v interesu narodne «obrambe. Na tej listi je gprema, načrt za proizvodnjo letal, etilen, kovinske rude. stroji, koba1^, kakor še tudi nekatere druge vrste za vojno industrijo važnih siro-vin.
Odgovor Nemčiji
New Yovk, 22 decembra AA (Reuter). ; Ameriški listi pr;na"ajo na prvih straneh i vest o opominu ki ga je Nemčija poslala Zodinjenim državam /.arad- možnosti iz-
WaShington, 22. dec. br. (CBS.) Nacionalni obrambni svet je imel snoči svojo prvo sejo pod vodstvom svojega predsednika Knudsena. Po seji je Knudsen novinarjem izjavil, da si morajo se.aj vsi Američani biti na jasnem o razvoju mednarodnega položaja. Vsi morajo odločno posvetiti vse svoje sile za dokončno izpopolnitev obrambe sivoje domovine. Kriza, spričo katere je bil ustanovljen nacionalni obrambni odbor je b la povzročena spričo najhujših načelnih nasprotstev, ki jih ni mogoče likvidirati z metodami sporazumevanja in pogajrnj. že prezident Roosevelt je to naglasil in spričo tega je potrebno, da. se na vseh področjih produkcije napne jo vse sile ter da se vsa sredstva Zedinjenih držav, kapital, vodstvo gospodarstva in vse c'elovne sile izrabijo za izgradnjo obrabne-ga sistema Zedinjenih držav.
U ashington 22. dec. A A- (Reuter) Predsednik odbora naro:!ne obrambe je danes dal izjavo, v kateri pravi: Varnost, bodočnost Z ružen'h držav kakor tudi popolna obrrmba naših demokratskih načel v tej svetovni borbi zahteva, da so vsa sredstva kapitala in organizacije, kakor tudi maksimum naporov dela neprestano posvečeni preskrbi ob:ambnih sredstev. Po tem ko je poudaril potrebo, da se doseže kar največ mogoče na vseh poljih, ki boeio pomagal do zmage je rekel: Pozivamo narod Združenih držav, da v poni meri razume j ročvtve ladij sil osi Angliji Komentarji
težavo krize, ki je ustvarila to organizacijo. Da'je je rekel, da je treba zavihati rokave in osredotočiti vno skrb enemu edinemu cilju: proizvajati kolikor mogoče hitro obrambna sredstva.
WaShington, 22. dec. br- (Ass. Press.) S posebno pro^amacijo je prezident Roosevelt snoči določil nadaljnjo vrsto blaga, ki ga to v bodeče mogoče izvažati iz Ze-dinjenih d:žav le s posebnim dovoljenjem pristojnih obla.rti. Proklamacija se nanaša na 15 vrst industrijskih surovin in izdelkov. Na ta način se je razširila načelna prepoved izvoza že na 73 raz.ičnih vrst blaga. Z najnovejšim ukrepom je bilo prepovedano svobodno izv?žanje strojev in drugih produkci skih sredstev za strojno olje, hromida, et!lcna, etilen-geabromi "a. ki je važna sestavina leta^kega bencina, ne-kri nadrljrlih rrd in kovin instrumentov za letalsko industrijo, letalskih konstrukcijskih načrtov in nekai drugih vrst blaga.
Wr>rhn«tcn, 22 decembra AA (Reuter). Zunanjega mVctra Hulla so vprašali, ali lahko da kak komentar v zvezi z akcijo Ber'ina in ali ima kai povedat' o morebitni akciji Zedinjenih držav Hull je odgovoril negativno. Opazovale4 v VVashingtonu so prepričani, da brez czira nato. kai se bo zgodilo, zunanja po.it'ka Zedinjenih držav se ne bo &premen;,a pod vplivom reakcije B:r'ina. Agencija Rcurer je izvede'a iz navadno dobro poučenih krogov da ameriška vlada sedaj proučava vpra"anje statuta sovražni trgovskih ladi', ki sc v ameriških ter:toria'n:h vodah. Za rezultate teh prou-čavanj se bo izvedelo čez nekaj dni. Vla-
ameriških radijskih postaj ostro reagirajo na ta opomin. S tern v zvez; majur Eliot v »Herald Tribune« piše, da vsi ti opomini naj ne ovirajo pomoči Ve!ik; Britaniji in priporoča, da sc Veliki Britaniji brez odlašanja dajo na razpolago ladie sil osi. ki so v ameriških teritoria nih vodah V svojem uvodniku »Herald Tribune« piše da sedanja vojna n podobna prtjšnii vojni in energično zahteva da Amerika mobilizira svoje naboljše duhove in to takoj da bi se pozabavali z de om prtdstavnikov »novega total tarnega reda«. List »New York Times« piše. da se nemška vlada hudo m./ti če misli, da bo mogla s svo;iirn opomini spremeniti določeno politiko Zedinjenih držav. List poudarja, da je cilj te ameriške politike ta. da nudi matera'no pemeč Veliki Britaniji, da bi obramba Atlantskega oceana ostala v rokah prijateljev Zedinjenih držav.
Ameriška vlatfa pristala na imenovanje Hali£axa
New York 22. decembra AA. (DMB) List » New Yo k Post* je izvedel iz Londona. da ie ameriška vlada o i? a a m imenovanje lorda Halifaxa a^gle.V^e a poslanika v Washingtonu. Lord Hali"nx se za to še ni odločil. V prime-u. da bo lord Halifax imenovan na to m "-sta. bo-do Levtona verietno poslali v Washing-tcin v svojstvu P7S'anika To ime-ovanie se smatra za potr-bno glede na vnvst ameriških dobav, k^r Leyton P i.?.nan kot gospodarski sli oko.njak.
Pomočnik prosvetnega ministra upokojen
Beograd, 22. dec. p. 8 kraljevim ukazor je na predlog prosvetnega ministra upoke kojeH Boško Bogdanovič, pomočnik pre svetnega ministra.
Dr. Maček na oddihu
Zagreb, 22. dec. o. Iz Beograda so se da vi vrnili podpredsednik vla:e dr- Maček ban dr. Šubašič ter načelnika banovinski) oddelkov za kmečko gospodarstvo Kola in za finance dr. Franolič. V Beogradu s< imeli vefi razgovorov s finančnim ministrom dr. Sutejem ter ministrom pri predsedstvu vlade dr. Konstantinovičem o novem proračunu banovine Hrvatske. Dr. Maček je na svojem stanovanju sprejel senatorja podpredsednika HSS inž. KnSu-tiča ln glavnega tajnika stranke dr. Kmje-vlča ter imel z n^ima daljši posvet. Nato se je s svojo družino odpelial v Kupinec. kjer bo prebil božične praznike.
Kuhinje zimske pomoči v Beogradu
Beograd, 22. dec. AA. Danes ob 10.15 je gospa Vera. žena kraljevega namestnika dr. Peroviča v navzočnosti predsednika beograjske občine Jevrena Tomiča otvorila kuh-njo za zimsko pomoč. Kuhinje za zimsko pomoč so bile odprte tudi na Cutarici in na občinskem posestvu Pionir. Otvoritev kuhinje je izvršila gospa Milenka žena predsedn:ka beograjske občina Tonvča. v katere spremstvu je bil šef kabineta predsednika občine Nasta^jevič. Ob 11. je predsednik občine Tomič otvoril kuhinjo zimske pomoči v Zemunu.
Smrt zglednega
narodnjaka
pred s sdlšsem za zaščito države v Rimu
Dva obtoženca sta bila obsojena na smrt, trije na dosiartoo rabijo, 19 pa na dolgoletno ječa
Rim. 22. dec. br. (Štefani) Snoči se je zaključil ored posebnim sodišč:m za zaščito države proces proti skupini ljudi, ki so bili v službi neke tuje sile in so zanjo vohunili do raznih k ajih I ta' j 2.
Na smrt z ustrelitviio sta b^a ob:olena A vreli j Cocozza. ki se j 3 izd i; al za trnovskega zastopnika in nam šč^nee vo'ne mornarice Francesco Ghe7zi iz Ta-renta. Na dosmrtno robi i o so bili ob~o-jeni nameščenec vojne mornarice Sualdo
Barelio. Andrej Gubitta in njegova žena Klara, na 30 let ječe Margher.ta G o s iz nekdan je Avstrije in Ado.f D j.rani is na 27 let Antcnio M rllni. na al njih 16 obtožencev oa na rcbiio oo 10 do 20 1 t Trije c-btož nci so bili oproščeni ker jim ni bilo mosoče dokazati nikake k iv-de.
Oba na smrt obsojena vohuna sfa bila ustreljena v trdnjavi Brav.-zza v bližini Rima.
Hm držsvžsl svet v Franciji
Vichy, 22. dec. AA- (Havas) Službeni list francoske vlade priobčuje zakon o spremembi državnega sveta v Franciji. Na mesto zakona o državnem svetu iz leta 3 790. stopa sedaj v veljavo sledeča zakonska odredba: Državni svet bo sestavljen iz enega pieds&dnika, 5 predsednikov oddelkov, 36 državnih svetnikov kot redn.:h in 40 državnih svetnikov kot izrednih članov državnega sveta, 43 predstavnikov občin in 40 sodnikov. Čuvar državnega pečata ima pravico, da predseduje tudi plenarnim sejam državnega sveta in njegovim poedinim sekcijam. Člane državnega sveta bo delno imenoval ministrski svet. delno pa opravljali svojo službo v državnem svetu na podlagi položaja v državni upravi. Tako so glavni tajniki ministrstev in državni tajniki v času, ko se na tem položaju, člani državnega sveta. Poleg višjih državnih funkcionarjev bedo imenovana za člane državne sveta tudi osebe, ki so se posebno iskazale s svojim delom na raznih področjih narodnega življenja. Naloga državnega sveta je, ca sodeluje pri pretresanju zakenskih osnutkov, da popravlja zakonske osnutke in da daje vladi mišljenje o raznih vprašanjih in načrtih. Vlada bo morala vprašati za svet državni svet v vseh vprašanjih, ki se tičejo javne uprave.
Kam je pobegnil Ky&z- &»migly?
Bukarešta, 22. dec. br. (CBS) Kakor vse kaže. ie R.vdz Smiglvja uspelo zbe-žati iz Rumunije. Rumunske oblasti so sicer izdale najstrožje kon.io.ne ukrene na železniških postajah ni cestah, k: vodijo čez mejo. kakor tt di na D.navu Doslei oa poljskemu državniku ni bilo mogoče priti na sled. Morda je zbižal v Bolgarijo, ali Da se je s kakšnim čolnom ali ladjo odpeljal do Črnem moriu
Trije člani pariškega poslaništva USA premeščeni v Lizbono
Wafhington, 22. de embra AA (DNB Iz zunajega ministrstva v Washintonu poročajo da so bili triie člini airie iš1 eg? poslaništva v Pariz i katerih o1"oVic ie zahteva'a nemška vlada. p.emeičeni v Lizbono.
ftaipetast med Madžarsko in Rumu* narsila
Bukarešta, 22 dec p. Napetost med Madžarsko in Rumunijo vedno bolj narašča. V tisku se je znova pričela kampanja, ki postaja z vsakim dnem bolj ogorčena. Tudi v inozemstvu izz va ta kampanja veliko zanimanje in ponekod tudi vznemirjenje Budi mpeJtansiki »Uj Nemzodek« poroča, da se sedaj tudi sovjetski tisk vedno bolj zanima za madžarsko-rumunsk' spor. Moskovski listi, ki doslej o ♦'em sploh niso mč poročali, objavljajo sedaj pod velikimi naslovi obširna poročila ter citi^jo octro pisanje madžarskega in rumunskega tiska. To nenavadno zan:manje sovjetskega tiska zbuja tako na Madžarskem kakor v Rumuniji veliko pozornost
Formalna ostavka £inske vlade
Helsinki, 22. dec. br ^Štefani) G ed-na izvolitev novega pr^ds d ika rep b'.i-ke je davi fin"ka vlada podaja ostavka da tako predsedniku Rvttiu om eoč di si izbere na vrhovnih oolcžaiih izvršne oVasti novih sodelavcev Preziden' ie ostavko sprejel in se je pričal ž^ d^es dopoldne posvetovati z vo "ilnimi parlamentarci in drugimi politiki o sestavi nove vlade.
Dunav in črno mor> zamrzufeta
Sofija, 22. dec. br (CBS.) Na Črnem morju se ob obali dela led. Zaradi tega so bolgarske oblasti zelo omejile pomorski promet v bo garskih lukah. Tudi na Duna-vu je voda prčela ledeneti. tako da je bil promet popolnoma prekinjen.
Vojni ujetniki posvečeni v mašnike
Pariz, 22 decembra. AA (DNB). V baziliki Sa:nt Denis pn Parizu je včeraj pet ki.nadsk<'h vojnih ujetnikov svečano sprejelo red mašniškega posvečen ia. Ti ujetniki SO' bili ujeti v bitki v Flandriji.
Zagorje, 22. decemb^
Ognjeslav Fincinger je zatisnil za vedno svoje trudne oči v petek v sp!o~ni bolnišnici v Ljub'jani. Rodil se je v Radečah pri Zidanem mrstu 1883. kova ke obrti pa se je izučil v Kamniku, kjer je kmalu dobil prijatelje v soko'ski telovadnici. Postal je znan kot telovadec in vaditelj, zate ga je Sokolsko društvo v Trbovljah povabilo v Trbovlje in mu preskrbelo službo. Izvoljen je bil za nače'nika. čeravno je bil še zelo m'ad. Stremel je da se osamosvoji >n se mu je že po kratkih letih pomočniškega de 'a posrečilo kupiti v Šmartnem pri Litiji fi'ž:ne.
V Smartnem je prijel krepko za delo pri vseh napredmh in narodnih društvih. Po krvavih septembrskih dogodkih 1908 se :e ustanovilo Sc-koVko dru«'tvo Litija Šmartno, kateremu je bil soustanovitelj in prvi načelnik, njegryva soproga Franja pa neumorna nače!n;ca. Povsod je imel vidna mesta tako pri pevskem drurtvu »Zvonu« in pri Kmečki hrani'nici in posoji'n;ci. zraven je krepko zastopal napredno misel v občinskem odboru v Šmartnem.
Leta 1930. je kupil v Šklendrovcu pri Zagorju posestvo in vodno silo. kjer je zgradil vzorno urejene fužine. Zagorje je dobilo z njim moža. kik se ni ustra'i!l nobenega de'a in napora za procvit kraja samega, kakor tudi napredne in sokol&ke misli. Deloval je neumorno pri Sokolu, vn je bil 1. namestn'k staroste. Po'eg tega je predsedoval obrtnem društvu. Narodni odbrani, krajevni organizaciji JNS v Po'šn ku in sreski JNS v Litiji. Večkrat je bil tudi kandidat na napredni lis>ti in to za ob'astni odbor in narodno skupščino. Po sebi je razumljivo da je bil tudi č"an vseh ostalih naprednih m dobrode!n;h društev.
Imel je vsepovsod prijatelje, ali tudi nasprotniki so ga visoko ccnili. Kjerkoli se je pojavil, povsod je njegova beseda za'eg!a in dobi'a topel odmev. Vse njegovo življenje je b;'!o zares en sam delovni dan. vajen oblikovati trdo žciez' je vzgojil v čvrstem naciona'nem m s^ko'skem duhu svojo druž nicc. kateri je bil skrben in do-bvr o:e. Ne objokujejo ga samo svojci, temveč vsi ki smo ga poznali, posebne pa Soko^tvo, ki je z njim izgubilo dragocenega de'n\ca in borca
lz Ljub'jane prepeljejo b'agega pokojnika z avtofurginoiT v Zagorje ob Savi v ponedeljek ob 13. uri. kjer ga Scko'sk<5 društvo sprejme in položi na mrtvaški oder v Soko'skom domu.
Pogreb nepozabnega brata Ognjes'ava bo na to ob pol 16. uri iz Soko'skega doma v Zagorju na domače pokopališče. Vsa sosedna soko'ska društva so vabljena, da se pogr.ba ude'eže v čimvečjem številu v krojih, al' pa v civilu z znakom. Slava bratu Ognjeslavu!
Smučarji, na Dslsnjsko!
Zima s svejimi rar'o"tmi m tego' ami je zgcdai priš a v deželo Pr tis lil je os'er mraz do vseh krajih. po~ebno tam k'ev je zapadlo tudi mnoTo snea K">k->r ie razvidno iz vreme^sVih por^i1 i" muhasta zima za enl^rat obr^i a nnš: G">reni-?ki hrbet Temuoli oa ie na^'1~ b "i'i. svct'ih kristalov po vem Dolenjrkcm osebno v koSe*""k"m n-ede'u
Bo"<" is n-ed drr-ni P '-te'' b^l^ <-T>oi-n^s*. razm^š^iaio. kam nra-^ike? S ^u-čaHi ra Pole^i^-o v VeMk? Lašče H oknici! Krasna sm-'ča ska teTiš"a f-d T,'e-Iik!h T	Sv. G"o«T-ja in K r o i"1
vas vb" j-v? S^e-'^ ip dovoli in to naj-boliše^a prs,l^a 20 d 30	Tmn-^.o
km"no	vreme	dr"vi- i'1 v
ivju. s"'et1? k-'"5tnii s-1 bVS"M"» v soncu 'n v?b'io smu'a~ie Pr^-o nii'% travTip-o"' in rv>	o^ r>oi-%ri«v,
strrn:h bregov vod'j o sm *Tne v pre^o^ 7im_kn naravo! 7a*-?tnrk ka'*oT iz ožbnn smučar bn nrir°l na sv-' rnčun za v~° 'e r>ar.?vsi v t°m l^nem	nax^ z^mlie
do"-oM ore^rb^a. p-1'iit^ in po'z'-usite. r^dnvoMni po b^s+e vn:,i d"mnv' Zv?"7^ vTpVo" so	Z iu+r^m vt^V-^i i*
ni z vrč®rnim	Po<l ž t?
se 1nh1*o tudi avt^bu-a rPoč^ knr' Id o
p-h no1 ft'-'1! r>-^rvN'H-f> T ;uVi*me. ■n^^^i,--, i n f o"^ ^ '!-> irj'-1--	*» go-
stilni Šota v Vel'k'h L"ščih
Sm^C-"-
V snsgu rt? mrazu
s« s^om^Jt« nt*e f
Zcmunska vremenska nap°\-ed: Temj>e-ratura se lro dvigri'a zlasti na primorju in v južnih krajih. Oblnčno in meg"eio bo po vsej državi. Pcž bo v primorskih krajih,
drugod pa sneg.
Zima na Gorenjskem
Bled, SO. decembra Kakor je vse na svetu narobe, pravijo iorenjci, je letoe tudi z vremenom. Kar .lenadoma smo stopili iz modrega poletja v le nekaj dni trajajočo lepo jesen, zato pa iz modre jeseni, ki je bila s hudimi lalivi ln povodnijo napravila veliko škode, ■r krasno zimo. Ko je bilo v visokih planinah veselo anisovsko svatovanje, so bile planine, 1 cor ae pač spodobi za tako veliko prirodno 'rireditev lepo bele. Črni svatje in ženim so podili črne neveste po mehki, čez kolena jim segajoči belini. 2e proti koncu svatovanja, ki se prične s sv. Martinom in traja tja do sv. Miklavža pa je sneg v srednjih gorskih legah pričel kopneti.
Nekaj dni v dolinah trajajoče lepo vreme je omogočilo neposredno pred zimo pre-orati polje v prahe. Hitro nastopajoči mraz je kmete zasačil na polju s plugom v roki. Zvečer so še orali, na polju so bili pustili drevesa, da bodo izvršili in dokonč-prihodnjl dan. Toda ko so prišli zjutraj na od slane posrebreno polje, je bila zemlja trda kakor rog. Čakali so opoldanske ure, da skupni slana. Slana je pač skup-nela, zemlja pa ie ostala trda. Prihodnji dan je bil še hujši mraz, ki je nagnal ora-tarje v tople zapečke.
O sv. Miklavžu je čez noč snežilo tudi po dolinah, ker je bilo premraz, v radovljiškem srezu ni snežilo tako močno kakor v okolici Ljubljane, na Dolenjskem in na Notranjskem.
Snežni popek, ki je bil pobelil planine
in doline, se je kaj hitro izsolzil v prijet* nih, teplih poljubih opoldanskega sonca. In le temu je pripisati, da imamo letošnjo zimo vsaj za zdaj pri nas tako prijetno. sicer mrzlo, a lepo zimsko vreme.
Prijetni sončni žarki so v dopoldanskih urah sprejeli povodnega kosa, da je predrzno, vneto žvrgoleč, smuknil za družico, ki pa bržčas še ni tako razpoložena kakor njen čestilec in bo zaenkrat gotovo še odklonila prevneto razpoloženje in dvorjenje. Pa tudi sinicam se odtajajo v dopoldanskih urah kljunčki in po gorenjskih logih se sliši že sleherno dopoldne veseli siničji »cicifuj, cicifuj«.
Le ob potokih, rekah in pri jezerih, tamkaj se nudi skozi ves dan prava zimska slika: Potoki, kjer je bila še pred nekaj dnevi postrvja drest v precej visoki vodi, so se hitro osušili. Veliko Iker, ki so bile položene zaradi višjega vodnega stanja v derečinah blicu brega, je zdaj že na suhem in zarod je uničen. Ker pa je voda zelo padla in le počasi teče, so mnogi potočki vkovani v led in mnoga vodna kolesa, ki gonijo mline in dvigajo mehove kovačnic, se le prav težko še gibljejo.
Zima pa se pojavlja tudi na Blejskem jezeru. 2e se je jelo srebriti na jezerski gladini in le še par mrzlih dni in jezero bo že ugodno za drsanje, prav tako kakor je zdaj bazen v radovljiškem kopaličču. Kfckor se sliši, se je prijavilo za be>žič zelo veliko gostov.
Zaenkrat je prijavljenih največ gostov iz Zagreba, precej pa tudi iz Madžarske. —s.
Ponarejevalci bankovcev pred sodiščem
V Mariboru so se dogoverili, v Zagrebu bo£o sojeni
Zagreb 22 d?-embra
Mariborrka policija ie le.os U. marca sporočila zagrebški p>lic f da ie bil v Mar boru aretiran Viktor M r'nc ki je Pri zaslišanju izjavil, da £1 v"! v Za rebu kovaški pomočnik Kon-ad Bezjak k v neki baraki v Bro/ov. ulic: 33 izd'l 'je bankovce oo 500 din Zagrebška oo iciia se ie takoi podala v Brozcvo ulico in ie zasačila v baraki Konrada Be-iV-a k ie pravkar imel v rokah nov k!'še za oonareianie denaria oVee kl!š ia na i"1 že bil izdelan bankovec za 590 d'n V šupi so našli še stiskalnico in razlik oriprave za nona -e'an.1? dener a zl st kem'ka'He foto^raf-k'' a^a a* in p sn^t-ke bankovcev Zagr-b kn o li ii1 i"1 vs^ ra^le^iene bankovce pn la^a N rodn banki, ki ie kmalu n^to sp r f"a da sn banknvci ronnreie'~i 7eo st1- kovaško Izvedena ie b;ia obširna prels' a a in s"e-d;ie so aret~Hie.
Dr*avro to^stvo v Z^Tebu !-> zar^d: n^nar^iania d^prja obtži'0 Ko-"-a1a Ro7-aVa Fra«~a Po,«i?->r'a in V'k **ia Marinca. z njimi pa tudi zakirca Franc3
in Pavlo Galič Prvi trije sa obtežen di so v dooi od 17 januaria do 23 ma ca po dogovoru, sklenjenem v M ribou. začeli v Zagrebu ponarejat: bailtovce t« 500 din. V ta namen so od za r n:ev Ga-ličevih naje i barako. De ar za c lotno podjetje je. kakor trdi Beziak. dal na razo lago Viktor Marine. Zakonca Gelič sta ponarejevalcem r"a'a1a v^o rot es-<o oskrbo. Naredili so 21 ba krvcev do 500, d:n. vendar jih v premet še ni-o srpvavili.
Včeraj se ie pred malim kazeiskvm catom v Zagrebu pr'če"a r znra a. Konrad Bez:ak je vse prignal. Pravi da ie dobil od Marinca 4001 din za p lrebni materal. Marine priznava da se i? z BeHnkrm dogovoril g^e pona-°Jania bankovcev in da ga je Be^;a'.- n"kajlc~at on.^al v knjigrmo on papir. Mar-" ie bil t i rti. ki se ie seznanil 7 G''ič-"na. ka'eT ma je p~o''a' avtn za 7501 di-> Ta-k-at sta mu G^^ča omenila ^a zna ^ez-i^k ponarejati denar in da k^n^HL Nato se ie za5e'a ce^-tna »"k ija«. Vče-
T—* j don-n*d -"-> "O V"*5 Č-1'	—bta-
žence. Jutri se bo razprava nada ^eva'a.

Olepševalno in t^pke-pr^ v Celju stopa v pMlspo Utifo
Izredno uspešno dela za olepševanje Celja in pospeševanje tujskega premeta
Celje, 22. decembra Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju je imelo v hotelu »Evropi« reden ob^ni zbor, ki pa je bil žal slabo obiskan. Zanimivo je, da se zastopniki mestne občine niso udeležili občnega zbora, čeprav bi bil glede na izredno pomembno udejstvo-vanje društva to vsakdo p.ičakoval. Predsednik magistratni čiiektor g. Ivo šubic Se je po pozdravu spomnil umrlih: zaslužnega društvenega blagajnika g. ravnatelja Franja Natlca, pregledovalca računov bandnega podravnatelja g Matka &mida in trgovca g. Franca Kaibcutza. Zahvalil se je mestni občini celjski, tujskeprometni-ma zvezama v Mariboru in Ljubljar.i. Savinjski podružnici SPD v Celju in drugim, zlasti tanski upravi, za podporo in pomoč. Društvo bo do ustalitve medneroinih prilik z vso vnemo skušalo v naši državi sami dvigniti smisel za nafe lepe kraje. V pretekli poslovni dobi. ki je trajal 19 me-sccv, je posvečalo nasadom v Celju in okolici, zlasti pa v mestnem parku, vso pozor-nest. Pot od levškega mostu čez Savinjo do Pctrovč je letos pomladi izpopolnilo z dvema novima mostičkoma, ker pristojni činitcl;'! niso izv.šili tega dela. Obisk tujcev v Celju se je letos nasproti lanskemu letu dvi.Tnil. Med tujci so bi1! jugoslovenski gostje v ogromni večin'. Zaradi postopnega moderniziranja celjskih hotelov se je dvgnilo tu:'l število nočni n. Godba 39. pp. je priredila več javnih koncertov v mestu in tako hvclevre^no pospešuje tui3ki promet v Celju V borbi proti onečiščevanju Savinje in njenih pritokov po premogovnikih. usnicrnah in drugih iavnih obratih je bil dosežen velik napredek. Društvo je dalo po svojem predsedniku pobudo za odpravo za rtru p! i e vani a ozralja po žveple-nem dioksidu iz cinkarni"k<="ga obrata. Na društveno pobudo so namestili na stolpu Marijine cerkve električno uro.
Bla«*ajn'?ko poročilo, ki ga le namesto obo'elega blagajnika g. ravn. Zorka podal g. L e č n i k, izkazuje razveseljiv razmah. Društ-o je v preteklem poslovnem letu poravnalo vse stare račune. V zadnji poslovni dobi Je imelo 246.768 din dohodkov in 216 398 din izdatkov. Prebitek aiaša torej 30.370 d'n. K dohodkom je prispevala občina 30°'o, druge podpore oo znašale 24«/». ost?lih 46«/« pa je prllo društvo iz lastnih sredstev.
Društveni gospodar g. Cimerman je med drugim poudaril potrebo, da prepusti občina drurtvu novo. boljše zemljišče za društveno drevesnico, ker je kakovest zemlje v oteh se anjih drevesnicah slaba. Na društveno pobudo je občina izpopolnjevala jo.vne nasade. Društvo je nasproti hotela »Pošte« uredilo lep alplnvm. Vrednost društvenega inventarja presega 145.000 din. Ureditev in okrasitev mestnega porka in ostalih nasadov je bila tudi letos prav lena. I>ruštvo goji m. dr. okrog 180 vrst da 11 j in 80 vrst vrtn'c. Iz poročila tajnika g-Rihteršlča je bfo razvidno zelo obsežno podrobno delo tajništva. Na predlog revVoija. prokurista g. Prime a je prejel blagajnik razrešnfco s pohvalo. Prav tako le bila izrečena pohvala tajniku ln gospodarju.
Društvo bo prihodnje leto proslavilo 7 0 1 e t n 1 c o ustanovitve celjskcga Olepševalnega društva In 201ctnieo obstoja in delovanja Olepševalnega in tujskopi omet-
nega dtušt\-a v jugoslovenski državi. Ob tej pri iki je predsednik g. direktor šubic poročal na kratko o zgodovini društva in o uspeHnem društvenem delovanju v z:d-n ih 20 letih. Celotna površna nasadov, ki jih društvo vzdržuje, znaša okrog 100.000 m«. Dru: tvo bo proslavilo svoj jubilej z naslednjimi deli: Nabavilo bo orientacijske table za najpriljubljcncjše izletniške točke v celjski ckclici Za jugoslovenske in inozemske kolodvore in turistične urade bo nabavilo povečane fotografične posnetke mesta Ce ja in okolice. Društvo to dalo pobudo za takojčen razpis načrtov za nujno potrebno novo, mo emo kcpaliSče ob Savinji; v ta namen bo žrtvovalo za najboljše na5rte eno nagrado v znesku 19.0-10 d'n. Društvo bo preskrbelo nači-te za prav tako potrebno obnovitev glavnega drevoreda v mestnem paiku in preureditev vsega parka ter za ureditev parka v ozadrju »Kal-varije« na hribu sv. Jožefa in nesadov med cerkvijo sv. Jožefa in najvišje ležečimi vilami na hribu sv. Jožefa- Diužtvo bo nabavilo več enotnih klopi po vzorcu kleni na Masarykovem nabrežju ter jih namestil na M?sarykovfm nabrežju ter jih namestilo v parku cb cerkvi sv. Maksimilijana in na novih n p s? dih na Sp. Lanovžu in v Gaber-ju, za katere bo dalo društvo pobudo.
V imenu banske uprave je referent za turizem g. S o 11 e r pozdravil občni zbor in želel društvu čim več novih uspehov. V Imenu Tu"rskoprometne zveze v Mariboru in Savinjske podružnice SPD v Celju je g. dr. Mi"ko Hrašovec prisrčno čestital društvu k jubileju. Poudaril je, da je društvo ena najmarljivejših edinic mariborske zveze.
Predsednik se je zahvalil Savinjski po-rfrržn'ci SPD za poiporo ta sodelovanje. Na vprašanje zastopnika banske uprave g. Sotlerja. zakaj ne pride do dograditve planirskega doma -pod Tovstom, je predsednik pojasnil, da se je mnogo trudil v tem pogledu, ca se pa zadeva do danes Se ni premaknila z mrtve točke. Ga. Ela Ka-lanova je izrazila predsedniku g. direktorju šub'cu priznanje za njegovo požrtvovalno in uspešno etelo za olepševanje Celja in napredek tujskega prometa.
Švedska zunanja trgovina v vojnem času
Sfckholm. 22. dec. AA. »TI "n'ngarnas Telegram Blrcru« poroča: Objavljeni so podatki o gibanju švedske zunanje trgovine v letešnjem letu, iz teh podatkov se vidi, da je švedska zunanja trgovina v preteklem mescu mnogo bolie eživela naoram oktobru. Vrednost švedskega, izvoza novembra letos je zna§ala 123.9 mi1!-'onov švedskih kron, oktobra pa 102.9 milijonov švedskih kron. Razume sc, da je vrednont izvoza v letošnjem novembru glede na dogodke d? leč pod vrednostjo izvozov v novembru lanskega leta, ki ie znašala 180 5 mi i cnov šve sk;h kron. Švedski uvoz v novembru je zn?5al 155.2 milijona švedskih kron napram 139.4 milijonov k", on v oktobru ln naprem 274 milijonom kron mesca novembra 1939.
Naročf!i%! ..JtJTRA" so zavarovani z~ Din ta.ooa!
Nevarna je zima v gorah...
V nobenem letnem času planine od svojega gosta ne zahtevajo tolike pozornosti kakor pozimi
medija iznova. Mali, živahni Dobler je tekal od mize do mize in pogledoval v krožnike. Nato je smeje se pripovedoval, da je naštel sedeminštirideset zajčjih nog in le dve porciji zajčjega hrbta. »Mi jemo danes stonogo, gospodje.« je zaključil svoje humeristično pripovedovanje.
To je bilo za Lapinskega le preveč. Z neverjetno naglico je požrl grižljaj, ki ga
je pravkar nesel v usta. in razdraženo skočil pokonci.
»Gospod poročnik, tako vedenje vam energično prepovedujem! Častniška menza je prav tako služben opravek kakor ekser-ch-anje in straža Razumete!«
Neugoden molk.
Dobler se je počasi dvignil s stola in ma« zaje se menil;
Nevarnosti preže na človeka od vseh strani v planinah. Nevarno lahko Dcstane slabo vreme samo oo sebi in v zvezi s tem rušenje kamenja, slaba orientacija, strela in na vse zadnje prehlad. Nevarno je plezati v krušljivih in s spolzko travo poraslih stenah. Končno je nevarna tudi zima v gorah.
Prva je previdnost
Predvsem skrbimo za varnost sami s 'tem. da smo previdni, oprezni in da brez Izkustev ne hodimo v gere v času in ob pril kah. katerim niso dorasli, da ne hodimo nepripravljeni na težke ture. da smo za take podvige dovoli opremljeni in di ne vodimo v gore ljudi, ki niso darasli naporom. — Sicer se prave planinske ne-,sreče poredko dagajajo. če izvzamemo nesreče na čistih plezalnih turah. Vzrok je pač v tem. da so pota v naših gorah zaznamovana. na kratkih razdaljah so oskrbovane koče in pa prilike v naših planinah. ki dosezajo srednjo višino, ne nudijo tolike nevarnosti kak:r n. pr. centralne alpe s svojimi razsežnimi leden;ki. neza-znamovanimi stezami in neprijetnimi vremen skimi spremembami.
Kje se začne nevarnost? 2e na potu od doma. Ko gremo z vso potrebno in nepotrebno ropotijo oprtani skozi mest \ smo nevaren objekt za sočov^ka. S cepinom, smučmi in smučarskimi palicami zajamemo ogromen prostor okoli sebe ne gl^de na to. a'i ie to navadnim zemlja^om p~av ali ne. Nesrečo povzročimo tudi tedai ko se vrt:mo s smučmi na ramah na cesM. pri železniški b1a?ajni al; v trgov'ni. mimogrede razbijemo svetilko ali okno v vagonu. kajti tudi to je nezgoda, če se sprevodniku posreči, da krivca ujame.
Kadar se ruši kamenje
Mnogo nesreč v planinah povzroči zru-Seno kamenje; to kameni e se ruši oo naravni poti ali ga pa povzročajo zunanji vplivi kakor solnce. veter, nevihte, div-
jačina in človek sam. Tako povzreča sončna top.ota, da se stalno ruši kamenje s strehe Jalovca v spodaj ležeči oz.bnik. Da se izognemo tej nevarnosti moramo na pot tako zgodaj in preiti ozebnik tedaj, ko sonce še ni otajalo zamrzlih skal na strehi Jalovca. V primeru pa. da rušijo kamenje planinci sami. se jim priključimo in se na ta način izognemo sili padajočega kamenja, oziroma držimo todko razdalje do spredai stopajočih. da do nesreče ne more priti. V skrajni sili si zavarujemo glavo z nahrbt .ikom- Ob viharnem vremenu in neurju P3 ne hodimo v kraje, ki so nevarni zaradi padajočega kamenja.
V snegu in ledu
Največ nesreč v planinah se dogaja pozimi. Koliko planincev prehaia slrma snežišča. ne da bi se zavedali nevarnosti, ko brez prave opreme au z opremo, ki je rabiti ne znajo, prečkajo strma pabečia med skalami in nad prepadi. Zato so nesreče na takih snežiščih najbolj p.goste. Kdor ne zna rabiti cepina in ne zna hoditi z derezami, naj ne hodi v planine v času, ko jih še pokriva sneg. Sicer j2 hoja po snegu in pa drsanje navzdol po snežiščih kaj prijetna zabava, vendar je pa zato potrebna spretnost in orientacija, da veš. kdaj smeš tvegati spust cb cepinu ali brez njega. O tehniki hoje pa saegu in ledu ter o rabi cepina, vrvi in derez je bilo napisanih že mnogo knjig in razprav.
Pozor na meglo!
Neprijetna, da. celo nevarna postane megla v planinah. Da v gosti megli ne zaidemo iz smeri, se poslužujemo kcmoasa in specialnih kart, z njih pomočjo skušamo ostati v določeni smeri. Ce nam pa še ta pripomoček odpove, kar se je že tudi zgodilo, ter moramo prenočiti na prostem, potem si zgradimo iz snega ali skcpliemo v sneg zaklon-bivak. v katerem počaka-
Mojstrovka ln Jalovec
—atja—
Dokler ni prišel poročnik Dobler in z
njim ozračje nezadovoljstva.
Štirinajst dm se |e samo čudil Čudil nad vodenimi juhami, čudil nad mastnimi prsti crdonanc. nad vini brez alkohola m nad vsem drugim.
Potem je jel zabavljati.
»To je hrana za prašiče«, je nekega dne brez ovinkov glasno izjavil
Tovariši so naredili velike oči, ziniti si nobeden ni upal. Le Lapinski jc za trenutek posedal iznad krožnika.
A Doblerja to ni motilo Povedal je, da so narezki trdi kakor podplati in da so palačinke stare b'azme. vse trde od sedenja.
To se je poslej ponavljalo vsak dan. Mladi poročnik je postajal vse brezobzirnejši in odkritejši v svoji kritiki. Cesarski pra-ženec mu je bil neužiten klej, riba da je pečena na masti, s katero so mazali puške, kajti pozna se ji okus po zarjavelih ceveh.
Gospod prefekt je sklenil napraviti tej kritiki konec. Ze zaradi dobrega glasu menze. za katero je bil on odgovoren.
Po kosilu je pozval Doblerja v polkov-no pisarno.
»Gospod poročnik«, mu je obzirno dejal, »način, kako pri kosilu kritizirate jedi, ki se nam drugim zde dobre, škoduje dobremu ugledu menze Kaj mislite med jedjo, mi je vseeno, ne smete pa vaših misli povedati. Obdržite jih zase.«
Dob'er je udaril s petami skupaj in šel.
Naslednji dan — imeli so ravno pečenko od divjega zajca — st je pričela ko-
mo pred najhujšim zavarovani na boljše vreme ter se obvarujemo zmrzovanja in prehlada. Takih zaklonov se poslužimo tudi ob neurju in v snežnem metežu. kadar ie borba s tem elementom brezuspešna in smo prisiljeni, da se sko-nimo v zavetje. — Ostrega mraza se najbolje ubranimo s teplo obleko in trajnim gibanjam. V primera, da so nam zaradi mraza otrpli udi. ie treba ozeble dele toliko časa drgniti s snegom, da dosežemo normalen obtok krvi. nato pa zavijemo ozebli del v toplo. Nikdar pa ne smemo z zmrzlim udom na toplo, če ga nismo preje z drgnjenjem spet oživili. V težjem primer" zmrzlin pa zaupamo nezgodo zdravnik-.;
Pod plazom in 2 njim
Kako so pri nas nevarni snežni plazovi? Da so nevarni, dokazuje nesreča pod Storžičem. O plazovih bi vedeli povedati tudi vodniki in nosači iz Mojstrane ter lovci iz gornje doline. Predvsem se iz-ogibajmo gora oo novo zapadlem iužnem snegu, pa po vsakem novozapadlem snegu. če ie zapadel v velikih množ nah ter ob močni od jugi Težak moker sneg sipek in nagromaden sne« drsi s truščem s sten. se trga in lomi na strminah in grmi navzdol. uničujoč pred seboi vse. kar doseže. ter ostane šele v dolinah trdo step'an in nagromaden Gorje onemu ki mu ie tedai križal pot! Zaradi plazov nevarne strmine prečkamo po dolinah ali oa v njih najvišjem delu. skrajno previdno Najboljše oa ie da preidemo taka mesta peš ob robu nevarnega p'azu V primeru, da ie začela snežna ploskev pod smučmi pokati, kar ie znak da se trga ali če le ploskev sne?a pod smučmi zabela deseti, tedai smuknemo s smučmi pošev navzdol izven plazu Če nas ie pa plaz že potegni1 s seboj, moramo predvsem rdvezati smuč5 ter se skušamo s plavaln:mi *?ib; džati na vrhu. Prisotnost duha in hladnokrv-
Na valovitih pobočjih Hribarlce
nas lahko rešita najhujšega, čez me-ni. ki so zaradi plazov nevarna, smučamo ali hodimo na večie razdalje in pa nenavezani. Pametno ie. privezovati si na takih mestih za pas nekaj metrov dolgo rdeče barvno vrvico, ki naj služi kot sled k ponesrečenemu v primeru zatroania v plazu
Pazite na oči!
Na spomladanske smučarske ture ne hodimo brez očal Močan od bo i sončnih žarkov od snežnih kristalov povzroča vnetje oči temu sledi v najslabšem primeru popolna slepota ki utegne traiati nekaj dni in nam pusti trajno oslabitev vida Pc takih obolelostih izpiramo bolniku vnete oči s toplim kamelč-um čajem ter ga drž:mo v popolnima temnem prostoru — Tudi ni pametno, izpostavljati se do nenotrebenem vročemu pomladanskemu soncu na planinah Obra? in soncu izpostavljeno kožo si ot-emo močno 7 maščobo in si zasenčimo obraz
Najboljši lek proti vsem ner^odam v planinah oa ie previdnost S previdnim pohaianiem v gore s: prihranimo mnope neprijetnosti ostan°mo zdravi in so~s^b-ni slediti našim velikim željam v prelepo planinsko prirodo
stran ruskega kmetijstva. Pričelo se Je tudi z ogromnimi izboljševalnimi deli ki so seveda spričo primitivnih razmer šele v povojih. Osuševanje močvirij predvs m na severu in na zapadu (v Beli Rusi i i), je vendar pridobilo že 2 milijona ha rove obdelovalne zemlje, kar pa pomeni š ile neznaten odstotek za to sposob esa fveta. Dozdaj neobdelane steoe in puščave na jugu (v Turkmeniji jih ie n. pr 85?«' se skušajo pridobiti za kulturo z ve ik mi deli namakanja- pričenjajo se uresničevati veliki načrtii. po katerih se bo ipo-rabila v take namene voda spodnje Vol e oa reke Amu-Daria v osrednji A-iji V stepah in puščavah se skušajo saditi in sejati rastline, ki jih doslei tu ni b lo ki oa prenesejo take prilike Med njim' zlasti saksaul. t zv. drevo pufčave ki je precejšnjega gespoda-skega pamena kot kurivo razen tega oa ugcdm vpliva na boljšo kakovost in večio vedodržnos4 'al. Vse te rastline se v ogromnih odrečiih suhega sveta (SSSR obsega nekako vseh puščav na svetu) sejejo iz avio-ov. Neizprosen boj s sušo m ra bo:e a4 i rusko kmetiistvo tudi v onih področjih ki so sicer bogate žitnice Posebne podnebne razmere povzročajo ravno tam nek t-ra leta silne su^e. ki pomenijo obenem katastrofalne lakete.
Spoznanje
Bilo je pred svetovno vojno.
Oficirska menza v N je bila tedaj še pravi družinski obed. Gospodje so brez najmanjšega protestn pojedli vse. kar jim je skuhala kuhinja. Če je bila jed zanič — in to se jc zgo-diio zelo često — so se nač
j tolažili s tem. da bi bila lahko še mnogo ; slabša, in sc pojedli dvakrat toliko, ko sicer. Če pa res ni bilo užitno, so imenovali to navadno meščansko kosilo in so poskusili vsaj omake in močnate jedi, drugo pa so pustili.
V tej skromnosti jim je prednjačil prefekt menze, podpolkovnik Lapinski. Bil je zgleden primer starejšega štabnega častnika. Molčeč, dobrovoljen in čez mero požrešen. Najtrši cmoki in najredkejše majoneze ga niso mogle spravit' iz ravnotežja. Bil je poosebljena dolžnost tudi pri je-
Razmah kmetijstva v Sovletski Rušili
Letošnji knjižni dar Vodnikove družbe je resnično pester in bogat. V naslednjem prinašamo kratek odlomek članka dr. Svetozarja Ilešiča »Današnja Rusija — SSiSIi« iz Vodnikove pratike:
Rusko kmetijstvo je z novim redom doživeio prav tako teme i it preobrat Ta panoga, ki je še vedno najo n.vnejša panoga ruske zemlje, je dane? vedno boli kolektivizirana. to se pravi, zemlja je skoraj v celoti last skupnosti, se obdeluje po skupnem načrtu in s skupnim1 sred.tvi, kar ima nedvomno za pcslidlco bali smiselno in načrtno gospodarsko izr-bo tal. Ruski kmet ie posial delrvec v poljed 1-skih industrijskih obratih, ki d lajo na veliko, v okviru velikih go:pcda.skih ra-črtov, s širokcpo'ezn mi sredstvi na obsežnih površinah, kier so stroji, predvsem traktor, povsem izpodrinili rek .lan j a preprosto ročno odnosno plu-:no obdelovanje Res ie sicer, da je na drugi strani zaš a kmetijska proizvodnja v nujno in tesno
zavisnost od pogonske sile. predvsem od petroleja in olja. ter od možnoSii miho-vega dovoda.
Te kmetijske skupnosti so dveh vrst: najprej velika državna kmetij ka pad-jetja. t. zv. sovhozi. cotem pa nekake velike kmetske zadruge, t zv. kolhozi.
Produkcija kmetijstva se je sicer na zunaj mani vidno, oa vendar nezadržno stopnjeval Predvsem se ie obseg obdelane površine razš ril prib ižno za tretjino tako proti severu s krčenjem eozda. kakor proti vzhodu z nevo koloniza.ijo. Pridelek se je oo načrtu stopnjeval oo količini in kakovosti. Razen žitnega pridelka so se sistematično pričele goi'"ti tudi krmilne in industrijske rastline, kar ie oboje bilo nekdaj najbolj zanemarjena
S temeljitejšim obdelovanjem zemliišča, ki omogoča večio vododržnost. oa s prilagoditvijo posebnih rastlinskih vrs:. z umetnim zadrževanjem snega ter z igod-njim spomladanskim sejanjem še v blatna tla s pomočjo avionov. končno z umetnim namakanjem se skuša cdcomrč: tudi tei nalogi. Vsa ta prizadevanja, zlasti oa razširitev obsega obdelane zemMe v predele. Id so doslej pognali le malo P 1 ie-delske proizvodnje pomeni:o krepke korake naprej. Kultura žita se ie zlasti v evropski Rusiji močno razširila P'0:i severu. ki je nekdaj večino poljskih pridelkov dovažal z juga. z ozemlia rodovitnega »črnozjoma«. Poljedelstvo se ie nadalje silno razmahnilo na Dcljnjem vzhodu. Na jugu ie poudarek novega časa zlasti na posebnih industrijskih rastlinah: v kav-kaških predelih in v osrednji Aziji na bombažu, v severnih krajih na lanu. v Ukrajini in na Daljnem vzhodu na sladkorni pesi. Kultura riža predira vedno bogj od juga proti severu. Celo polarni sever je s svojimi novimi rudarskmi in industrijskimi kraji pa z novimi pristanišči zahteval svojim prilikam primerno poljedelsko izrabo tal. z!ast; gojenje zelenjave in sočivja. Te vrste kulture so se razširile celo na skrajni severovzhod SSSR. na polotok Kamčatko in na otok Sahalin.
Ruski kmet se vrača s polja
Nenadoma me je nekdo poklical od zadaj. Po čem me je spoznal? Po zadnji strani glave ali po ramenih, po nogah ali po hrbtu? Ce vprašam, dobim odgovor: po vsem skupaj. Ta odgovor je ob sebi umeven, ni pa ob sebi umevno, da me kdo spozna na tem, česar niti sam ne poznam. Ce bi bil pogled lastnega hrbta bistven, potem bi imeli oči tudi zadaj. Jaz sam se nikdar ne brigam za svoj hrbet. Zame je le to čudno, da me kdo od zadaj spozna prav tako hitro ko od spredaj. Kdor me torej spozna od zadaj, za tega sem, dokler me ne vidi od spredaj, to, kar mu predstavljam od zadaj. Zdaj pa ne vem, kaj predstavljam zadaj, zato tudi ne vem, kaj onemu pomenim. Mislim pa, da so moje misli, moji občutki, da je vse to, kar znači mojo osebnost, izraženo v mojem obrazu. Kako me torej more kdo resnično spoznati, ne da bi videl moj obraz?
Zdaj šele prav razumem, zakaj se toli-krat zmotimo nad ljudmi.
v^vvv^
Jatma tribuna
© rskepisu, ki S2 fe izga&Il
;k pisateljice Ljube Prennerjeve, k" smo ga nedavno objavili, ijeli še nekaj dopisov, ki jim zaradi splošne zanimivosti
Na članek srna prejeli
obravnavanega vprašanja radi odstopamo prostor
Slučajno ml je prišlo v roke ponedelj-
sko »Jutro«, v katerem je odgovor na članek Ljube Prennerjeve. Na žalost nisem čitala njenega članka in terej ne vem, kaj ona od pisateljev zahteva in želi in koliko ofcsoja urednike in zalcžni£tva. Eno pa vem: za razkrinkanje krivice gre, ki sem jo tuai sama kaj grenko občutila.
Na vsak način sem poizkulala preiti ozki kreg ovojih kritikov in bralcev in stopiti v javnost. Vede a sem, da si nisem izbiala lahke poti, toJa tolike b. czsrCnosti nisem pričakovala. Pred časom sem napisala povest svojega življenja; povest o trp'jenju žene, ki p:šteno gleda na svet in zaradi žlebe sol ju. i trpi in je ponižana, ki pa kljub temu ne klene in kljubuje udarcem. To sem sama pretrpela, ker s:m ena izmed enih, ki jim je ži/ljenje borba za obstoj. Cufla sem v sebi potrebo, da izkričim svetu trpljenje in bol ponižan h brez na-de, da cmehlam si ca njim, ki jim je usmiljenje neznano, čutila som, da ml bo p;tem laLjs.
S takim delom sem se napotila k ljudem, da mi ga occnijo in pomagajo obelodaniti. Naletela sem na lazumevanje pri en:m izmed mecenov našega slovstva, toda na žalost je bil vpiežen v strankarski vez. I Ta njegovem vozu je bilo prostora za r.c!:o dclečeno, ponižno tendenco- Mej sivelacii zaščitnik je rokeps preči tal. ga dal erugi—>. v ceeno, a sc je odločno po robu postavil nasvetu svodih somišljenikov, naj se povest pestavi na neko »moralno-c podlago in lcIc petem priobči. Moj zaščt-nik je bil namreč mnenja, da ima povest le kot trka vrednost in da bi ji vsaka pe-prava vzela veljavo in smisel. Končno mi je daroval kaj čc no vsoto denarja in mi svetova!, naj se c'rnem na kako žensko zaI:žbo, ker tam bom kot ženska našla več razumevanja.
Ko mi je pove3-1 k-ifke razn'h p'sate-Ijev, ki so bile po večini polne hvale in upanja, da postanem ena prvih. 3em kar ostrme'a. Kako je to mogoče, da oceni'o de! ~ tako dobro, pa ga vendar ne priobči;-?
Z zaupanjem sem se odpravila k neki
ženski založbi. Ne smem se pritožiti, tudi tu so me razumeli, še mnogo preveč razu meli. Ko so oibornice prečitale moje de:;, so mi druga za drugo podale izredno pohvalne ocene in mi zatre'ile, da bo p-i„es; v najkrajšem času izšla. Da bi lažj čakala, so mi dale nekak pre ujem Bila sem nadvse zac>ovo'jna. Toda povest ni m ni hotela iziti. Večkrat sem opozor.la vou stve, da bi bil čas da se izda a i vrne. Po tolržle so me, češ ca piihajajo laskave kiitike od vseli strani, ko pa sem hur.or kritke zaoe, jih nisem ccbila češ da br>-do izile v knjig' sami. Ker se je stvai vlekla v ne:'og'cd, sem ene.gi.ino zahtevala pa jasi:i1 a. Tcda, c s~o!a. Rckepis sc K izgubi ! čc.ma pr: sebi sem si ustva 'a po polncma cl«rugaTno so 'bo. Cu no se mi je z elo. da se kar tako -'zgubi tako obsežen rok"p:s. N kdar nis~m čit~la v časopis;; d>a bi kdo vlomi" v t:~tc prorTrc in o kak šnem pož-ru tudi ri bi'o si Sati Va.;ji sem nrsliti, da ss prav t:-ko kaj izjiub črtane torej r^inest, da je mej nesrečr. roktris izhlapel.
Odbomice te z?.'cčbe so bile dob-o in formi ane o moiem gmotnem položaju Zato so mi ponudile, de zaleže zame pra lepo vseto 1 520 din. k o:t~ae moja .as* če se rckepis ne na j "e Vc.le'c s- najbrže kakšen vpli? ima na nas ne "an čc tat;a vseia. Sprejela sem de -1 in j'm zabi"i;a da re rokopis mora n"jti ker ro rn: seveda tudi obljrLile. To "n rokop ca še denes tii in ga najbrže ne bo.
Potem n: čuda. draga Ljuba Prcnnerle va, d«a se vem p ik 'uč- -'eni in z varni vprašujrn: s!:vcnslc! p°s*!*l?i, kj ro vaš ic!:op's"? Res, vprašati je treba, kje so Na vas, gespod F.ež c ct. pa na:.avlam tole: Pr'družil-"cm se v"—nu mnenju, la je veiina nr 'ih pi"ate!i:v vp -ž.n'h v o;r.i?e rr.rnfi str -ltarskih vez. Dodajan še, da n'so samo ^picreni k-r v tem primeru bi se me; li vsaj s- kodno raiTt-dati te več so jim n-taknT "e za~ akt na oči, tako d" r^o ~-0 "irclati s: mo tja kamor žele nI" r-
moti« izostal podpis. Ne boš. Jaka; je že dobro tako, kakor je bilo...
Po.em se o-sokohš in pošlješ kako. od znalcev ocenjeno reč novi reviji. Ne bev ne mev Opozoriš, dasi bil priložil plačano kuverto. Nič. Pošlješ prazno dopisnico za odgovor. Molk. Se oglasiš spet tn izveš. da onega gospoda ni več in d3 pošlji še kaj drugega, če imaš Poiščeš in pošlješ baje res nekaj čisto dobrega S kuverto. seveda. N č. Cez nekaj mesecev ur-giraš in pošlješ novo kuverto. ker drugje bi pa ta pr spevek vzeli. Nič N č N č.
Ljudje, zdaj vas pa vprašam: Je li to vse dostojno, poš eno in častno? G*eš na vlak. pa te s plačano returko ne pustijo nazai! Vzameio ti karto, pa jo porabMo — sami zase. Tvoja robu je pa itak že prej pri nj h izginila. O ne bodmo tako blagi, da bi krivili samo razmere' Tu so vmes tudi neki liudie ki jih sploh ne bi smelo biti In to ie »moral insanity« ljudi, ki bi radi druee učili, vzgaiali in vodili.
Da ni? Kai ie pa pn»em tole?
Nekdo izda kni'go N;ma ravno k"i<-ževni hpre'enzii. a vsi hvalijo — tudi oba naiveč'a dnevn:ka — vcebino in slog in ii obe*aio dober sn.e:em Pirer nošl^e kni'go tudi tedn;ku pri katerem ie -■previjal roboto Pi^al ie zani članke nabral nqrrč*v'ke olpčal svoi izvod in -tlakoval sam 'ud' n^vp^^j za t^bei »Pe-d"k*or« o knrg* še črhn'1 ni Kn ie n'<~ec rhln	V-^kr in kai ie dob'l od-
govor «N:tr"n	Tnkn pi ni!,;imo
■'ruro ^re* n'č m n'	^nd-
->c rr> »p	Pn ip n •''■pr nv,t,,,e V
'n v'd i svo^o 7ol'o kni{go ?e
"	Pl rp	nrilipj L'.ct pa
r-^ni na or^-mavate! Tore* ven-l^r- Moral insanitv.
Vinko Gabcrski

j-

r.i.it t:.leiv
kzm grelo rs&cplsl ?
Kje, pravite, megle ljubljanske vir ie . •
Preiereo
Dnvob'4e mi gospod urednik, da se pozivu re Prennerjeve »Slov. pisalelji. kje so vaš1' rokopisi« odzovem tudi jaz Spo-0'sa'e'iica n^m gava v tem po-zivu na zakulisne tajnosti. No. jaz imam o v--, nrr-i,mq te tajnosti jasno in odlcčno odkrijem.
V Liubljani *mamo mod drugim Dru-š'vo s^ven-kh knj'?evn;kov. Poslal sem nekoč član tega druš'va. pc'em ko sem n'->č~l pr:sr-evek 12 din. Cik^l rem na prvi sestanek, ki ga pa m bilo in sem na-.lovl na dri'š'vo fil p ko. v ka4eri predlagam: 1. dmš'vo naj moralno podn:ra svc:e č!"ne 2 mi č!',,,,' dobe ->7n:'-e 3. naj se objavi re-n-ra članov. 4. naj dru-š'vo kot tako pre oja rokopise in jih evo-^uVno r^nor^či z^'0/i'kom 5. naj d1-""'vo po '-b'. da bodo kn'!go'ržci imeli slove-"ke kr^^e v i7lo■/v',^ in v f.1 T,-m'-"h. No~išk:h. franco'k'h, italijan-sk h 'n arg ejk h kn'g kar mrgolv slo-ver h pa n' n'kjer. Pa sai n; čuda, če pa ve I'"1 o 4ch 'r^ovcev kn' ce v-me zgolj v — komisijo, rec'mo po dva izvoda! Pa
-----1 ->i po'e-1 svo^o 7a!ogo, če nimaš po-
š e^ega posredovalca!
Jaz sem. pos+av m, svoji prvi dve knjigi »Ljubljanski tipi« in »Spomini Krlšto-
fovega Pepčka« skoraj do zadnje knj'ge plasiral po pr z^deva"ju go p^di ooer-nega pevca Kovača. Ta je bil poštenjak brez pr.mere m ag en. Pri .-e j. ki sem jo vprav na njegovo pobudo založil, pa se mi je odrekel, ker je zbolel. Ta moja ne porno najboljša knj ga je doživela debacle. kakor si ga n.kdar niti v sanjah nisem nadejal. Sam namreč ne prodajam svoj h knjig in sem 7ato iskal posredovalcev. In kaj mislite se je zlegio iz tega? Sest jih je bilo, ki so me skupno opeharili za 6000 d n. Čeprav sem jih nekaj naznanil policiji, nisem dobil ficka in tudi knj g ne nazaj. Dane.-- leži 800 izvodov (od 1290) v zaboju — Zalo sem tudi Druš'vo književnikov naprosil, naj izda črno listo nepošien h akviziler ev — Ker od druš*va nisem nič do egel sem izstopil kot član.
Da odgovorim ge. Prennerjevi še na vprašanje glede rokop;sov. naj omenim, da leže v mojih predalih roman »Milome-ščan'« filozofski slovar »Pneodbe gospoda Debeluharja«. »V onsiranstvu« in — last not least — slovenski prevod celokupnega Horacijevega dela ? la* n~k m in slovenskim tekstom Kam s to robo9
Sploh pa gospa Prenrerjeva, iz srca ste mi govorli toda efekt bo isti. ko če bi bili molčali S tem končam
Josip Suchy
0Ta2a cpsra
Na vabilo gledališke uprave se je naše občinstvo na pragu nove sezone odzvalo kakor doslej še nikdar in zasedlo skoraj kompie no v eh šest abonmajev. Obljubljen je bil lep repertoar od ka'erega se je pa doslej prav malo uresn čilo.
Opera š'udira že od avgusta, a ji v 'eku štirih me ecev študije uspelo nuditi le dve novi operni deli »Jenufo« in F.delio« Menda iz zadrege so ponovili ?e iz lan-ke sezone »Figarovo svatbo« in »Carmen«. Ker sta obe operi bile lani na ".porelu korec sezene. ni bilo za to treba posebnega truda (Pri »F garovi svatbi« je le marljiva Heybalova nekaj prir~ia z svojo menjavo vloge. Pri »Carmen« pa bi smela uprava nuditi abonentom Kar-lovčevo v naslovni vlogi Tako imamo le-os Orero brez repertoarja kljub velikemu apar~'u zopo^e-i h Imamo ravnate-'ja, ki ni zipo^en z d r giranjem in režijami (kakor n egov prednik) imamo 4 ali 5 d'rven'ov. ki se do dane5 še n^o vsi pred avili za dirgen'sk;m pultom. Od e strani skoraj ne bi moglo b'ti zapreke za vsaj primerno delovanje Orere.
Ce^e opere'e je pr bbžno ista praznina. Ed;ni »Grof Luk^emburški« je sameval od pcče'ka sezone, dokler se ni pridružila v decembru še »Friderika«, in je
Nisem več mlad človek, zato mi je
jako nerodno, če moram doživeti kako novo reč, ki je bila v starih časih nemogoča in bi morala biti nemogoča tudi pri mladih ljudeh, če oni ne bi bili čisto — novi. Dovolite mi, mislim na neke ljudi, ki sedijo po nekih redakcijah, a ne vedo, da je prva dolžnost urednika, da sam nekaj zna in zmore, prva krepost pa, da ima nekaj civilne dostojnosti.
Prvi moj večji članek (o važni narodni zadevi) je bil izšel februarja 1907 s podpisom in potem sem napisal za ted-nike in dnevnike raznih narodov raznih člankov, ki so izšli s pravim podpisom ali izmišljenim fmenom. ali so mi jih pa — to odliko imajo Švicarji in Nemci — vračali s sladkimi izgovori ali pa molče. Pic5i. ki jim niso všeč, vračajo danes že celo oni tam z Balkana, zlasti če priložiš kuverto z zn->mko. Tam v Evropi pa še tega ni treba.
Pri nas v Sloveniji si je ponekod kak človek za svoj zarlužek po strani in skromen priboljšek ustanovil glasilo, ki mu
ki gre pod nepisani zakon zaščite Kako bi se sicer dalo tolmačiti dejstvo, da ti eden članek s tvojim imenom oojavijo, drugega — morda boljšega — pa samo-lastno zavržejo, dasi si jih prosil naj ga eventualno vtaknejo v priloženo frankira-no kuverto! Tako nisi za tiskano besedo nič dobil, netiskano so pa meni nič tebi nič pogubili. Urgence z novimi frankatu-rami zamžn pošiljaš. Brate, tebe so tam nekje v Evropi razvadili...
Ko si se sprijaznil s tako škodo — drug urednik te je namreč prosil da bi njemu poslal tisto reč, ki jo hoče skromno nagraditi —, si naslovil kaj novega, po mnenju vseh, ki so dolgo raspravo prej či-tali, »jako dobrega«, novemu listu eno-dnevniku, ki izhaja za volitve in takoj po volitvah zahaja. List ima malo interesentov, urednik malo gradiva pa ti natisne stvar, ampak izpusti tvoj podpis. Čudež: Prej zabavljanje proti plehkim dolgoveznostim, zdaj pa poizvedovanje po telefonu in čestitanje Ljudje smo menda res vsi nekoliko samoljubni Zato vza-
je pojem nagrade za sotrudn;ka neznan j meš dopisnico in zaprosiš redakcijo, da bi in ki sploh ne ve, da je tudi pisec žival, i ugotovila, da je pri onem članku »po po-
Poglcd na Tanger, ki ga Španija kljub angleškim protestom spreminja v svojo posest
•»G spod podpo'kovn'ik. po mojem mnenju je čaš-tniijka menza privatna zadeva«.
lega je Lapinrkemu ravna še manjkalo.
»Gospod poročn k.« jp zasopel in naj-mnnj desetkrat menja! barvo »to izjavo bo -.te zagovarjali pred polkovnikom.«
In res ga je zat^žil
Polkovnik je ukazal prinesti svojemu pri-b čniku vse s'užbene predpise in uredbe Najprej je prebrskal tretji de! službenih prav:!, nato ek°ercirna pravi'a in končno še urcJbo o vojni cbieki N:kjer pa ni našel n:č o častniški menzi S težkim vzdi-hr.-ri je po<'kovn'k pore-da Lap-nskega
Ta je hiiro pr:r-kočil v pomoč. »Častniška menza je služben opravek!«
»Menda bo že take « ie polkovnik vzd:h-n;.l in odVžil knjige. »Da da « je nato še ponovi!, kakor bi ga nekaj rnzsvet'i'o. »seveda mora biti, samo ne vem, kje je to zan:rano.«
Ko so se drugi dan zbrali častniki pri polkovniku zaradi vežbanja jih je ta najprej po vseh pravilih ckregail zaradi zad-n;'h vai. Nato je strogo nadaljeval: »Ob tej priliki vas spominjam na primer, ki se je zadnjič pripetil v čas+ni"ki menzi in ki se t;če vpra"ania ki nekaterim ni dovolj jarno. Namreč to ali spada menza v službe- n'i je privatna zadeva Ža'ostno je. go-s--v!ie. da se dobe med vami taki ki to vpra an'e tolmačijo drugače kakor v edi-n-> možnem sm slu Častniška men/a ie s'' "ben opravek. zapomnite si to! Kdor d'<bro pozna predpise bo že vedel, kje to stoji napisano. Kdor pa je k'iub temu drugega mnenja ea zaprem dokler ne bo drugih misli Hva'a gos. od je.«
D b'er je dobil (tem dn sobnega zapora zaradi ugovarjanja svejemr predstoini ku
Medtem ko so ostal' častniki v menzi zdaj podvojili apetit, »da zadoste službe-
ni dolžnosti«, je mali Deb'cr obira! med svojimi štirimi stenami posti vi m pečene piščance, ki mu jih te slugi p' na'al od »Belega vola«. Po o^nnh dneh — zredil se je medtem za celih šest kil — se je zopet prikazali v menzi
Oči vseh so bi'c obrnjene vanj Z vso gotovostjo so pričakovali katastrofe Dob-lerjev temperament k' ie ved- t, hotel 'meti svoj prav je obetal pravo scnzacijo.
A čudež — prav pi< sc n zgo-ulo
»Poboljšal se je w je cejui s po mm- usti Lar:nski.
Tudi ostali so bidi tega nazora. D:beli stotnik je celo pripomnil da ima zdaj vse pogoje za dobrega štabnega .a>'irka
Nakar so se vsi zasmeia'1 rnnb vj La-pin°ki.
Dobler je mo'čal in jede!, ne oziraje se na vse opazke. Z vsak m gnž iajcm je ra-s'a njegova ambic ia Pozabil je na to. kaj ima ravnokar na kr -ž liku in jede! mno"o preko običajne porcije T.i">-« d« je osta'a za bledega kadeta Pluta na k^Tic" m;ze od rezancev, kuhanih na pari, le še para
Drug: dan ;n vse na=.ledn ? dn- prav tako. Kar je prej jedel z zan:čeva'n:m zatezanjem ust je jedel zdaj s oravim tekom izstradanca Vršil je v po!n: meri svojo »do'žnost«
A lepega dne je osta' njegt^ prostor pri mizi prazen.
Vpra?a:'i so častnika ki ie 9'uži! v isti kompaniji.
»D:.»b!er ie zbo'el,« iim je odvrnil.
Prešla sta dva. pre so tr'e t^rlni ne da bi ga spet zagledali pri miz' 2e so govorili o resnem obolenju Le po'k< v;r zdrav-n:k se je srn h'jal in molča'
V istem času je sede1 \ svoj: pica-ni po'kovnik -n mršil! obrv- nad nekim aktom
Bil je nabit ko top
»Gocpod poročnik,« je deja) svojemu priboen ku, »takoj mi dajte poklicati tega Dco erja. Živ ali mrtev, sem mora!« Or I nanc je ko strela švign i v mesto. »Tak tu ste torej.« je zasikr.il polkovnik skozi zobe nesrečnežu
»Na pove'je, g' spod po'kov:>vk'« »D '.b'cr! Nekaj vam bom poveda!! Al' veste, kaj se to pravi, imet svojega pol-
kovnika za norca, he? Taka brezprimema nesramnost!«
»Res ne vem. gospod polkovnik.« »Ne veste! Kai pa to pomen kaj?« Po kov.aik je stopil k pisair mizi in p<> mo'i! D b'erju pod nos popisano polo
»Kaj to pomeni« se je zadri, da so za šklepetala okna.
Dobier sc je nesramne nasmehnil: »To je moja prošnja za dopust, gospod polkovnik.«
. »Da. brezmejna predrznost! Prosite za
tri mesece dopusta!«
»Iz zdravstvenih razlogov,« je pohlevno pripomn-'! D b'er
»In ce'o prcdrznili ste se pripisati, da ste obo.'ei!i v vrenju službe Vpra'am vas, kaj vam manjka?«
»2e'odčni in črevesn1 katar imam. Zdrav-n;"Vo sprčevVo je pr-lozen« •
Gospod polkovnik ie šet globoko po sapo.
»A!i bi m; ne hr^ei tazto'maČ!t?. Vflko
ste to bo'ezcn d'*bi!i v \T"enju s*užbe?«
»Z^'g en"<-ravn-«. ie D-<b!er s pravo *a-t"n"ko p^b'evnortjo nrpovedeval »ZHo-V s"m zvečer sedem n Jvaisetegn julija. Na tn dan smo im"'i v men7- juh* z žemeljni-mi cmo!ci, z	nadevano Poveje
mer^o z ž^mc!in:m hrenoir. iv nraž^nec iz starh žemelj. Prev.-č žemeM mi je škodoval In ker srada m«nza med službene opravke ni nobenega dvomp «
Po'kovn;k je pc-koMl kakor b' ga nekai n:čilo in obstal p-ed grešnikom
»G^spr.d poročnik, gospod poročnik...« Bržkone je hote! povedati nekai več. a mu je zmanika'o mo^i Posta1 ie b'ed ko kreda in se ko kup oepki> sosede' na stofl.
D".b'er je p'anil venkaj in mu poslal or-donanca s čašo vode Sam pa je izginil ..
Dan nato je po'kovn.k pred vsem častni "kim zborom izjavil, da smat'« častniško menzo — k'jub br>-pzn da zaide v protis'ovje s predstnjefim predpt<,> — za ""TTo^noma privatno zadevo
D^bler pa je dobul svoj trimesečni dopust.
moral balet izpopolnjevati vrzeli, ki so na-.^aie zaradi pie^Kromnega repertoarja.
c-.oo	x.iO, ud ii*enaa /.or&ai tega iz-
^-»ajajo a.j^o.^e prea^tave v peikm, in
tjvav lu.vO je pomanjkanje repertoarja icr.vo, aa ni ne^eij^Kih popoldanskih
pieds.av. Abonenti dobivamo enkrat več dram-Kih kakor opernih predstav.
S.oer »Gledališki list« v svoji 4. števil-Ki na^, povprečne, malomestne gledalce, krega, da zahtevamo preveč reperioarne opremeiube, ter se priurunuje ugolovitvi neke~a krit.ka, ki je zapisal: rajši kvali-,eto iv-kor kvantiteto! Vendar se'je uprava pre.eč krčevito in trdovratno opr^ela ,eh be^ed. Da pa se operni repertoar ponavlja, je log.čno z oz.rom na majhno in že itak pre zkušeno operno literaturo. Vendar mi letos še tega nimamo in bi nas abonente — mogoče upravičeno — zanimalo, kje je krivda m katere zapreke m vzroki so, da smo sredi sezone ostali z repertoarjem pri dveh opern h novostih.	Abonent.
i^las iz cbllr rtva
V aouofco oiit t. ^c^eniora 1940 je bila
V IjUk/ijalioivi	1 U^ i.u.vijCila t>i.S.-UVa
«v,atiuUi>. i.	jc uali^jctia iZ
tiauv^e	ui iZM^rno
la^.Ui^Ud, Kex je ^i^aia v reaiiiCi na
»voj lUull. Oi.i>w..a JC V UaaiOvni ViOgl Uui.CliO ouliueo, IVI jkj jfc tiOUaiO fouC. 1W1-
10»cc.a, v.ueia pa je v Viu&i £«camuia »a 1«uii^ 1 v i^iio va, /.<1 K.a.e.e0a smo pred uprizoruvijo picaoiave v piojU orali, ua je gujeiiet n^oe^a Koiioer-va»wiija. istioKovnu oceno o ucbuiun.o-
veiu uaotopu ao n^p^aii vsi recen^eini v niu».n dnevnikih, n.uraa ne bi bilo odveč, da ae ob tej pruiki si^si se gias iz oocai^iva, naiuen^eu v prvi vrsti onim, ki ouiočajo o tem, Kako ai Kaaj sme kuo nastopen v naši oper L
Kakor je buo a0/c ljudi pri sobotni pitala vi v rean.ci ve^enh, da so mogli vioeu na odru g. Ivanova, se je venoar iz uat lega an onega čuio vprašanje. Čemu so v panjem ta.u pn naa luko redki nastopi debmaniov — domačinov in zakaj se stainim članom Opere — solistom v manjših vlogah — ne aovoli nastopiti enkrat ali dvakrat v kakšni večji viogi? Ce je gieaaiisna uprava dovoma ncitopiti g. ivanovu, katerega v zaanjih 3 leiih nismo slišali na nobeni produkciji konservaiorija, zakaj ne bi omogočila kak večji nastop tudi drugim, n. pr. gdč. Polajnarjevi,, gg. Doiničarju, Sladov-ljevu, Rakovcu itd., ki bi s tem pokazali, kaj v resnici znajo v stroki, ki so si jo izbrali za svoj poklic, ter bi njihov eventualni uspeh pomenil važen preobrat v njihovi karieri? Nehote se nam vsiljuje domneva, da odločeni faktorji postopajo po sistemu, ki ni ravno najboljši. Naj pri tej priliki omenimo še znano pevsko tekmo v letošnjem juniju. Takrat smo na preizkušnjah slišali mnogo talentov — g. Ivanova sicer ni bilo med njimi — venaar strogo razsod šče mnogih izmed njih ni pr.pUotilo k glavnemu nastopu, češ, da kvalitetno ne ustrezajo. Po našem m e-nju bi bilo mnogo umestneje, dopustiti takrat nastop še kakemu rein.čnemu talentu ko pa omogečiti zadnji debut, ki je sicer prinesel občinstvu vesel, živahen večer, dočim gledališki upravi razen nab'*o polnega gledališča in velikega inkasa ničesar drugega, ker debutanta v dogiednem času najbrž ne bomo več videli na odru kot pevca.
Ker je gledališka uprava z raznovrstnimi pojasnili v zadnjem l tsu precej radodarna, bi nas veselilo, če bi nam g. generalni tajn;k ali kaka druga odgovorna osebnost odgovorila na te vrstice.
—al—
Bolnišnica v Kanili
Iz vekov v veke se vleče jeremijada o vprašanju ljubljanske obče bolnišnice, ki se je bila že zdavnaj razrasla v pravo afero. Novi kirurški paviljon stoji nedograjen, na vseh oddelkih je gneča, da se bolniki tlačijo po posteljah po dva in dva, v listih pa zmerom iznova čitamo dobrodušne nasvete, naj se bolniki z dežele zatekajo rajši v manjše podeželske bolnišnice, da bodo razbremenili osrednji zavod. — Ljubljančan sem, meni ta nasvet nI bil namenjen, pa sem vendar sklenil, da poizkusim srečo, že delj časa boleham za je-tlko, za sanatorij nimam denarja, obča bolnišnica pa mi je zaradi navala odklonila sprejem, ker potrebuje moje zdravljenje daljšega časa. Mahnil sem jo na Dolenjsko ln potrka! na vratih bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji. V resnici so me bratje z odprtimi rokami sprejeli, a ko sem se nekaj dni pomudil v bolnišnici, sem v razgovoru ž njimi, v razgovoru s sobolniki ln z opazovanjem življenja okrog sebe spoznal, da je vsa ta reč potrebna vse drugačne pozornosti, kakor je je deležna, ln kriči po naglih, učinkovitih ukrepih.
Usmiljeni bratje vzdržujejo bolnišnico iz lastnih sredstev, lz dohodkov svojega posestva. lz darov, ki jim jih naklonijo dobri ljudje ln lz prejemkov od imovitejših bolnikov, ki pa precej poredkem prihajajo pod njihov gostoljubno streho. Na lastne oči sem se prepričal, da so ti dohodki za vzdrževanje bolnišnice, kakršno zahteva današnji čas, daleč premajhni in se zavod v velikih težavah, ob pomanjkanju najpotrebnejših zdravil ln zadostne prehrane, ob velikem žrtvovanju bolnikov, bori za obstanek. Delj časa sem se zdravil v Ljubljani ln so mi razmere debro znane. Pa naj govore ljudje o ljubljanski bolnišnici, kar hočejo — to je Se zmerom pravcati hotel v primeri s Kandijo. V bolnišnici usmiljenih bratov je okrog 150 postelj, a celo v tem hudem zimskem času ko ko zlasti brezposelnikl, žica rji in potepuhi pritiskajo v zavode, da bi si do pomladi zagotovili toplo zavetje je bilo v času mojega bivanja samo kakšnih 50 postelj zasedenih. AH nI to strašna škoda, ko je v bolnišnici v Ljubljani tako okupna gneča?
Hvaležen sem usmli-enim bratom za njihovo nego ln postrežbo, zato pa tudi čutim dolžnost, da po tej poti zakličem cbla-stvom, naj ni'hovemu zavodu brez odlašanja prtskcčro na pomoč, predvsem pa naj zpTtove d-bro zdravn:ško nadzorstvo. zpd^stno ^rebrpno in pa higienično ureditev brez kakršne si bolnišnice ne moremo misliti.	K. 2., godbenik
Pred svetim večerom 1940
Tema ie ležala nad človeštvom Časti lc je ir se zatekalo k svojfm malikom ir jim na žrtvenik-h zaž galo darove Pre roki pa so oznanjevali odrešenika sinu božjega, ki pride v imenu gospodovem
Bodi luč in luč se zaiskri!
Preroške besede so postale resnica. Ze 1940 krat se duhovno obnavlia in obhaja spomin one velike. sve'e noči. ko je zasijala luč. Ne v topli izbi. ne v pernicah, v bornem hlevu na slami se je rodilo de*e. on. največji in najplemeniteiši vseh časov. Religija nam živo predočuje njegovo visoko poslanstvo, vse njegovo življenje in njegovo apostolsko delovanje Dasi vel:k po duhu in velik v deianjih. je bil vendar zgolj skromnost in ponižnost Nesmrtnost žari in se razl;va nad večno lepo resnico njegovega nauka in evangelija Ze skoraj 2000 let živi in ^e ponavlja po ustnem in pismenem izročilu, od roda do roda.
Ob razmišljanju Ie ene dogme, ljubezni naj ne bo nikogar, ki v teh božičnih dneh ne bi pomislil na svojega bližnjega manj imovitega, trpečega, in mu podal vsaj dobre besede, iskre tolažbe in sočutja
Težke ure lebde nad nami. Bož č se nam približuje v freno^kih ko ves vet trepeta v negotovosti, ko duh neupnanega sovraštva poganja svoje kali in d:vja preko boinih poljan. Niso še zaoe\'ene vse rane prve svetovne vojne, ni se še osuš:la zad-nia solza in ie terja okrutna vihra novih žrtev.
Prizanesi nam. de'e božje!
Se boli ko nekdaj je v današnjem času, ko ?eb'čnost, surov materializem in sovraštvo raz'edajo temelje, v času. ko se smeHl in ruši vsako plemenito stremljenje. ko duša izgublja do~'ojanstvo. potrebna skupna strnilev vseh vsega čustvovanja. globoke, iskrene medsebojne ljubezni in spoštovanja.
Eožč — praznik m'ru in ljubezni!
Razveselimo svo:ega bližnjega! Ti. mladina, ki si še srečna v okrlju in zavetju svoi h staršev, ne pozabi razve eliti jih vsaj z malenkostjo in se iim z malo pozornostjo oddolžiti za njihov trud Stori to čimprej, da ne bo prepozno. Ne kosanje ne solza ne moreta več vzbuditi življenja. Ce sta ti mati ali oče trudno in za večno zaprla oko, tedaj pohiti tja na oni tihi domek, kjer spita svoj poslednji sen, pr žgi drobno lučco in re v globoki hvaležnosti pokloni za vsak trenutek dobrote za ve skrbi in žrtve, ki sta j.h doprinesla zate.
Eožč — praznik m;ru in ljubezni!
O, vi brezdomci, vi žalostni in trpeči — niste osamljeni! Se so plemenita srca in radodarne roke! Se živi, ni še zamrla vsa ljubezen! Ni še utonila v breznu sodobnih. temnih dni. v tem besnečem vrtincu, v katerem omagujejo načela in se nasilno tepta socialni in družabni red, v tem času svetovne razdvojenosti, polne zablod in notranje praznote! Vsi trpimo. Nhče ni izvzet, vsakdo je živo zajet v tem valu življenjske resnice. Trpljenje v občestvu naj nas združi in zbliža.
Morda moje in tvoje trpljenje ni najhujše. Pomudi se trenotek pa stopi z menoj v sirotišnico, v bolnišnico ali tja dalje, kjer so najbednejši — oni, ki jim je usahnil razum, ki jim je za+emnelo sonce v duši. Ali, če hočeš. tja. kjer domuie-jo oni, ki jim je usojena večna tema. Glej, nikdar več ne bodo videli belega dne, nikdar več niti utrinka svetlobe. Ponižni in razžaljeni topo upira pogled predse, krčevito stiska in steza roke. Moli, izgovarja kletve, kliče pravice in resnice. Zanj ni svetega večera...
OČe v dolžnosti klica domovine. V daljnem tujem kraju, skrušen se prekriža, misel pa mu pohiti v borno kočco in druži, česar pogled ne more. Številna družina
malih neboglieneev z materjo kleči ob kromnih jaslicah »Oče naš .«, za očeta. Daj nam danes naš vsakdanji kruh . « To je trpljenje, to je gorje, ki nima imena! tn vendar, kako malo pomislimo, kako ma-!o se vprašujemo Tako strašno visimo in ako krčevito se oklepamo lastnega jaza, istega sveta, ki nudi dobrine in ugodje le nam.
A kaj smo. kaj je naše življenje? Vsak dan sirene tulijo in kličejo na delo Vsak ian neumorno drdrajo stroji in kolesje buči svojo divjo melodijo Vsak dan se odpirajo na stežaj vrata tovarn delavnic uradov Sleherni dan stopajo zaskrbljeni in mračnh obrazov možje v črne rove. Brez prestanka doni mrtvaški zvon. Ponavljanje, samo oonavljanje. Božič, ti praznik veselja a tudi žalosti! Nenehoma in z nenavadno naglico vrvi in drvi življenje v deročih potokih po mestnih ulicah Drvi mimo bogastva in raz košja. sreče in nesreče kraj sebičnosti in neugnanega človeškega poh'epa — a tudi m:mo bede. trpljenja in ponižanj in se brezčutno ne pomudi nikjer niti za hip. G^daš in se čudiš? Vse polno ljudi. Prihajajo. odhajajo Mnogo je toplo odetih, nekateri pa komaj pokrivajo premrle ude. Strgani in b^di tavajo in se osamljeni gube v gneči Prv*m žare oči ve~elia in zadovoljstva. drugim v solzah bolečin. Vsak svojo pot.
Mestne ulice se kopljejo v svitu tisočerih luči. Sijaj bogatih izložb zapira dih in vzkliki začudenja zastajajo v grlu. Joj. ' koliko prekra^n h reči! Jezušček hodi ; okrog. Doma. tam v svetih nebesih, pa bo prebiral nagromadene vrstice Miltioni in j milijoni žel ja! Koliko bo izpolnjenih in koliko ne? Koliko bo veselja, a tudi koliko bridkosti!
»Prinesi mi punčko! Veliko in lepo! Punčko, ki obrača oči in sama govori! — Prinesi nai žetezn<co! Veš. tako, ki sama teče in ima elektrone lučoe.« Drugi si želi velikega konja, ki se guglje. da ga zajezdi; avto. tricike'. da ~ede nani in popelje. Velik koš. poln slaščic, jabolk in drugih reči. In še naprej: knjigo slikanico, medvedka, opico . brezmejno želja. Med vsemi pa je tudi ena. tiha in goreča: »Ljubi Jezušček naš, prosimo te samo eno: prinesi zdravja našemu a+eku.« Naiponižnejša ie '.zmed mnogih, naibolj goreča vre iz čistih otroških src. vendar — ali bo uslišana? Morda morda tudi ne.
Sveti večer ...
Zunaj temni oblaki prenrezaio vedro nebo. Oster ve*er brije okrog gol*h oglov in v divjem vrt'ncu zanaša in podi snežne kosmče Duhovn'k hiti s poslednjo no-potnico umiraiočemu. S+ona po samotnih, ozkih ulicah. Krene zdaj desno, zdaj levo. Se dalje. Tam daleč nekje zunaj izgine v borni leseni koči...
Poslednje duhovnikove besede »... po Kristusu, gospodu našem...« so se raz-gubde po izbi. Mati je ostala sama ob bolnikovi postelji. Kraj nje se stiska sedmero otroč'čev. Debela solza zdrkne po ovelem licu.
V kotu so pritrjene skromne jaselce. Drobna svečka v ozadju daje svit in osvetljuje hlevček. Nad jaslicami visi razpelo, okrašeno z oljkovo vejico, spominom na cvetno nedeljo. Plamen v petrolejki motno brli in le za s'lo razsvetljuje izbo » .. sveta Marija, prosi za nas. zdaj in ob naši smrtni uri...« »Ljubi Jezušček. prinesi zdravja ateku!« Le to. samo to še-pečejo drobna usteca malčkov
Zvon se oglasi: zvoni sve'emu večeru. »Za nas ni svetega večera, ni sve^e noči!« Vsa izmučena in zaskrbljena se mati zravna, prekriža in poljubi vsakega otro-čička posebej in ga položi v posteljco. Mrzel je domek. Samo+en in prazen tudi na sveti večer. Ob steni stoji postelja, na
njej leži bolnik. Bled in izčrpan je obraz, suhe. koščene roke so sklenjene prek prsi.
In tedaj, ko je zvon vabil k polnočnici. kc so padale in se kopičile goste snežinke, ko je trepetajoč dogorevala svečca ob jaslicah in so gruče vernikov hitele po za-meteni cesti k božjemu hramu, in tedaj, ko je bilo nekaterim praznično in milo v duši, je zastalo srce in zamrl pogled Ugasnila je luč za vekomaj Dragi atek se je oprostil pozemskega življenja
Na sveti božični dan otroci bridko jočejo in glasno kličejo rednika. ki se več ne prebudi
Božič — praznik odpuščanja in sprave!
Ne stori nikomur, česar nočeš da drugi tebi store! Delaj dobro in ne izmakni koraka s poti ln če smo grešili? Smo pač ljudje. — Prijatelj! Podaj roko sprave in odpusti brez besed' Goethe pravi »Bodimo na znotraj brezmejni!« In angel miru bo plaval nad teboj
Malči Osredkarjeva
Gotovo Je vprašanje, ali je mogoče trenutno odpraviti obdarovanje revnih otrok in odraslih, kajti to je pregloboko zakoreninjeno v sistemu samem. Ce pomishmo samo na cene čevljev in na plače večine očetov, tedaj vidimo da tam. kjer je več otrok, ni mogoče da bi bili vsi obuti Tu je pomoč v darvh razmerah gotovo potrebna. toda uredi naj se na primeren, manj hrupen način ki ne bo ubijal samo- J zavesti in naj bo razdelitev vsaj kolikor mogoče pravična, da bo merilo res potreba družine, ne pa razne druge okolnosti.
Naj ne ve levica...
Tudi v najrevnejših otrocih živi božično pričakovanje — kakor v vseh nas Sto in tisočkrat so bili morda že ogoljufani zanj. a vendar se vedno in vedno vrača v njih srca. To upanje jim v veliki meri grji tradicionalno obdarovanje, kakršno so vpeljale razne karitativne organizacije Tc obdarovanje je poglavje zase in tisti, i katerim je na tem. da se naš narod vzgoji v pravem ponosu, samozavesti in značaj-

vame pri nas ,.
Spet je december spet je božič — dnevi, ko se spominjamo stare tepe pripovedke o staremu očetu Jožetu ki je po Betlehemu dolgo iskal prenočišča sebi m mladi nose či materi, a ko ga ie naše'. je bil to 'e hlevček. in »tam na slamci v tevm štalci ie rodila Jezusa«. kakoi poje narodna pesem
Lep čas je to poln lepih spominov za ve čino od nas praznik družine toplote m ljubezni A 'etos je vse drueače Kakor porog se bodo 'etos shšpie 'epe besede o »miru ljudem na zemljf kajti miru ni na zemlji in najbo/tša voha nedolžnih žena in otrok ne pon.aga mč Praznik družine bo do v mnogih državah možie slavili na tron ti matere v tovarnah razstreliv ah pn ne gi ranjencev otroci v evakuaciji Pa še sre čm bodo ti ki bodo vsa/ i eden da so vsi njihovi dragi ic živi da se uteeneio še kdaj videti Premnog pa se bodo z jokom spominial' svojih draeib — in v tet vojni ne le odraslih mož m sinov ne tudi nednli nih otročičev in mladih mamic — k' so pa dh od sovražnikove roke In kakor ie ta val sv Jožet po Betlehemu iščoč prenoči šča tako tava po sveto n* milijone mož m žena ki iščejo vsai naintiine išee?. zavet ia tebi 'n svo iim Da bi otroci na praznik otrok ko b' rrorali vriskat• -ykoh drevesc* m delat' rasfite — da bi otroč'čki ta dan vsa i ne prezebali da bi imel• vsaj topel ko tiček i/sai lest' dovolj!
Neskončno b-idek bo ta božič tisočem druž>n v voiskuiočih se državah A prt nas m voine 'n človek bi mislil da b> morale ! vsaj pr' nas hiti vsem dobro <n lepo Pa pogledaš malo bliže povprašuješ pri I ju deh k. take stvan vedo in vidiš, da ni ta ko Ni pri nas vorne a kohko ie pri nas otrok koliko družin ki mmaio toplega ko tička niti na ta praznik ne kei je njihova baraka ah krča na po> po-tml iena njihovo podst-eino ali kletno stanovanje vlaž no ir mrzlo in ni denarla za kurivo ne za teplo obleko Ni pri nas vojne in vendar tud' pri nas rode matere v hlevih <n na sla
P/CtMi-
... pa tisti, ki so ukanjeni za pričakovanje samo
morali umreti Tem našitr. družinam ni bridek božit le letos v letu vojne, temveč vsa-ko leto vse življenje
Pa saj se o božiču marsikdo spominja re-veiev posebno otiok ('bdaiuiemo jih s koson. topie obleke s kako igračko pogo-itimc s kavo m kolači In potem se z olajšano vestjo vračamo v svoje :ople domove, h svojim srečnim otrokon. Drugo <eto pa je spet isto In iz leta v teto bedo raste — Čar je da sprevidimo da boži črnce niso dovolj Da potrebujejo naš> ot>oci toplih ob'ek vedno ne te o božiču, dobre tople hrane ne 'e enk>at ah dvakrat na leto temveč vsak dan. ne le kakšen zvezek ah svinčnik ah dva temveč dchre njihovim umskim zrr.ožnost'n pnme-r-e izobrazbe, ne 1e bežnih zdravniških pregledov teno-eč naihot išeea zdravljena kai ga premore zdravniška vedb In to n.o>tmo doseč• le $ smotrno dobro organ znano socialno ro-'it'ko ki bo čutnp odeovorrosi za vsakega slovenskega otroku pr načeh.- da moralo vsi otror i enako •meti vse kai po-trebujeio Ne le božičr<c.e nuramo pripraviti našim otrokom temveč lepo bodočnost/
O G.
Ponovna proSnfa
Pred štirinajstimi dnevi smo objavili prošnjo siromašnega, bolnega visokcšolca, med'cinca. naslovljeno na plemenita sr-ra ljudi a razen enega samega skromnega primera ni našla odmeva. Danes ko
mi brez rjuh. brez hiazm brez odej Otro I svetega večera že sega do nas. jo po-
č'čki pa leže na slamtci kakor mali Jezušček le mnogi izmed njih nit i pleme nima jo N pri nas vojne a vendar se premnoga našim materam trga srce ob riogledu na otroke, ki b' morali vriskati ob Jasli cah. a na praznik otrok fokaio od mraza in lakote Ni pr nas vojne m vendar je toliko otrok, ki iokajn za očetom ali mamico. toi'ko stpršev ki jokajo za otroki ki b' jih p-avilntt nega dobra hrana, dobra zdravn'ška oskrba mogla rešiti — ki bi jih mogel rešiti, denar/ — pa ga ni bilo in so
navijamo, v nadi. da se bo še našel kdo, ki bi mu bilo v radost, da lahko drobtinico tega. kar mu je naklonila sreča deli s sosedom in bratom v nesreči. Za m'a-dega študenta gre. ki v najtežjih okoliščinah bije borbo za obstoj, brez sredstev za prehrano in obleko, da na kak oriholj-šek v bolezni še misHti ne more. manj si more nabaviti knjig. Ce bi kdo fe'el imeti na svetu č'oveka. ki mu bo hvaležen do konca dni — naj pride in naj pomaga. — Naslov je na razpolago v upravi na^esra lista.
Minuta pomenka
Za življenje ln za vsak dm
Blaženi so, ki se jim izpolni pričakovanje
nesti, bi morali razmisliti o nač nu takega obdarovanja pa o učinku, ki ga ima na mladino.
Predvsem pomen j a to obdarovanje, zlasti pa način, kakor se marsikdaj vrši, ubijanje slehernega ponosa. Ce na pr. nekdo povabi otroke z obljubo, da jih bo ob-, daroval, pa jih pusti z materami vred ' zmrzovati celo uro, dokler ne pride dama i v krznu in briljantih, tedaj mora v ob-darovancih vzbuditi občutek manjvrednosti — ali pa odpora. Najpogostejša posle-dca današnjega načina obdarovanja je gojenje lažnivosti in potvarjanje resnič-i nega položaja. Po šolah se redno opaža, da začno otroci tjale okrog Miklavža in bož ča hoditi v šolo razcapani in razirea-j ni Tudi to se primeri, da imajo v začet-: ku leta še prav dobre čevlje, naenkrat pa ! začno izostajati iz šole z izgovorom da i nimajo čevljev Zgodi se. da =tarši narav-i nost izjavijo- Ce ga hočete imeti v šoli. mu kupite čevlje! Tako je nujna oos'edica teh obdaritev, da tisti, ki se znajo naibolj pretvarjati, največ dobe A ie vprašanje, ali so taki tudi najbolj potrebni Sai ie še vedno res da je na-hujša revščina skrita za dos+o:n-:m nonosom in skrbno zakrpano suknjo. Toda te nihče ne vidi, n hče ie ne po;šče.
Nedvomno zelo kvarno za vzgojo ofrdk je tudi ustvarjanje beraške miselnosti z obdorcvaniem. Cedaiie redkejši so tisti, ki jih je sram prosjač ti. četudi imaio ali bi lahko dob;li zaslužek. Tako se neredka zgodi, da gredo otroci. kafer;h starši imajo stalen zaslužek, prosjačit po me^u Zgodi se celo. da takega otroka pošli« lastni oče da mu naprosjači denar za vino in tobak
Na ooozorilo o neča^no^i +a'<-e"a d«va-nja odgovori otrok: trositi ni sramota. In več:na otrok se strinia s tem odgovorom Ali ni to porazno? Ali n' nuino no*rebno. da razmislimo o vzmk;h ki tako miselnost ustvariaio? — Res ie da je mnogo zakrivila brezposelnost in neprimerni način odoravlianja tega pciava. MHoščna. ki so jo liudie pre:emali namesto zaslužka za storeno delo je ubila v premnogem človeku marsikaj, kar je imel najboljšega v sebi: zavest človeškega do-stoians+va. pravilno vrednotenje dela in plemenit ponos nad njim. Toda velik delež na ber^ški miselnosti naših ljudi nosi tudi miloščina, odpravljanje revščine z miloščino. Gofovo je re^rca. da ie družba dolžna skrbeti za poedince in za otroke, ki so tudi v njenem interesu na svetu, da jim nudi človeka vredno živlienie Toda v nobenem primeru ni miloščina dostojno sredstvo za reševanje iz dolžnosti.
r
i
Kupon za brezplačno štev. 64
I
Imate nekoliko čustva, ki pa v ozko-srčnih razmerah, v katerih živite ne mo-i re priti do izraza. Za pisateljevanje pa ni potrebno samo močno čustvo, ampak tudi ustvarjalna domišljija, ki je razumsko organizirana. Vsega tega pa vi pogrešate. Ker ste pa šc mladi, imate mežnost, da di s čitanjem vzbudite fantazijo.
TROEENTICA 1.
Energična, nekoliko ukazovalna narava. Nikdar ne prekorači meja stvarnosti. ; Nekoliko zadirčna in zbadljiva.
TROBENTICA n.
Vi ste človek nežnega čustva in malce zasan'ani. Z dejanskim stanjem v življenju se ne morete prav sprijazniti Znate sa -•živeti v čustvovanje svojega bližnjega.
MIRKO
i Priloženi rokopis kaže osebo s skromno življenjsko silo. Večkrat jo popadeta re-signacija in obup. Vsako nesrečo globoko občuti in to ji vzame vso odpornost in topo se predaja melanholičnim sanjam Čuti se tudi zelo osamljeno. Ce bi se njene razmere izboljšale, bi morda dobila več živi teniške odpornosti.
Vi sami ste človek naglih sodb m odločitev, vendar pa včasih ravnate brez pre-mislcka Radi poudarjate svojo osebnost in b očete vedno imeti zadnjo besedo.
ALTA.
Vi ste človek, ki je nagnjen k udobnosti Volje imate še nekaj, toda vztrajnosti vam manjka. Preveč hitro odstopite od prvotnega sklepa. Utr:ujte si voljo v majhnih stvareh, če hočete biti velikim kos!
ASTA 43
M'mo lahko prevzamete gostilno, ker imate za to sposobnost in ker bi vas stalna zaposlitev odvrnila od brezplodnega sa-njarjen-a in vam tako skraišala trpljenje. Morda bi vas to celo pomirilo ln uravnovesilo.
JtTDITA.
Ne	vam n'č drugega kakor čakati,
da vam čas prinese ugodno priliko, v kateri se boste brez bolečin in težav odločili, da ga pozabite. Skušajte raztrestl svoje misli in usmerite svoja čustva drugam, ker rana, ki se ob času ne zaceli, se začne lahko gnojiti.
NEODLOČNA.
Harmoničen, uravnovešen značaj, le da ste premalo odkriti celo sami sebi. Pri vas je razvit estetski čut in globok smisel za umetnost. Dano vam je, da lahko podo-življate umetnine.
JESEN ŽIVLJENJA
Ostanite lepo pri sorodnikih ln nikar ne silite nazaj. Zdaj bolj ko kdaj prej potrebujete miru. ki ste ga po tolikem trpljenju tudi zaslužili. Ce vas karkoli vleče k njemu, je to samo spomin na vašo mla-o jst, ki ste jo morali zapraviti t njim. Vaša izgubljena leta vas kličejo nazaj. Kar . pa je čas vzel, tega ne vrne več ln s tem | se je treba sprijazniti.
IZA.
Poskusite! Vendar pa bo ta poklic zahteval od vas razen talenta ogromno več truda, volje in vztrajnosti, kakor si vi vse to zamišljate. Dvomim, da bi bili vsemu temu kos. V tolažbo pa vam povem, da se dajo z vztrajnostjo delati tudi čudeži.
22. APRIL 40.
Nežna, čustvena duša, ki se težko sprijazni z vsakdanjim življenjem. Vaše misli silijo kvišku, nimajo pa pravega poleta zato izginejo, kakor so prišle. V družbi se ne morete prav uveljaviti, zato se vas loteva zagrejenost.
PUBL
Vsa vaša nesreča je v tem, da imate v svoji naravi precej ženskega. Odtod vaša lahka ločitev od deklice in vaše veliko trpljenje, ko ste izgubili prijatelja. Tu vam ne morem ničesar pomagati, če ne boste vi sami skušali obrniti svojih misli na drugo stvar.
M. P. 17
Priloženi rokopis kaže človeka neurejenih misli in neoblikovanih čustev. V njem še vse vre. Pod pametnim vodstvom bl se utegnile njegove sile lepo razvijati, ker še m prepozno.
ZAKONSKO ŽIVLJENJE
Značaja se v glavnem ujemata, samo ona bo morala zmanjšati svojo malomarnost in brezbrižnost, on pa nekoliko krotiti egoizem in željo po gospodovalnosti.
M. Dr.
Vaše dekle je zelo energično, vendar pa včasih uporablja svojo voljo na napačnih krajih in s tem si bolj škodi kakor koristi. Tudi nekaj trme je v njej. V družbi se čuti precej osamljeno in pozna se ji. da jo nekaj teži in jo ovira na njeni življenjski poti. Tudi sama s seboj ima hude boje.
L. AZKUIN
Rože - zdravilo
Mačeha (lat. viola tricolor) se nahaja po neobdalanlh poljih ter oovrtnih zemljiščih. večia pavrst oa do trav ikih Je to trioglato. vejasto votlo steblo s sp d ij okroglastimi zgoraj zožujočimi se. ob robu narezanimi listi. Cvete od ao -i a do oktobra trobarvno: rumeno vijo ičas o in blodomodro Nabiraio se lr-ti in cvetje — polati Cai (15—30 e na l/t lit a voda pospešuje izločevanie soča in ooterj? e si kri ori kožnih boleznih hrastah na g" a vi, gri"tah in §k~cf ilo-mih iznuščaiih otr 'c Če uživamo ta čai deli časa odvaia in povzroča bljuvanje zato nai se ieniMeio le maniša kokčine Z'i«ania <-e upor-b"^"1 Sai za obk^dke Dri kožn'h bo'eznih. škr^fu-loznih izpuščajih in grintah.
Letalski minister lord Beawerbrook
Mož, ki |e Angležem v kratkem času dvignil naklado dnevnega tiska in proizvodnjo vojnih letal
Lord Beavverbrook
Angleškemu vojnemu letalstvu pripada v sedanjem mednarodnem spopadu ena najodločilnejših funkcij, pa ni čuda, da ;je Velika Britanija v najusodnejšem času svoje zgodovine pozvala na vodstvo letalskega resora moža, kakršen je lord Eea-werbrook.
Sedanji angleški letalski minister Max-well Ailtkin lord Beavverbrook izhaja iz druž;ne siromašnega škotskega duhovnika, ki je živel od dohodkov svoje farice v New Brunsvvicku v Kanadi. Doma je bil vzgojen v duhu stroge štedljivosti in zmernosti. Svojo kariero je začel kot skromen nrmeščenec v Montrealu, a v poslu je pokazal tako redke talente, da je v pičlih 14 letih postal iz siromaka eden prvih magnatov kanadske industrije Se preden mu je bilo 30 let, je bil kanadski cementni trust v njegovih rokah. veliko število delnic pa je imel v lesni in železni industriji. A njegovi življenjski načrti so na široko segali čez
General YVawel, vrhovni poveljnik angleške obkrožene srle na Bližnjem vzhodu, čigar čete so izvršile zmagovite operacije na eglptsko-libijski meji
okvir siromašne pastorske idile, iz katere je izšel. Mladi mož je poleg denarnega uspeha hotel napraviti tudi politično kariero, zato se je leta 1910. preselil v London, kjer je pričakoval najboljše prilike za to. Ko ga je London spoznal na prireditvah najelitnejših klubov, bi pač nihče ne bil mogel prepoznati v njem sina siromašnega škotskega pastorja, ki je v zakrpanih hlačah in v posvaljkani suknji hodil okrog, zakaj živel je v razkošju in razsipnosti, kakršno si lahko lahko privošči samo nekdo, ki je prišel z zvrhanim tovorom zlatega plena od onstran Oceana.
VVinston Churchill je postal pozoren na mladega, temperamentnega, razgledanega moža in konservativna stranka mu je kmalu priskrbela mesto v poslanski zbornici. Ko se je začela prva svetovna vojna, pa je šele udarila njegova velika ura. Velika Britanija je morala takrat svoj imperij mobilizirati za borbo in boljšega
šefa propagande v Kanadi, ki naj bi dala nekaj desettisočev vojakov, si ni bilo mogoče misliti. V posebnem vlaku je takrat prepotoval vso Kanado od Atlantika do Pacifika in njegova misija se je končala s tako lepim uspehom, da je kmalu nato v vladi Lloyda Georgea postal minister za propagando. On in njegov prvi taimk svetovno znani romanopisec H. G. Wells, sta si na fronti propagande priborila levji delež zmage, ki jo je Velika Britanija v letih 1914.—1918. izvojevala nad centralnimi silami. V nagrado za svoje zasluge je bil povišan v plemiča in je postal lord Beawerbrook.
V petih letih miru je za daljšo dobo izginil s pozornice. Njegov način življenja in dela se med angleškimi politiki ni mogel prav udomačiti, zdel se jim je prenagel, previhrav, preveč amerikanski. A lord Beawerbrook se ni dal potisniti s postojanke, ki jo je enkrat osvojil. Vedel je, da je dnevni tisk sila, ki obvladuje svet, in je svoj ogromni kapital uporabil za ustanovitev časopisnega trusta. Najprej je kupil »Daily Express«, ki takrat ni imel niti kaj prida naklade niti pomena, a pod njegovim vodstvom se je v kratkem času povzpel v nakladi na prvo mesto na svetu. A čeprav se je izkazal moj-
stra v organizaciji novinstva, s svojimi političnimi idejami ni bil deležen enakega uspeha. Najprej se je zavzemal za ustanovitev stranke zedinjenega imperija, ki je zastopala načelo, da je vla Velika Britanija neločljiva enota z interesi, čisto ločenimi od ostalega sveta; nato je snoval stranko farmarjev, katere namen je bil, obnoviti angleško kmetijstvo na višini, ld bi Anglijo osvobodila navezanosti na uvoz kmetijskih pridelkov iz kolonij ln ino-zemrtva. Obe stranki sta v kratkem času propadli.
Njegov rezki, odrezavi ton mu v angleških vodilnih krogih ni mogel prinesti bog ve kakšnih simpatij, a ko ga je Churchill pred nekaj mesci pozval na mesto letalskega ministra, je to storil predvsem, ker ga je poznal kot moža hitre akcije, navdušenega za vse, kar je nova Njegova posebna odlika je, da ima rad mlade, sposobne delavce okrog sebe. In Churchill se v svojih pričakovanjih ni uštel. Lord Beawerbrook je v kratkem i času dvignil proizvodnjo vojnih letal, ka- j kor je imel navado dvigati naklado li- ] stov, ki jih je kdaj prevzel. Poleg Chur- i chilla uživa danes v Veliki Britaniji ugled največjega, za domovino najbolj zaslužnega moža.
Dober spanec — pol zdravja
Modemi čas zalezuje človeka tudi v njegovo najtišjo samoto in mu pije moči
Ljudje, ki so obsojeni na življenje v velemestu, dandanes petsto razmišijajo, kako lepo je moraio biti pred kakdinmi sto leti, ko je vse na svetu ^utekaio še v nekem mirnem, skladnem tempu, človek je takrat lahko šei čez ulico brez bojazni, ua bo zdaj treščil vunj avtoinodil in ga zmr-vil pcu koiesi. Spauca mu n.so motile sirene in ropot motociklov, rauio mu je bil neznana stvar. Kadar je cioveK šei na pot, je potoval počasi od ki„ja uo kraja, ustavljal se je, Kjerkoli se mu je zahotelo, da se je naužil lepote pi^u^jine. Danuanes ipotujemo z viaKcm, z avtomobilom an aeropianom, in aa čim prej dosežemo cilj, žrtvujemo spanec in poe.tek. Zato nI čuda, da se ptrnoanalitau in zdravniki tako pesimistično izraža.,0 o boleznin, ki jih prinaša civiiii^cija ni ki jih navajajo j^od skupno značKO — sok uanašnje aobe.
Kadar nas objame spanec, najprej zapremo oči. Kakor hitro zaspimo, naša čutila vida, okusa in vonja prenehajo delovati. Zato se tako pogostokrat primeri, da ljudje med spanjem zgore, ker ne čutijo dima, ali se zaduše, Ker so se nadniaii strupenega plina. Pripovedujejo o nekem gostu v notelu, ki mu je nad posteljo ponoči začel goreti strop, a se je prebudil šele, ko je začela voda, s katero so gasilci gasili, teči nanj. Planil je na noge, a je bil z duhom še tako odsoten, da je po telefonu ozmerjal vratarja, češ, da je škandal, da ga ponoči med spanjem polivajo z vodo. Kadar je spanec še globlji, za^pi tudi naš sluh, tako da ne slišimo samega sebe, kadar smrčimo ali govorimo v snu. človeka lažjega spanca pa lahko vzdrami že škripanje žimnice, kadar se v postelji obrača, ali celo korak pešca, ki gre mimo po tro-toarju. Mnogi si domišljajo, da so vajeni šundra in ropota, a to ni res. Njihov duh sicer morda res ne reagira na šume, zato pa toliko jače reagira nanje telo. če blizu spečega človeka rahlo tlesknemo z rokami, ga ne bomo prebudili, njegov krvni pritisk pa se bo takoj povečal za kakšnih 10 cm.
Biti gluh, pa bi bilo dandanašnji čas v resnici velika dobrota. Veliki Edison je Imel od gluhote mnogo koristi, ker je lahko zaspal čez dan, kadarkoli je hotel, neč pa je uporabljal za intenzivno delo. Ljudje, ki slabo slišijo na eno uho, zarinejo zclia-vo uho, kadar ležejo spat, v blazino in sijajno zaspe. A kadar smo dovolj trudni, zaspimo tudi sredi belega dne. O ruskem carju Nikolaju II, pripovedujejo, da je spal samo v zelo razsvetljeni sobi. A takšen spanec človeku ne osveži telesa in duha. Da se zjutraj predramite, potrebujete morda kakšnega zunanjega učinka, pečasi pa to človeku preide v navado. Ljudje, ki mnogo časa zabijajo po krčmah in kavarnah, se navadijo, da hedijo šele po po polnoči spat. Podobno je z ljudmi, ki po večini delajo ponoči, kakor astronomi, natakarji, novinarji itd.
Tisti čut, ki pri človeku najkasneje zaspi, je tip. Včasih budilnik zaman na vso moč ropota, a če nekdo potegne za blazino, spravi zaspanca tudi iz naiglobMega sna. Ugotovljeno je, da imajo ženske v
splošnem krepkejši spanec ko moški, prav tako pa tudi bolje prenašajo čuječnost. Tako je pač modro ukrenila narava, da prizanese ženski, ki mora ob dojenčku pre-čuti mnogo noči. Prav zato, ker občutljivost naše kože med spanjem izgine, se moramo čez noč zavarovati pred nezaželenimi vplivi na kožo. če nam spalna srajca ne pokriva ramen, nas ne obvaruje mraza, zlasti če spimo pri odprtem oknu. Bolečine v mišičju na ramah pa takoj prenehajo, če preko srajce oblečemo topel svi-ter. Raskava in pa pretesna nočna obleka prav tako preganja spanec. Ce človeka zebe v noge, se pogostokrat zbudi iz sna. To je v zvezi s slabim krvnim obtokom, ki ga pa lahko oživimo, če se drugo za drugim okopljemo v topli in mrzli vodi, preden ležemo spat. To je vsekakor mnogo boljše, kakor uporaba tople opeke ali raznovrstnih grelcev, ki so v navadi pri nas. Postelja naj ne bo niti premrzla niti pretepla. Prav takšna bodi temperatura v sobi, ki naj bo povprečno med 12 in 15 stopinj Celzija. Najboljša je žimnica iz konjske žime, a najboljše so lanene rjuhe.
Ko v snu zamro vsi naši čuti, ostanejo na delu samo še podzavest, srce in želodec. Podzavest prevzame oblast nad nami in nas povede v čisto nov svet mogočega in nemogočega. Srce dela počasneje, žila bolj prlagoma bije, želodcc je na oddihu. Trikrat ali štirikrat na uro se stisne, če
Angleški letalski strelci, opremljeni s padali
LOV S PUŠKO — IN KAMERO. Malokdo ima tako ugodne priložnosti, da bi užival in proučeval pokrajino z vsemi njen mi posebnostmi in njenim življenjem s takšnim mirom in vztrajnostjo kakor lovec na dolgi preži. Lovec bi ne bil noben prijatelj narave, če bi pri tem ne čutil potrebe, da pridruži svojemu lovskemu orodju tudi fotografsko kamero. Današnje kamere malega formata mu tudi v nobenem pogledu ne morejo biti v breme in oviro.
Preža na divjačino daje mnoge prilike za fotografsko snemanje. V zgodnjem jutru, ko se dan šele poraja, zasede lovec svoje mesto. Svetloba je tedaj precej neugodna. Kamera mora biti zato oborožena z zelo jak:'m objektivom in seveda je treba uporabljati tudi primerno, zelo občutljivo filmsko tvorivo. Lovcu je daljnogled neobhodno potrebno orodje. Slrno lovišče mora skrbno prefledovati in paz,-ti na vsako najmanjče gibanje v njem. Ni čudno, če ga bo kot fotograf>'rajočega človeka zamikalo, da bi posnel na svoj film tudi prizore in predmete, ki so pre:ej oddaljeni Ko se žival prvič pojavi in ko pokaže v svoji previdnosti pogostoma samo glavo, se mu proži nemara najmikavnejša priložnost za posnetek. Takšni prizori se dogajajo večinoma v daljavah, ki jih normalna cptika ne more več obvladati. Tele-objektiv spada zato h kameri kakor kamera k puški. Takšen objektiv je sicer malo neroden in bo lovcu malo v breme, toda če je v njem poleg lovskega ali prav zavoljo lovskega tudi nekaj fotografskega ognja, bo to malo breme rad prevzel nase.
Somračna svetloba porajajočega se dne in več noma zameg'eno ozračje ob tem času pomenita za fotografirajočega lovca gotovo precejšnjo oviro. A tudi tukaj je moderna snemalna tehnika poskusila od-pomeči. Filmsko tvorivo za snemanje z infrardečimi žarki, ki daje navzlic megli tudi v šibkejši svetlobi dobre posnetke, pomeni za lovske posnetke gotovo pridobitev, ki jo je vredno preizkusiti. Dalje pa ima lovec še svoje posebne priložnosti, da preizkusi druge pripomočke snemalne tehnike. Iz svoje izkušnje bo večinoma dobro poznal kraje, kamor divjad stalno zahaja in kjer se bo pokazala. Ve tudi, da bo najmanjši šum plašno žival prepodil. Zato bo kamero namestil na pravo mesto v primerni oddaljenosti od sebe, zvezal se bo ž njo z elektromagnetskim ali drugim sprožilom na daljavo, legel v grmovje in potrpežljivo čakal trenutka, ko mu bo prežeči pogled povedal, da lahko pritisne na sprožilo. Plačilo za vso potrpežljivost, ki mora biti kot lovec ž njo itak v veliki meri obdarjen, so potem često naravnost čudoviti posnetki.
Težave, s katerimi je zvezano fotografiranje v šibki jutranji svetlobi, seveda ne veljajo več za delo v opoldanski svetlobi. Tedaj ima fotografirajoči lovec neprimerno več možnosti za tehtne posnetke. Nemara pa mu bodo tisti posnetki, ki so bili združeni z večjimi tehničnimi težavami, dajali neprimerno več zadoščenja in ga žl-veje spominjali prelepih ur, ki jih je doživljal v svobodni naravi.
Lavina se je vrgla čez steno (K članku na S. strani)
je prazen, in to krčenje nam včasih lahko prežene sen. Zato je boljše, da ne hodimo praznega želodca spat, nikoli pa ne sme biti prenapolnjen. Malo mleka, pre-pečenec, kaša na mleku ali kaj podobnega je najboljša hrana pred spancem. Poizkusi, ki so jih izvršili na univerzi v Chicagu so pokazali, da alkohol pred polnočjo spanec pospešuje, v drugi polovici noči pa ga moti. Zanimivo je, da preobilna in nezadostna hrana v enaki meri povzročata vznemirljive sanje. — S časom se človek navadi, da zaspi, kadarkoli se mu poljubi. Dobri jezdeci znajo spati na konju, a Napoleon in angleški pesnik Shelley sta zaspala, kadarkoli sta hotela. Za navadne Zemljane pa velja, da moramo zvečer pozabiti na vse, kar nas je v teku dneva vznemirjalo, če hočemo dobro spati. Zato tudi neumni ljudje po navadi mnogo bolje spe kakor tisti, ki imajo nekaj v glavi. Charles Darvvin je mnogo škodoval svojemu zdravju, ker je razmišljal po cele noči. V splošnem je nespečnost do neke mera cena, ki jo človek intelekta plača za višjo stopnjo svojega dela.
DOBER KOLAČ
K mladi ženi bogatega posestnika pride berač in jo prosi, da bi mu dala jesti.
»Ali nisem vam lani dala tisti prvi kolač, ki sem ga sama spekla?«
»Da. Trije smo bili, pa sem jaz edini ostal še živ.«
KOMU POMAGAJO BOGATINI
Bernardu Shawu je nekoč potožil nadarjen književnik: »Kako je to krivično! Bogatini dajejo denar za slepce, gluhe in invalide, ničesar pa ne dajejo za genialne mlade ljudi.«
»To je razumljivo«, je odvrnil Shaw in se pesmejal. »Bogatini se boje, da ne bi kdaj postali slepi, da bi pa gluhi ali pohabljeni, postali genialni — tega se jim ni treba bati.«
DVOJNA KORIST
»Hvala vam, gospod doktor, da ste moji ženi za zdravljenje gTla predpisali grgranje. Ker grgra šestkrat na dan, pridem vsaj časih do besede.«
Vedno zagovarjam mnenje tistih, ki trdijo, da filma ne smemo prištevati k umetnoslL V boju za kino je seveda glavna beseda »umetnost«, ki ja viht ta oba tabora hkrati, ne da bi opazila, kako različno vsakdo to bese Jo pojmuje. Eden govori o umetelnosti, misli pa, da govori o umetnosti, ker izvaja umetnost naravnost iz besede umeti, diugi pa razume pod besedo umetnost nekaj višjega. Ker je navsezadnje zanesljivo, da samo tam nastane umotvor, kjer umetnik samega sebe, svoje lastno čutenje in hotenje tako močno doživlja, da puvti v nas neposiedno zazveneti isto struno. bedisi s pmoč o zvoka ali besede (glasba, lirika), ali k;'er umetnik poustvarja zunanji svet, ker ravno v njem najde to lastno čutenje ln hotenje (epos, drama, upodabljajoča umetnost), zato film nikoli ne more biti umotvor. Nikdar ne stoji za filmom osebnost, tisti poedini »jaz«, brez katerega si umotvora ne moremo misliti. Kot umetnostno stvarjcn:'e si filma prav tako ne moremo misliti, kaker ne fotografije, ki je vendar osnova za film. Fotogra-
firan obraz, fotografirana pokrajina nas lahko očarata, prevzameta, vendar pa zato fotografija ni nikako umetnostno stvar;e-nje, temveč enostavno kopirana, posneta narava.
To je pri fotografiji vsakomur brez nadaljnjega jasno; ali naj bo to pri filmu manj jasno zgolj zato, ker stoji za njim človek, ki spravi neki premišljen red v prostornem in časovnem pogledu v resničnost, katero je treba predstavljati? Tudi režiserja ne mere nihče imenovati umetnika. On je v gledališču posrednik med občinstvom in umetnikom. In naj stoji za vrtenjem filma tudi resničen pesnik, tukaj ni pesnik, temveč samo režiser. Izum dejanja je tehnično delo. ne pa umetniško, in četudi moramo morda Conana Doylea imenovati duhovitega konstrukterja, se vendar ne bo nihče tako osmešil, da bi ga imenoval duhovitega pesnika. Bistroumnost in razum lahko dičita pesnika, toda oboje samo na sebi ne napravi pesnika, tudi v najlepSem razvoju in razcvetu ne.
Torej: Film ne more biti nikdar umotvor, nikoli ga ne smemo presojati kot takega. Nikdar ne bo kino nadomestil gledališča. Da, že misel sama je smešna da bi film tekmoval z gledališčem. jd
V muzikalnem velefilmu »Melodije Is sanj«, Id ga bomo v kratkem videli v Ljubljani, nastopi v glavni partiji davni Benjamin GlglL Dejanje se vrši v umetniškem svetu, med pevci, igralci in komponisti in Je prepleteno z zanimivimi, napetimi konflikti, 1b katerih se mladi komponist Mihael Donato, ld ga poje G igli, prebije do slave in časti
Otvoritev drsalne sezone v Ljubljani
Prvi start liki je v hokeju na ledu
V soboto in včeraj je v Ljubljani gostovala hokejska ekipa Haška iz Zagreba Po dobri igri so Ilirijani z lahkoto zmagali obakrat, in sicer 8:1, (2 :o, 3:1, 3:0) in 9 :1 (4:0, 2:0, 3:1)
Ljubljana, 22. decembra
2e od prvih decembrskih dni je iliri-jansko drsališče pozorišče veselja za vse ljubitelje drsalnega športa. Staro in mlado, posebno veliko je seveda glasnega drobiža, uživa dobrote mraza, ki je prav resno zakraljeval ta mesec.
Prejšnja leta so se v vodstvo drsalnega športa vtihotapila nesoglasja, ki so gotovo kvarno vplivala tudi na našo mlado športno panogo — hokej. Tekem med domačimi klubi skoraj ni bilo (le tiste obvezne igre za drž. prvenstvo), s tujimi pa so zafeoeni termini in pa še nevšečne vremenske razmere so onemogočile sodelovanje Sicer je res državno moštvo sodelovalo v tujini, vendar smo doma v Ljub-ljan pltdali eno samo tekmo.
Zdai pa je bil pred kratkim dosežen med drsalnimi voditelji posameznih zvez sporazum, ki naj bi bil res začetek novi. lepši dobi, ki naj vodi k novemu procvitu in novim uspehom. Složno in pošteno delo žele vse tri narodne zveze in ta sklep nas mora razveseliti...
Ilirijanski hokeiisti so se seveda razen otrok gotovo najbolj razveselili ledu Ni čudno, da so takoj vsi pohiteli na drsališče in pričeli s treningi, vsak posamezno, nato pa skupno pod vodstvom sekcijske-ga načelnika g. Vodiška. Skoro 20 mladih fantov obiskuje treninge. Ko so pred dnevi igrali na dva gola. sem v odmoru stopil do g. Vodiška. da mi je v kratkih besedah očrta] letošnji program, ki ga želi izvesti. Nekako takole mi ie pripovedoval
o letošnjih načrtih:
»V decembru in začetku januarja bi rr.di odigrali (Ilirija namreč) tekme z domačimi t. j. hrvatskimi moštvi. V ta namen sem že pred časom odposlal vsem hokejskim klubom oz. sekcijam vabila za odigranje. Zal nekateri niso pravilno razumeli teh ugodnosti, ki jim jih Ilirija nudi. V čem so te ugodnosti? Da vsaj enkrat igrajo na igrišču predpisane velikosti kakršnih sami doma nimajo — da od:grajo dvoboj na dobrem ledu, ki je tu pri nas vsekakor najboljši (ne na mehki ploskvi, kjer je regularen potek nemogoč), m kar je najvažnejše, da odigrajo tekmo z dobrim moštvom, kar je Ilirija v primeri z drug-mi vsekakor, po rutini in znanju. Od tega bi imeli oni sami največje koristi.
Poznam dobro stanje hrvatskih klubov in njihovih hokejskih moštev Res je med njimi zelo dober za tamošnje razmere Hašk. 2e nekaj dese+letij je Ilirija z niim v športnih stikih, bil ji je rival vsa leta v raznih športnih srečanjih. Ta klub je takoj pokazal in to ponovno, da mu gre res za šport in športno delo pravilno je razumel situacijo in poslal zadovoljiv odgovor, ki ga je Ilirija takoj sprejela. Sam je namreč pripravljen nositi del stroškov, ki jih bo imela Ilirija z dvema tekmama, ki naj bi započeli novo sezono. Z i.to smo takoj angažirali Hašk za dva nastopa.
Drugi naši hokejski klubi so sami zelo slabi. Vsa ostala moštva so kot posamezniki tako močna kot naše rezervno moštvo, ali še ne. Torej bi nam bila domača rezerva močnejši nasprotnik kot ti. Kljub temu smo želeli vsi, ki delamo res za procvit hokejskega športa, nuditi tudi tem slabšim možnost izboljšanja, okrepitve in napredka. Zato smo tudi ostalim klubom ponudili tekme, a le z enim pogoje, da se krajevno kombinirajo med seboj. Tako naj bi karlovška kluba KSU in Primorac sestavila eno moštvo in zagrebška kluba ZKD in Maraton drugo moštvo. S temi kombinacijami želimo izpolniti nedeljski, božični in novoletni termin, obenem pa nuditi vsem hokejskim igralcem, da pokažejo in izboljšajo svoje sposobnosti in znanje.«
»Kaj pa nameravate potlej? Sezona bo dolga, obetajo?«
»Za pravoslavni božič smo vezani na gostovanje v Beogradu. Tam bomo odigrali tekme z enim ali morda celo dvema nasprotnikoma ene od sosednih držav (Nemčije, Madžarske ali Rumunije). Zadnjo tekmo pa bi igrali s kombinacijo srbskih igralcev v propagandne svrhe, da bi tako utrli pot hokeju tudi pri Srbih. Po teh tekmah naj bi se v Ljubljani vršil nekajdnevni specialni trening, čigar naloga in cilj bi bilo odstranjenje napak, zapaženih na tekmah in piljenje raznih znanih, a nedovršenih fines. Tu so namreč mišljene drsalno-tehnične pogreške, kar je zelo potrebno. Na tem treningu bi lahko izbrali 12 najboljših igralcev iz vseh klubov, ki bi torej tvorili nekako uglajeno moštvo. To bi naj pokazalo vso svojo moč 10. januarja 1940 na zimskih igrah, ki jih priredi KID na Jesenicah. Tu bi se že lahko pokazali sadovi dela in odkrile še napake, naših res najboljših izbrancev.
Z Jesenic odpotuje naše moštvo skoraj naravnost v Bukarešto na trodnevni mednarodni turnir 15., 16. in 17. Jan. Med potjo bi nazaj grede lahko odigrali z domačimi moštvi kako propagandno tekmo. Po povratku pa bo v Ljubljani državno prvenstvo narodn;h zvez. (Seveda pa bomo ves čas iskali možnosti pridobiti za nastop doma kako tuje moštvo. V to svrho smo že v pregovorih na več straneh s starimi in novimi znanci).
Po temle sporedu bi jugoslovenski igralci do~egli res dobro formo in potrebno kcndicijo in jo večali od tekme do tekme, da bi v februarju odnotovali v Garmisch-Partenkirchen, to pot z halboligimi izbranci, ki bi sestavljali doslej gotovo naj-boliše in najbolj prioravljeno moštvo To upam. da letos tudi bo. ker je po sporazumu na. ustanovni skunščini drsalne zveze (vseh 3 zve^.i v Beogradu +a naloga poveriena v izvedbo Slov drs. zvezi (S""Z>. Tako bi ;mHi letos prvi izbrane najboljše, ker l^ni in prej je bila naša ek;oa vedno okrnjena ...«
« t
kar je pritegnilo ta dva dni na drsališče najzvestejše pristaše. Vsak je želel videti to letos ojačeno moštvo v borbi z našimi fanti, ki imajo primat v hokejskem športu in tega naslova seveda ne menijo kar tako poceni prepustiti drugemu.
Hašk
nas je prav za prav presenetil. Reklamne vesti o njem namreč niso brez podlage in gotovo je, da je njegova ekipa najmočnejše moštvo, kar so jih doslej imeli Hrvati. Moštvo je sestavljeno iz dveh celot, in to zagrebškega in si-škega, kajti večina igralcev je iz Siska. .viosivo ie trenu-cu csergnauei ki dobro pozna svoje tovariše Ilirijane. Priznati moramo, da je to Haškovo moštvo predvedlo oba dneva sistematično defenzivno igro (postavljanje zidu) ker so povsem pravilno m pametno računali. da bi vsako njihovo spuščanje v ofenzivno igro utegnilo temeljito vplivati na rezultat Zato so v napad prehajali zelo redko in še to le takrat, kadar so jim dali za to iniciativo spretni domačini, ki so jih nekajkrat premeteno izvabili v napad z namenom da bi zrahljali njihovo obrambo Steber moštva je sposobni poljski reprezentant Hemmerling. ki je res igralec velikega, lahko rečemo svetovnega formata, z edino bolj senčno stranjo, ki je v premajhni brzini njegovega drsanja Sloves. ki mu ga pridevajo, je popolnoma opravičil, posebno drugi dan V prvi tekmi je delal pretežno v obrambi, vendar so bili njegovi napadi vedno resni. Drugi poljski igralec Galicki je proti pripovedovanju in pričakovanju igralec povsem povprečne vrednosti. Omeniti je še neumornega branilca Berg-hauerja, ki pa je imel zelo slabega tovariša. Potzl. lanski državni reprezentant, je razmeroma zelo hiter igralec nima pa dovolj tehničnega znania (zlasti v krivuljah) da bi se mogel vid-neje uveljaviti proti resnejšemu nasprotniku.
Po igri v Ljubljani smatramo Hašk za sigurnega hrvatskega prvaka in bodo morebitno hrvatsko reprezentanco bržkone sestavljali večji del njegov; igralci.
Ilirija
je s tema tekmama odpravila tako
c-oč	'ocr-	—>- r => saj je
bilo vse dosedanje njeno delo le priprava za ta prva nastopa. Letos je moštvo v všeh vrstah gotovo zelo izenačeno, tako da je vobče težko govoriti o boljših in slabših Prvi nastop obeta, da se bo Ilirija v teku te sezone izboljšala morda za cel razred. (Saj je poljski reprezentativec Hemmerling, ki je bil še lani trener madžarskega kluba BKE. s katerim so lani naši igrali nekajkrat in je premagal enkrat Ilirijo z 12*: 1, dejal, da bi bila temu BKE današnja Ilirija najbrže že enakovreden nasprotnik, kar je gotovo laskava pohvala).
Razveseljiva sta ne le razultata prvih letošnjih srečanj, ampak še boli igra belo-zelenih Če pomislimo na naš mednarodni spored, lahko korajžno ?ledamo v bodočnost Le eno nas rkrb v interesu vseea iueoslovenskeea drsalnega športa, da se zaradi različnih interesov ne bi razbijala ta uierana ili-rijanska celota ki nai bi ostala nedo-takniena v svoiih formacijah sai ^e že s prvima nastopoma pokazala razveseljivo sporazumevanje in enotnost
Hašk-ovo moštvo: Holubek. Berg-hauer - Popovič Potzl - Hemmerling -Knebl. Galecki (Starčevič II) - Starče-vič I - Kovačič.
Ilirija: Rihar. (Gorše). Pogačnik -Žitnik Pavletič - Dr. Gogala - Gregorič. Eržen - Aljančič (Makovec) - Mor-baher in Lenarčič.
Sobotni rezultat: 8 : 1 (2 r 0. 3 : 1. 3 : 0) strelci: Greerrif 2, Morbaher 3 in Aliančič ter Potzl 1.
Nedeljski rezultat: 9 : 1 (4 : 0. 2 : 0. 3 : 1). strelci: Morbaher 5, Dr. Gogala 2 Makovec 1, Žitnik 1 in PStzl 1.
— er.
Hokejska tekma v Varaždinu
Varaždin, 22. dec. o. Danes je bila tukaj prijateljska tekma v hokeju na ledu med domačo ekipo VSK (Varaždmsko športno društvo) in moštvom Primorca iz Karlovca. Gostje so po dokaj zanimivi ;gri zmagali tesno z 2 : l.
Zagrebški hokejisti v Karlovcu.. Ho^ei-•ka ekipa Marathona iz Zagreba ie včeraj gostovala v KarlOvcu in zmagala nad tamkajšnjim KSU s 4 : 3.
O božiču plavajo
Uirijani v Beogradu
V dvoboju z Bobom so zmagati v vseh točkah razen na 7*>o m prsno« kjer pa ni bilo Cererja Izid po točkah je bil 45:33 v korist Ilirije
p — Beograd. 22. decembra.
V Beogradu je danes gostovala ljubljanska Ilirija v medklubskem plavalnem tekmovanju z beograjskim Bobom Tekmovanje se je vršilo v odlično pripravljenem Krsmanovičevem bazenu v Dušanovi ulici. Za tekmovanje ie vladalo veliko zanimanje, tako da so bili vsi prostori prenatrpani in je moralo mnogo gledalcev ter ljubiteljev plavalnega športa celo oditi Plavanju ie prisostvovalo tudi več uglednih predstavnikov javnosti, med njimi minister za telesno vzeoio Dušan Pantic Organizacija prireditve je bila zelo dobra oa tudi rezultati današnjega tekmovanja so bili zadovoljivi, ker ie treba upoštevati, da sta bili obe moštvi več ali mani brez treninga.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
200 m prsno gospodje: 1. Bjelič (Bob) 3:02.4, 2. Herzog (II) 3:02 6, 3. Parac (Bob) 3:08 4. 4. Brozovič (II) 3:08.5.
50 m prosto gospodje: 1. Dr. Wilfan (II) 28.2, 2. Miletič (Bob) 28.7, 3. ?lo-bin (Bob> 28.9. 4 Pelhan (II) 28.9
50 m prosto dame: 1. Fine (II) 34.0, 2 Lipska (Bob) 37.2.
100 m prsno dame: 1. Werner (II) 1:39.8. 2 Popovič (Bob) 1:46.9.
100 m hrbtno gospodje: 1. Pelhan (11)1:13.6. 2 Jeremič (Bob) 1:19.
400 m prosto gospodje: 1 Miba'ek II) 5 47 5. 2 Kneževič (Bob) 6:03.7
100 m hrbtno dame: 1 Fine (II) 1:30.8 2 Jelič (Bob* 3:35 5.
3 X 100 m meSano gospodje: Ilirija 3-34.7. 2 Bob 3 35.5.
Iliriia je zasluženo zmagala s 45 : 33 točkam.
Dva uspela obračuna v nogometu
Včeraj so Zagrebčani zabeležili dve zmagi, obe v znamenju revanže za neuavna poraza proti Madžarom in Beograjčanom
Prvi dve zmagi
In res v sobo+o zvečer in včeraj do-
pc^dne so se n°m Iliriiani 'e+os prvič j predstavili v tekmi s Haškom Hašku ' namreč časopisne vesti prisoiaio letos veliko vrednost in zlasti to je bilo ono,
Včerajšnja športna nedelja je bila prav posebno pestra v tem pogledu da so se
ta dan razen zimskih športnikov udejstvo-vali tudi plavalci, o katerih nastopu v Beogradu poročamo na drugem mestu, razen njih pa seveda niso hoteli počivati niti — nogometaši. Program je bil sicer skromen, toda potekel * i v znamenju majhnega obračuna za dva poraza pretekle nedelje, ki sta — kakor naročeno — oba uspela. Zagrebški Gradjanski je povabil na revanže budimpeštanski Ferenc-varos, beograjski BSK pa je zaradi obračuna poklical v goste zagrebško Concor,-dijo. Prejšnjo nedeljo je Ferencvaros zmagal s 6 : 0. BSK pa z 2 : 1, danes pa se kot zadnja smejeta Gradjanski, ki ie zmagal s 3 : 1, in Concordia, ki je zmagala v Beogradu s 3 : 2.
O tekmah samih nam poročajo:
Gradjanski : Ferencvaros 3:1 (1 :l)
o— Zagreb, 22. dec.
V precej hladnem vremenu in pred približno- 300 gledalci je bila danes tukaj odigrana mednarodna prijateljska tekma med domačim Gradjanskim in Ferencaro-šem, v kateri so domači zmagali s 3 : 1 in se tako vsaj delno revanžirali za visoki ppraz pretekle nedelje v Budimpešti. Obračun ni uspel v celoti, vendar se mora priznati, da bi bil Gradianski po razpoložljivih zrelih situacijah lahko dosegel tudi razliko šestih golov Zmaga dnrmčih je bila popolnoma zaslužena, posebno po igri drugega polčasa. Gradianski je namreč sprva igral dovolj raztrgano in pre-
trgalo ambiciozno, medtem ko so Madžari tedaj predvajali krasno, skoraj bi rekli ekshlbicijsko igro. Po odmoru se je slika menjala, pa so domači zaigrali bolj enostavno, zato pa bolj poletno, vendar pred golem niso znali realizirati številnih nevarnih situacij. Napadalci so imeli precej smole, saj so zaporedoma streljali mimo vrat, pri čemer je bil »najuspešnejši« Pleše, ki je tudi glavni krivec, da Gradjanski ni dosegel svojega pol tucata golov.	,
Prvi gol in vodstvo za Madžare je v 23 minuti dosegel Zsitvay. ki Je iz neposredne bližine poslal mimo Glaserja v mrežo v 38. minuti je nato iz prav nenevarnega napada Gradianski dosegel izenače: je, in sicer po Zivkoviču. ki je z glavo poslal žf.g' preko svojih igralcev in vratarja Csikosa med drogove in postavil 1 : 1. V drugi polovici igre so v 7. min. Lešnika izven kazenskega prostora zadržali z roko Sodnik je prisodil prosti udarec, ki ga je W61fl mimo zidu madžarskih igralcev spremenil neubranljivo v drugi gol za domače. V 12 minuti so prav tako Zagrebčani streljali prosti udarec. Spet je bil W61fl pri žogi. spet so Madžari postavili živi zid in spet je Wolfl m'mo vseh njihovih nog zadel v mrežo ln dosegel tretji gol za domače. Potem je bilo še mnogo priložnosti za zvišanie rezultata, toda vse ie šlo mimo ali preko — črte v vratih.
Tekmo je dobro in objektivno sodil do-
rrrofi sodnik" g P9*9nl
Concordia: BSK )t|(l:l)
p— Beograd, 22 irr
Danes je bila tukaj revani*n«» tekma med prvakoma hrvatske in srbske lige,
Concordijo m domačim BSK. Čeprav je bilo precej neprijetno vreme — med tekmo je ves čas naletaval sneg — se je vendarle zbralo na igrišču BSK-a do 2000 navdušenih pristašev nogometa. Concordia je zaigrala lepo, toda nekoliko ostro, tako da se domači nikakor niso mogli prilagoditi njenemu načinu igre. Strelci golov so bili: za Concordijo Muradori 2 in Beda 1,
za BSK pa sta bila uspešna Vujadinovič in Nikolič. Tekmo je sodil dr. Padjen prav dobra
Zagrebški 2elezničar v Borovu. Najmlajši hrvatski ligaš SK Železničar je v nedeljo gostoval v Borovu in izgubil proti ligaški enajstorici Bat'e z 2 : 6 (0 : 2).
Redek jubilej v športu
SK Ilirija je stopila v $o. leto obstoja
(Poročilo z občnega zbora najstarejšega športnega kiuoa v Sloveniji in matice slovenskega športa)
Malo je športnih klubov v naši državi, v naši ožji domovini pa še nobenega, ki bi imel za seboj tako dolgo pot in bi gledal na tako bogate sadove svojega dela, kakor — ljubljanska Ilirija. Ta tjUoljansKi meščanski klub, čigar početki segajo v prva predvojna leta, se je po zedinjenju bohotno razmahnil in uvedel v svojem okrilju celo vrsto znanih športnih panog, ld jim je z zgraditvijo primernih športnih naprav tn pritegnitvijo velikega števila aktivnih športnikov ustvaril prve temelje za nadaljnji razvoj Razvojna pot SK Ilirije je šla v vseh povojnih letih zme rom navzgor, kolikor je na eni strani omejevala ali opuščala delo v posameznih ^jnogah toliko bolj e svoje ustvarjalne sile posvetila gradnji novih športnih naprav, predvsem za plavanje in smu-čr nje, kakršnih danes ni enakih nikjer v državi, pa tudi daleč naokrog v tujini ne V neumornem delu za afirmacijo ljubljanskega ali še bolj vsega slovenskega, pa posredno tudi našega jugoslovenskega športa, je belo-zeippa riiriia v teh dnevih stopila v trideseto leto svojega obstoja. Kakor smo že pisali v redni izdaji našega lista, je za to priliko izdala krasno spomenico. v kateri je vrsta piscev v strnjeni obliki prikazala glavno delo slavljenca v pretekli sezoni.
Drug obširen vpogled v široko razpredeno organizacijo in številne več ko prehodne uspehe v raznih panogah je nudil nedavni občni ^hor tega kluba V dvorani Delavske zbornice se je na jub'lejnem občnem zboru zbralo oreoej lepo število članstva, klubu pa so nrišli čestitat in ga oodrit k novemu delu tudi zastonniki -iblastev in javnih ustanov ter predstavniki ostalih športnih organizacij.
Zborovanie ie vodil predsednik dr. Stanko Lapajfie. ki ie v svojem uvodnem nagovoru pozdravil vse navzoče, potem pa na kratko orisal klubovo delo v minuli poslovni doM ki je bilo kliub izrednim razmeram sedaniega časa mnogo plo-doviteiše kakor oreišnia leta. Obljubil je med drugim, da bo Iliriia »sedai. ko stona v svojo zrelo dobo «e podvoiila svoie sile. da v novih razmerah faridobi slovenskemu športu ono ooziciio. ki mu gre.
Pred prehodom na dnevni red je upravni odbor objavil svoie sklepe o vidnem odlikovanju nekaterih naibolj zaslužnih klubovih delavcev Tako ie izvolil za častne ustanovne člane gg podpo^ovnika Rudolfa Cvetka prof Mariana Dobovfka. Jo-sa Gorca, prof Draga T?>a»»o. Aleksandra Trudna in Viktorja Vodiška. z zlatimi k^bskimi maki pa so biti odHkovani gg Marjan Pengov. Anton Petrič Tre R'bar. ing. Milan Sten'Sn»k r.udvik 2itnik, Tone Cerer in dr Draško Wilfan.
O notranjem klubovem življenju v preteklem letu je poročal g'avni tajnik dr. Nagy. ki je med drugim poudaril, da je preteklo leto zopet enkrat preizkusilo veliko življenjsko spodobnost, ki krasi Ilirijo že od vsega početka. da se namreč njeni člani, ko pride največja stiska nad klub. najboli priklenejo nanj. V klubovih vrstah je prav letos vladah vzorna harmonija ki ie v nemali meri tudi pripomogla k velikim uspehom nienih tekmovalcev. Kub šteie danes 1 čas+nega. 26 častnih ustanovnih. 104 ustanovne, 3PR rednih in podpornih ter izvršuiočih članov aH vsega skupaj 98<? Vsaka izmed sedmerih klubovih sekcij dosega po svoji obsežnosti in uspehih višino onsebnih klubov za dotične nanoge. G1"-*"-«! tamik se ie nato nreeei obširno nrvmudil pri problemu z1og1a«ne renrgnnirar>«'<» rr nsSpm snor-tu. v katpT-om ip imela Tl'r»isj kot vodilni cinvpnctri' kbib «knra1 v vseh nanoPah vodilno vlogo ter ii ie u«npio. da se ureditev •»'avn;h vnraš^ni rarv iia ra^ovoliivo.
Društveni osrednji blagajnik g. Medic je z nekaterimi suhimi številnimi podatki lahko pokazal, da se Je klubov dolg od lanskega leta snet izdatno znižal na nekaj nad ^n ono d'"n. tako da ie odbor, če bo šlo delo tako da^e. prepričan, da bo v kratkem rešen vseh teh bremen, pa bo potem lahko še boli piodnnosno povezal delo v sekcijah in gospodarske uspehe klubovih velikih športnih naprav.
Iz gospodarskega poročila g. M"r»avfi?a ;e bilo rarvidno. da Je oprema za č^nstvo onsamezn'"h sekHi — med katero ie nai-drnžia ona za h«Vei kl sama prestavi ia j vrednost nad 30.000 dinarjev — vredna nad ■SOOOO dinarjev.
Poročila o delovanju sekcij
Ker so bila poročila sprejeta brez ugovora. so takoi prišla na vrsto obširna poročila posameznih sekcijskih načelnikov. Tako je poročal v imenu plavalne sekcije g Božo Kramarš»č, ki ie znal spet v drugačni prikupni luči prikazati senzacionalne uspehe klubove plavalne sekcije, pri čemer se ie podrobno ustavil pri vsakem izmed njen'h stebrov, kakor so Pelhan, F''nčeva. M*balek. Cerer. Martinova. Ker-žanova in drugi. Razmere v plavalnem športu so se v zadniem času uredile tako, da Ilirija tudi prihodnje leto ne bo počivati na lovorikah, temveč bo stopila pred nove se težie naloge saj mora v bodoče braniti naslov najboljšega kluba, ga obdržati in še povečati popularnost plavalnega športa.
Za lahkoatletsko sekciio je predložil skrbno sestavljeno poročilo g. Ludvik Glavn'k. ki ie kronološko navedel lanske dr godke v sekelii ln na terenu, ootem pa naglasil. da so klubovi člani nadvse častno zastopali tudi državne barve ter v dobršni meri pripomogli k prvi zmagi naše reprezentance v Carigradu. Sezona je bila v splošnem zelo usnešna. med vsemi lepimi uspehi pa ie treba posebej omeniti uspph ing. Stenifinika. ki se ie z zadniim rezultatom uvrstil v petnrlro nsnhoM5'h atletov na svetu, sicer pa so atleti tu^i v sw"«mii najboljših Slovencev zasedli 8 prvih mest
O delovanju sabljaške sekcije je poročal njen načelnik g. ppolk. Cvetko, ki se je mogel prav tako kljub okrnjenemu sporedu pohvaliti s prav lepimi uspehi članstva. Kiubovi člani so se odlično plasirali na prvenstvu banovine Hrvatske, prav tako pa so zasedli tudi številna vidna mesta v tekmovanju za državno prvenstvo, v katerem so bili najbolj uspešni juniorji. Z veseljem je ugotovil, da polagoma pri nas tudi ta športna panoga pridobiva na terenu.
Dr. Ivo MurKo je poročal za teniško sekcijo, ki je prav tako poudaril kvantitativni in kvalitativni napredek v sekciji. Omenil je, da je letos sekcija dala prednost športnemu tenisu pred onim prejšnjim družabnim in je pri tej spremembi pridobila nekatere oaLčne juniorje. ki bodo prej ali slej lahko uspešno tamen.iah sedanjo generacijo. Razvoj te panoge je bil deloma pod vplivom nezdravih razmer v vrhovnih organizacijah, vendar pa se je Ilirija in ves slovenski tenis v teku sezone naslonil na srbskega, kar je prineslo i športni i propagandni strani velike koristi.
Zelo bogato je bilo dalje delovanje smučarske sekcije, ki ima svoje glavno torišče okoli svojega doma v Planici, je pa delovala seveda tudi v Ljubljani in na Javorniku. Sekcija je izvedla številne uspele tečaje in je potem v raznih prvenstvenih tekmovanjih skoraj povsod zasedala najboljša mesta. Posebno pozornost je posvečala naraščaju m je v mladinskem državnem prvenstvu zbrala največ tr k ter si priborila pokal direktorja »Politike«. V njeni režiji je bila tudi zgraditev nove proge za smuk izpod Meces-novega vrha, na kaieri je izvedla tudi veliko otvoritveno tekmo. Razen na domačih tekmah so bili klubovi tekmovalci čudi kot državni repre-^ntanti v tujini, in sicer Anton Petrič, Franc Pribovšek in Tinček Mulej. Sekcijo bodo prihodnje leto vodili trije referenti.
O hokejski sekciji je poročal njen načelnik g. Vodišek, ki je na kratko omenil homatije, v katerih se je sekcija znašla ob začetku lanske sezone, pa je potem po raznih posredovanjih vendarle dobila možnost tako potrebnega nastopa v inozemstvu. Prav tako kakor v tenisu je tudi ona gojila zelo prisrčne odnošaje s Srbi in je v nemali meri njena zasluga, da se je v naši prestolnici v zadnjem času zelo dvignilo zanimanje za ta ledni soort. Moštvo je imelo nekaj nastopov v Nemčiji, ki so se končali z vidno boljšimi uspehi kako- na svetovnem prvenstvu v prejšnji sezoni.
Ker tudi o poročnih sekcijskih načelnikov ni bilo nobene razprave, je bila na predlog člana revizijskega odbora g. Petana soglasno sprejeta razrešnica.
Novi odbor — isti ljudje
Volitve v novi odbor so bile prav za prav samo formalnega značaja, ker je po žrebu odpadla tretjina odbornikov, ki pa so bili znekaj izjemami spet izvoljeni. V jubilejnem letu bodo torej v upr ivnem odboru gg.: častni predsednik ing. Stanko Bloudek, predsednik dr. Stanislav Lapaj-ne, podpredsednika dr. Vinko Vrhunec in Evgen Betteto, glavni tajnik dr. Ernest Nagj in tajnika Ivan Baltesar in Drago Ferjančič, blagajnika Rudolf Medič in Viktor Logar, gospodar Stane Miklavčič, arhivar Ivo Komar ter odborniki dr. Žižek, Vodišek, ing. Kumcr, dr. Skaberne, Kogovšek, Glavnik, Hanžič, Kveder, Do-linar in Petrič. V nadzornem odboru bodo gg. Rabič, Pelan, Kunstelj. Poschi in Vinko Jalen.
Pred zaključkom občnega zbora so bili ->reieti še nekateri sklepi glede notranje ured:,> ir spremembe pravil, med drugimi tudi ta. da bo članarina za podporno članstvo povišana na din 80 letno, ki pa st lahko plača enkrat za vselej z zneskom din 500.
Jubilejni občni zbor je tudi javno poka. « J, da je Ilirija močan in velik klub, ki je pred vstopom v trideseto leto eno-d išno sprejel sklep, da bo še v bodoče delti z rrladeniškimi silami!
Hermesovi kolesarji so zborovali
Ker preteklo nedeljo ni bilo 9. rednega letnega občnega zbora kolesarske sekcije ZSK Hermesa, je bil sklican nov za včeraj pri Habjanu v Šiški. Kakor že običajno, je tudi ta občni zbor razen večine odbornikov in nekaj dirkačev obiskalo še nekaj članov drugih klubov in pa zastopniki SKZ ter ljubljanske podzveze. Zborovanje je otvoril sekcijski načelnik g. Otrin, ki je po pozdravih podal svoje poročilo, potem pa še poročilo tajnika. Sledila so nato še poročila posameznih odbornikov, iz katerih je bilo podrobneje razvidno delovanje sekcije. Tehnični referat je naglasil, da je sekcija ne glede na splošne razmere delovala dokaj po-voljno, saj je izvedla dve večji in pomembni cestni prireditvi ,in sicer dirke v v Gameljnah in okoli Šmarne gore ter tradicionalne dirke na krožni podutiški progi. Razen tega je s tremi točkami spo-polnila spored o priliki otvoritve novega Hermesovega stadiona. —
Po sprejetih poročilih so bile volitve novega odbora, ki je bil sestavlien tako'e: načelnik Otrin Ivo, podnačelnik Cierlar Jakob, tajnik Skof Drago, blagajnik Zni-darič Ludvik, tehn. referent Maver Ivan, gospodar Znidarič Ludvik; odbor: Preda-Uč, Schweitzer, Slibar, Vidmar; nadzorni odbor: Vospernik Rihard, Gregorc Anton.
Pozdravne nagovore so imeli pozneje še razni delegati posameznih klubov, zveze in podzveze kakor tudi delegat centr. odbora g. Lukežič. Načelnik je zaključil občni zbor z željo, da bi sekciia v prihodnjem letu delovala še uspešneje.
Zlata nedel a - brez zlata
Deželani so izostali in je bilo nakupovanje precej skromnejše ko droga leta
Ljubljana, 22. decembra
Današnja nedelja je nudila čisto drugačno sliko, kakor po navadi večina trgovin jc bila skoraj ves dan odprta, saj je bila to zadnja nedelja pred božičem, nedelja kupčije, zlata nedelja. Včasih, v dobi konjunkture in gospodarskega blagostanja, je imela zlata nedelja res svoj pomen, a danes je že precej izgubila na svoji vdljavi. Kajti na drugi strani je tudi res. da se je večina prebivalstva (kdorkoli je imel pod palcem vsaj majhno železno rezervo) že jeseni založila, kolikor se je pač mogla s potrebnimi stvarmi. Razlika med letošnjo in prej "njimi zlatimi nedeljami je bila očitna. Vsekakor pa je bilo letos nekaj kupčije v mestu, zlasti v popoldanskih urah. Še vedno je največje povpraševanje po najpotrebnejših predmetih, po obleki in obutvi, potem so šele na vrsti druge stvari. Včasih je bil na zlato nedeljo velik naval z dežele, letos so deželani izostali. Morda zaradi občutnega mraza, morda tudi zaradi tega, ker je v dobi modernega prometa že vsako mestece založeno s potrebnim blagimi. kdlikor ga je danes pač še dobiti.
Zlata nedelja je potekla v mestu mirno, brez posebnih dogodkov. Velik naval je bil na operno gledališče, kjer je bila popoldne
MARIBOR 22. derembra.
Danes je bilo po mariborskih trgovinah precej živahno nakupovanje. Skrbne mamice so poskrbele, da bodo tudi letos navzlic težavam pripravile svoji deci božično veselje. Največ povpraševanja je bilo po manufak'umih trgovinah, prodajaini-cah čevljev in trgovinah z otroškimi igračami. Precej kupovalcev je prišlo danes v Maribor tudi iz bližnje okolice. Med njimi so bili predvsem tisti, ki sicer ob delavnikih težje pridejo v mesto. V splošnem se lahko reče. da je bila letošnja »zlata nede'ja« še precej dobra Čutile so se ugodne posledice uvidevnosti podjetnikov ki so letos malodane polnoštevilno priznali svojim nameščencem 13. plačo. Vendar pa ni bilo tis+e razgibanosti in nakupovalne mrzlice, kakor v letih povojnega blagostanja.
Danes je s-neg spet naletaval in na novo pobelil Mar bor in okolico. Mladina se je veselo razgibala po rebreh ob Treh ribnikih. pod Pohorjem m drugod, in se ra d tavala zimskega razvedrila v beli opojnosti, ki so jo pa zlasti zavžili tisti vneti planinci dilcarji, ki so jo že snoči in davi mah-nli na Pohorje. Božični prazniki so dobili svoje praznično oblačilo. Precej živahno je bilo tudi na obeh novo otvorjenih drsališčih SK Železničarja na stadionu ob Tržaški cesti.
B-cžlcna obdaritev sokolske mladine
Sinoči in danes so bile na vseh straneh številne božičnice. Omeniti je zlasti zelo lepo uspelo božičnico, ki jo je priredil Sokol Maribor II. na Pobrežju revnejšim So-količem in Sokoličicam, ki so bili obdarovani z lepimi, koristnimi božičnimi darili. V pob reškem Sokolskem domu so se ob tej priliki zbrali tudi starši, ki so se skupno s svojo deco razveselili božične obdaritve. Sokol Maribor II. na Pobrežju se iskreno zahvaljuje vsem blagim srcem _in darovalcem, ki so omogočili izdatno včerajšnjo božično obdarovanje siromašnejše pobreške sokolske dece.
Otvoritvena lutkovna rrefstava
V dvorani studenške Ljudske univerze je bila prva predstava lutkovnega gledališča, ki ga je organiziralo Gledališče mladega rodu. Predstava je zelo lepo uspela. Zal je bila predstava zaradi odsotnosti glavnega organizatorja Gledališča mladega rodu prof. E. Smaseka nekoliko okrnjena. Novi lutkovni oder razpolaga z ročnimi lutkami, ki imajo glede kretenj in tudi sicer več izraznih možnosti kakor pa lutke na nitke. N^*rt za lutke je Vdelala ga. Lea
boste imeli, če takoj pospravite svoja podstrešja — kleti in čumnate! — V njih je gotovo dosti stare želez-nine. medi. starega bakra itd. — kar vse kupuje in dobro plača
železnina FR. 5TUP2CA
Ljubljana — Gosposvetska c. 1.
BK^^^^K te

M
žalostnega srca naznanjamo vsem l sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naj nadvse ljubljeni soprog, oče, brat, svak itd., gospod
Vikter Žsrič
stavec Jugoslovanske tiskarne
danes ob 2. ponoči po kratki mučni bolezni, nepričakovano za vedno zapustil, previden s sv. zakramenti.
Pogreb našega dragega pokojnika bo v ponedeljek 23. decembra ob 15. iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Kr.žu.
V Ljubljani, 22. decembra 1940.
Žalujoča soproga in hčerka
Urejuje Uavoru Kavi jen — Izda ja
premiera Simončičeve operete »Angel z avtom«. Opera je bila razprodana in sodeč zlasti po aplavzu, ki ga je opereta doživela, je imelo deflo probojen uspeh.
Mraz ie že v soboto nekcli1 o popustil, temperatura se ie dvignila in davi je zopet naletaval suh sne3 ki ea ie oa še vedno premalo, da bi razveselil smučarje. Upati je. da ga ba za božič tolka. da bodo lahko »dilcarji« ubral; pota j bre = in po bregovih v dolino Mestai reševaloi so marali v Hrastie Dri Ljubljani kier je neki avte-mobilist podrl 151etno f ber-s.ko vajenko Ano Ipaveevo s Smarske ceste 100. Mladenka si je zlomi a nogo in so io morali preoeliati'v bol-išnico.
Tudi danes sta bili ves dan odprti ob71 predbež čni razstavi, obh Vavpa ičev ori Obersnelu na Grsposvet k cesti in pa umetniškega tria Omorsa Preg?li in Sa jevic v Batevi palači. Občinstvo se si<;er precei zanima za um- nost in sta razstavi imeli leo obisk vendar umetniki v kupčiji daslei še ni-o prišH na svoi račun, sa i so vsi trije pri Biti or-^al'le pno sliko Umetniško delo ie nnjlepš^ bo"i*-no darilo, ki pa mo-ete p^klo^iti sv je-mu b^žnjemu. hirati so m na ta m čin oddolžite prosp_hu slovenske likovne umet losti.
Smasekova. Oder je tako prirejen, da služi predvsem gostovanjem in da je zaradi svoje zložljivosti pripraven za predstave kjerkoli. Studenška mladina se je ob prvi lutkovni predstavi novega lutkovnega odra zelo zabavala. Take predstave niso samo vzgojne in razvedrilne, marveč imajo ob meji tudi svoj narodni pomen.
Za las je ušel S22S?ti
53-letni pomožni delavec Andrej Krivec je zaposlen v ruški tvomici S tovariši je razkladal antracit in p'tem čistil tračnice. Prazni vagoni so bili nedaleč odtod Kmalu zatem je prisopihal stroj da mu priklo-pijo prazne vagone Pri spoju pa so vagoni zaradi sunka udarili oaza' Kolesje je od strani zajelo Krivca ki se ni več utegnil izogniti nesreči. Obležal je na tiru s popolnoma zmrcvarieno desno nogo Tovariši so mu takoj priskočili oa pomoč Oskrbeli so prevoz v mariborsko bo!ritnico Bila pa je vsa sreča, da je Krivec sploh ostal živ.
Pobrelki narašcajniki so se postavili
Znano je. da ima Sokol Maribor II. na Pobrežju vzorno izvežban naraščaj, ki se lahko ponaša s svojimi uspehi ne le v telesno vzgojnem, ampak tudi v odrsko prosvetnem pogledu Skladno podajanje vešče izbranih točk na današnj- akademiji v polno zasedeni dvorani pob reškega Sokolskega doma je znova izončalo upravičenost slovesa, ki ga uživa pobreški naraščaj po
zaslugi svoje vztrajnosti in tople vneme ter zgledne prizadevnosti njegovih vaditeljev Občinstvo ni štedilo s priznanjem so-kolskemu naraščaju Po akademiji je bil veder zaba ni večer pobreškega sok .>'stva tn sokolstvu naklonjen^a obč-nstva.
Nočni požar sredi mesta
Na podstrešju hiše na Aleksandrovi cesti 34 je v noč; na nedeljo nastal ogenj, ki bi bil lahko usoden za vse poslopje in vso okolico ako ne b- bila nevarnost pra vočasne opažena in spo^čens mariborskim gasilcem, ki so deset trinut po polnoči pri-brzeli na krai požarne nevarnosti z Magiru-sovo lestvijo in dvtma drugima vozoma Z maskami so pohiteli na podstreš.Jci je bilo
Za BOŽIČNO DREVESCE
nad 300 krasnih novih okraskov — že od 60 para dalje!
Jaslice, hlevčke, pastirčke, ovce in nebroj drugih živalic Velika izbira domačih lesenih igrač, kakor tudi vsakovrstnih iger, železnic, vojakov, pušk. itd
Praktična božična in novoletna darila, kakor: manicure. šivalnt garniture, razne kasete z milom, brivske garniture itd.
»MAČEK V VREČI« Din 2.— z dobitki v vrednosti do Dtn 10.—, najmanjša vrednost Din 2.—.
Za plesne venčke lepi kotiljonl od Din 1.50 dalje, pri:
Foto Touristu, Lojze šmucu
Ljubljana. Prešernova 9, poleg gl. pošte.
močno v dimu. Po štiriumem napornem gašenju se jim je posrečilo. da so ogenj lo-kalizirali in da >o preprečili požarno nevarnost. Škode je okoli 40.000 dinarjev. Vzrok ognja je dimnik.
Smrt zglednega narodnjaka
Na Meljski cesti 5o ie preminil v častitljivi starosti 82 let posestn>k ter industrijec g. Ivan Verdnik. tast tovarnarja g. Škofa. Blagi pokojnik je bil zaslužen narodni delavec, bil je gerent in večkrat župan občin Dravograd in Otiški vrh Vzorno je sodeloval v nacionalnem življenju, po prevratu je zlasti razvil živahno delavnost. Bil je mož kremenitega značaja, svetal značaj, dobričina in pošteniak. Za zasluge je bil odlikovan z redom w Save V. stopnje. Ob izbruhu svetovne vojne je bil Verdnik dvakrat zaprt v Gradcu zaradi slovanskega prepričanja Ob prevratu so mu narodni nasprotniki zažgali gospodarsko hišo ter izropali domačijo. Po prevratu pa se je začelo njegovo požrtvovalno narodno delo, za katero je bil deležen priznanja z najvišjega mesta. Vzornemu narodnjaku, zavednemu napredniaku ohranimo svetal
spomin, žalujočim svojcem naše globoko
sožalje!
čigava so kolesat
Na Aleksandrovi cesti so oaili kolo znamke »Nocdland« št. 2471, dalje kolo znamke »Anker« tov. št. 183790, »Preci«-sa« tov. št. 1406775. »AustroDaimler« tov št. 753651, »Klepat« brez št. »Deutsche VVaffen« tov. st 173068. potern ie kolo brez znamke s tov št. 145* 678 in kolo s tov. št. 176214. Lastniki dobijo kolesa na policiji
Ž??ar]i na živilskčsn trgu
Zascbnici Mariji Cerjakovi so odnesli denarnico, v kateri je bilo nekaj drobiža, posestnici Frančiški Šamperlovi iz Negove stotak. j-oses^nici Mariji Sardinškovi iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju pa 700 din gotovine. Mariborskim go?podinjam priporočamo zlasti pred prazniki na živilskem trgu prev idnost.
DOBER NASVET
Vam olajša
nakup božičnih daril Parfumerija „Nada",
Ljubljana, Frančiškanska ulica L
Celjsko pismo
Celje, 22. decembra Ob 9 dopoldne se je pr-čela v dvorani Ljud-ke posojilnice žalna »večanc.st v počastitev spomina dr. Antona Korošca Pred za štorom na odru je bila nameščena pokojnikova slika obdana z državno in narodno tnibojnico v čincm ter z zelenjem. Prisostvovali so predstavniki voiaških in civilnih oblastev. uradov, šol korporacij in društev ter mnogo drugega občinstva raznih svetovnih na/.ranj Voja ka g<jdba je pixl vodstvom kape'mka g Fabijanoviča v začetku zaigrala Chopinov,-, žaino koračnico Nato je župan dr Vnršič onsal dr Antona Korošca kot državnika in narodnega borca Dr K oračevo delo m je pričelo v Celju ko je zače! kot mlao mož nastopati kot govorvk na shod h v Celju v okolici in Žalcu Zbrani <*. p..častili pokojnikov spomin s klicem »Siava«' Ob zaključku je moški zbor »Celjskega zvftia« pod vodstvom prof Knapa zapel •Vigred«.
Božičnice
Sokolsko društvo Celje-matica je priredilo danes popoldne v veliki dvorani Narodnega doma božičnico za deco. Prostrana lepo okrajna dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička Na sporedu je bila uprizoritev ljubke božične igrice, ki jo je re-žirala s Ange!a Sadarjeva. Sodeloval je tudi društveni orkester. Društvo je lepo pogostilo 300 otrok. 150 revnih otrok pa je bilo ob darovanih z obleko, obutvijo in perilom. Pri organizaciji in prireditvi lepo uspele sokolske božičnice so požrtvovalno sodelovali vsi oddelki V Sokolskem domu v Gaberju je bila popoldne božičnica So-ko'skega društva Cdlja I. ki je prav tako odlično uspela Mnogo revnih otrok je bilo obdarovanih s praktičnimi predmetu Tako je celjsko »okolstvo tudi loto« izvrSilo plemenito socialno delo. V telovadnici v okoliški šoli je bila danes popoldne tudi
skavtska božičnica z obdaritvijo. Tudi' ta prireditev je biila dobro obiskana in je lepo uspela.
Zima in tneg Ostri mraz, ki je v zadnjih dneh zaje! tudi Celje in celjsko kotlino, je v nedeljo zjutraj ncko'iko popustil. Nebo. ki je b;!o ponoči jasno, se je proti jutru poob ačilo in zjutraj je začelo snežiti. Snežilo je skoraj ves dan in nova snežna odeja je pokri-a stari sneg.
Nesreče
Ko je 36-!etni posestir' Pavel Turk s Pri-hove pri Rečici ob Savinji nakladal v soboto dopoldne na Gonvlskem hlode, ga je udaril hlod in mu zlomil levo nogo nad gležnjem V petek si je 40-letni posestnik Ivan Jan od Sv. Katarine pri Trbovljah pri padcu zlomil levo noge v stopalu. Istega dne si je triletni kočarjev sinček Zdravko Novak iz Letu "a pri Bras:lovčah doma pri padcu zlomil levo nogo nad ko'enom. Vse tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Narodno gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 23-: zaprto. Torek, 24.: zaprto.
Sreda. 25. ob 15.: Mali lord. Mlad:nska predstava. Znižane cene. Ob 29.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene.
OPERA
Ponedeljek, 23.: Friderika. Red sre:!a. Gostovanje tenorista J- Gostiča. Torek. 24.: zaprto.
Sreda. 25. ob 15.: Friderika. Izven. Gostovanje J. Gostiča Ob 20.: Fidelio. Znižane cene.
DRAMA Božični prazniki v drami. Na božič pop. ob 15. uri bodo igrali mladinsko igro Fran-ccs Hudgson Burnettove *M ali 1 o r d«, v režiji prof. šesta in Simcičevo v naslov, ni vlogi. Zvečer ob 20. uri Shakespeareovo tragedijo »Romeo in Julija« z Ja-nom ln Vido Juvanovo v naslovnih vlogah ter v ležiji dr. Krefta — Na praznik sv. Štefana ob 15 uri bodo igrali Li-Hslng-taoovo kitajsko igro »Krog s kredoc v Klabun lovi pre elavi. Glavne vloge bodo igrali: Saričeva, Jan, Mira Danilova, Skrbinšek. Gregorin. Sever, Cesar, Lipah, Režija je C. Debevčeva. — »Revizorc je ig:ra iz ruske komedijske literature. V njej je razkril Gogolj korupcijo uradništva in meščanstva v predvojni Rusiji. Poka zal je kompleks ljudi, ki jih veže slaba ves da nasedejo sleparju, ki se izdaja za revi zorja. S humorjem in duhovitostjo prežet^ igra, je slika nekdanjih razmer, podana na satiričen način. Naslovno vlogo bo igral Daneš-Gradiš, glavno pa Ivan Česar. Režiser dr. Kreft. Predstava bo na praznik zvečer. Za vse predstave bodo veljale znižane oene od 20 din navzcol.
Objave
Skupina bojevnikov Ljubljana-Moste poziva vse člane in naproša vse pevce domačega okoliša, da se udeleže pogreba pokojnega tajnika tov. Zoriča Viktorja, ki bo danes ob 15. uri iz mrtvašnice splošne bolnice.
f
Vsem sorodnikom, prijateljem In waneem sporočamo preža-lostno vest, da nas je v starosti 82 let za redno zapustil na« nadvse ljubljeni mož, oče, start oče ln stric, gospod
Ivan Verdnik
POSESTNIK IN INDUSTRIJEC BIVŠI ŽUPAN DRAVOGRADA IN OTIŠKEGA VRHA, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE V. STOPNJE
Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ torek 24. decembra ob 15. uri, na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maribor, Novi Sad, Ptaj, 22. decembra 1940.
KATARINA VERDNIK, fana; ROMANCA SKOF, VILICA
MILUTINOVIC in DANICA 2IGON, hčerke; FRANC 6KOF, IVO MILUTINOVIC, ANGELO ŽIGON in ALBERT VERDNIK, sefcje.
ENO
m
VECBAEVNE
lUGOG&AflKA MT&ANAM

Skupina bojevnikov Ljubljana—Moste sporoča vsem tovarišem, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul njen tajnik, gospod
Viktor Zorič
Blagopokojnega tovariša spremimo na njegovi zadnji poti danes ob 15. uri izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Neumornemu sodelavcu ohranimo trajen spomin.
ODBOR.

0
Umri je
Sokola
brat Ogn]eslav Fincinger
namestnik starešine, soustanovitelj in prvi načelnik Sokola Litija—ftmartno
Dragega tirata la nenadomestljivega sokolskega vzgojitelja,, spremimo aa njegovi zadnji poti danes, t ponedeljek 23. decembra 1940 oh 15.30 lz Sokolskega doma ▼ Zagorja, aa domaČe pokopališče.
Sokolska društva: Zagorje, Litija, Šmartno
ie aonzortaj »Jutra« Stanko Viraat. - Za Narodno uakarno <*, ± kot uakarnarja Fran Jerao — Za
4* Jt
Aiojt Novak. — V* » Ljubljani.