Glasilo Udruženja p. 11. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani Letnik XII. V Ljubljani, dne 1. decembra 1932. Za kongres! V nekaj dneh bomo zborovali ptt. usluž« benci v Beogradu na kongresu, ki bo spre* jel nova, dobro pripravljena, od voditeljev vseh sekcij sprejeta pravila, na podlagi ika* torih bo naše udruženje stopilo v popolno* ma drugo življenje. V zadnjih letih so sek* cije čutile, da se njihovi glasovi izgubljajo, da njihovi nasveti ne pomagajo prav nič, da njihovi protesti romajo v ikoš centralne uprave, navsezadnje so pa morale doživeti celo to, da jih je stara centralna uprava na njihove upravičene pritožbe Začela žaliti, da je potom samo v svojo korist in korist ne* katerih, ki so ji začeli pomagati proti nam samo zato, da bi zadostili svoji častihlep* nosti in svojim ambicijam, izključila pred* sednike nekaterih sekcij, šla. še dalje, in na ljubo nekaterim svojim satelitom postavila nam komisarja, potem pa, da bi se izognila na kongresu raznim delikatnim sitnostim, izključila iz udruženjza celo nekatere sek* cije. In ko so sekcije oziroma njih voditelji, ki so prevzeli svoja mesta z zaobljubo, da bodo delali vselej in vsepovsod samo v ko* rist svojih članov in tovarišev, videli, da ni pomoči, so brez velikega dogovarjanja, re* kli K; lahka s.pontuno oziroma ogorčeni na* skočili na zadnjem kongresu dne 12. in 13. julija t. L staro upravo in jo, ker še tedaj ni hotela uvideti, da ona samo upravlja vso organizacijo, ne pa da ima pravico diktirati oziroma terorizirati — zrušili. Na omenjenem kongresu smo dobili po volji članstva novo centralno upravo, ki jo je kljub vsem intrigam potrdila pristojna oblast. Nova uprava je popolnoma legalno sklicala kongres vseh ptt. uslužbencev kra* Ijevine Jugoslavije za 17. in 18. decembra t. 1. Na tem kongresu se bo položil nov te* melj našega enotnega stanovskega udruže* nja. Razume se, da stari centralni upravi, ko gleda, kako zavedno gremo svojemu ci* Iju nasproti, ni prav in zato skuša, kako bi nam zavrla pot. Dobrodošla so ji vsa sred* stva! Razume se pa tudi to, da stare cen* trajne uprave niso zapustili njeni strastni privrženci. V naši sekciji so ji nekateri zelo zvesti! Med naše člane razpošiljajo razne okrožnice, v katerih pozivajo člane, naj jim nemudoma pošljejo pooblastila za občni zbor naše sekcije. S tem bi radi ljudi sa* mo zbegali! Mi pa, ki nam je res pri srcu interes vsega stanu, vseh članov in skupne organi* zacije, ki bo samo z veliko močjo lah* ko ščitila naše koristi tako velike družine kakor je poštarska, ®mo razposlali poobla* stila za kongres, ki bo v svoji konstituciji nove centralne uprave zares zastopal vsa* koga in vse od najnižjega do najvišjega uslužbenca. Kdor hoče torej dobro sebi, vsem, stroki in stanp,, naj takoj podpiše do* poslano mu pooblastilo in naj ga odpošlje s povratno pošto. Kdor pa le more, naj sc udeleži kongresa dne 17. in 18. t. m. Vožnja bo, kolikor vemo do sedaj, četrtinska. Kupite vsa) eno srečko poštne loterije! Brez zamere! Mislil sem molčati in ignorirati v zadnjem »Poštarju« name naslovljene opazke, češ, da sem na pozdravnem večeru vršilca dolžnosti direktorja g. dr. Janka Tavzesa tako za nič govoril, da sem moral svoj mukepolni govor končati predčasno, zaradi mnogih upravičenih medklicev in da je »sit venia verbo« Bežigrajsko pevsko društvo takoj nato kvitiralo moja izvajanja s primerno pesmijo »Žabe«. In bi tudi molčal, ko bi vedel, da se bo moj molk tolmačil po narodnem pregovoru: «Kdor molči, desetim odgovori.« Ker pa poznam tiste, ki bi se tega veselili, se v svoji samoljubni domišljavosti še naprej pasli, nad svojimi neslani mi domisleki, 'ki jih ponujajo vsepovsod in Ob vsaki priliki, kadarkoli kaj zapišejo, za duhovitost, in kazali name, vidite, qui tacet, cortsentire videtur (kdor molči, se zdi, da priznava), jim tega veselja ne morem privoščiti. Že naprej pa povem, da bi se dalo o vsej stvari veliko pisati, da pa tega ne 'bom storil, ker poznam takt, ker vem, kaj se spodobi, kaj je zadrega, kaj se sme zapisati in kaj ne, bolje od tistih, ki-^e vedo, kaj se sme na tikih pozdravnih večerih govoriti, ki jim je pojem delikatnosti španska vas. Na štiri opazke »Poštarja« dajem te-le odgovoru: Jaz se za govor nisem pripravil, ker se na govore sploh nerad pripravljam in mi' je spontana beseda najbolj všeč. Enemu izmed prirediteljev večera sem se prijavi! za govornika, in ko me je vprašal, ali hočem govoriti prvi ali tretji, sem dejal, da kot tretji, ker sem že toliko star, da vem, komu gre glavna beseda. Kaj bom govoril, prav za prav nisem vedel, a če bi tudi moral prvi vstati, bi me ne bilo strah, prijatelji moji Povedal bi pač nekaj manj, in sicer tisto o zavisti, o čemer je govoril prvi govornik, kar pa bi lahko, to trdim še danes in kar pravijo tudi drugi, ki so ga slišali, in niso poštarji, lahko izpustil. Vse drugo, kar sem povedal, pa je tudi imelo glavo in rep. Če pa kdo ni razumel, tni razumel zato, ker ali ni hotel razumeti, ali je izgubil glavo, ki mu je potem pri repu manjkala, ali pa do repa ni mogel slediti. Za takega je bil kajpak moj govor mukepoJin, * * r JL Tisto O pril jubi jčhostl ni bilo tako za nič, saj to so pokazaji odgovori od vauh »hrani, ki sam jih apostrbfiral. i*rijatelji, moje besede so vas dirnile in svojo zadrego ste.hoteli prikriti z mrmranjem, češ, da kvarim večer. Jaz pa sem šel preko vašega neraspoloženja in sem vam nastavil ogledalo, da bi se v njem naučili spoznavati sami sebe. In ko ste obrnili tem ogledalu samospoznavanja hrbet, me to ni osupnilo, pač pa zabavalo in zato sem govoril leno do konca, dokler sem si lahko rekel: »Dm et salvavi aniimnim meam«, (rekel sem in ozdravil svojo dušo). Vaši medklici so bili res upravičeni, ker kdo bo .pa trnci, ako mu moliš pod nos tako T«w»i-*a ogledata Ne bom rekel, da sem govoril tako gladko, kakor če bi imel vse napisano, vem pa, kaj sem govoril. Vse. kar sem povedal, je bilo rečeno iz prepričanja in v zavesti, da me slavljenec razume in odobrava moie iskrene besede, saj sva z njim minula študijska leta mačela mar-sikak problem, ki zahteva veliko objektivnosti in poglobitve. Pripombe »Poštarja«, da sem, kakor se čuje, govoril v svojem imenu, pa ne razumem dobro. Morda se je hotel s tem opravičiti pred mojimi kolegi akademiki, češ, naj se ne sramujejo, ker bi v njihovem imenu ne mogel in ne smel kaj takega besedičiti. Kaj pa, če 22. štev. ne diši to po nekaki denunciaciji, da akademiki sploh niso hoteli postaviti oficielnega govornika ? Po časopisih že tolikrat preizkušeno, šablonsko in siromašno zafrkacijo o tušu s primerno pesmijo »Žabe«, ki jih tako rad poslušam v poletnih večerih na »Pasjem brodu«, naj pa kvitiram primemo ali neprimerno s tisto Prešernovo: »Ko vsaka ni žival lisica, tako ni vsak napis pušica.« Na Pasjem brodu, za Miklavža 1932. Tilen Epich. Tudi nižji ptt. uslužbenci so za skupno organizacijo! iNiižfji ptt. uishiižibenci v Beogradu so na svojem zborovamju dne 27. novembra t. L sprejeli naslednjo retsohioliro: 1.) Za ustanovitev posebnega udruženja nižjih ptt. uslužbencev ni nobenega interesa in dudi potrebe ne, ker, so že v skupnem udruženju vseh ipltt. uslužbencev in so interesi nižjih uslužbencev kakor tudi uradnikov enako 'tov poSitem* zastopani. f 2. ) Trdno smo prepričani, da bodo naši interesi tudi. poslej še bolje zasttopaui, zlasti po sprejemu novih, <čašu primerfnih pravil,' ki predvidevajo snovanje naših klubov m po tkoremtoii reorganizaciji udruženja. 3. ) V času, ko se posamezni' interesi združujejo, ko se snujejo zadruge, ko se taki pokreti za združevanje priporočajo in podpi-rajo od vlad vseh držav, so med nami ljudje, ki jiim je za drugačne interese in ki delajo ma tx>, da bi naišo lepo zajednico razgnala. ' jakobskem mostu, Grudnovo nabrežje št. 1. • —* J >. •> '»♦Ji «1 Vise zamanje. ipoStine utade proIsBrno, da Ka-'iradi olajšanja dela sami ČiJitt 'pre« zbero srečke, ki so zadele, in nam jih z imeni lastnikov pošljejo Čim prej, nakar jim pošlje na-tčelstvo zadete dobitke. Dobitki, ki bi rie bili dvignjeni 'do 1. februarja 1933, zapadejo v korist prireditelja loterije, to je (zadruge »Poštni dom« V Ljub-'jjani. • “.‘-5» .s- •• • Y • 1 | Načelstvo »Poštnega doma«. "SvviSJrtjffi': * Moderniziran] e . brzojavnih naprav iBrzojaivke skušamo sicer po najkrajši poti in kar najmanjšem posredovanju spraviti na cilj, vendar so pa posredovanja velikokrat neizbežna. In da bi odpravili te nedostatke, se skušajo posamezni vodi v iz-' hodnih postajah zvezati iti tako po dva voda (( spdjiti v enega, kar pa ne gre brez posebnih . naprav,' ker potrebujemo, če podaljšamo .s vod, tudt več električnega toka in ker se momzovi znaki med postajami, ležečimi na dveh različnih vodih, ne morejo izmenjavati‘neposredno, temveč samo tako, da se prenašajo iz enega voda na drugega in obratno. Taka posebna naprava je »translacij-ski rele«. Tak tramslacijski rele je v napravi, ki se imenuje »centralni pretikatiik«, in ki sestoji iz več vfSt relejev in diruigih priprav, potrebnih za vezavo pasahteznih Vodov rrted seboj in za vezavo vodov ž laisitnlml tnor-- žeji, pnipravijenimi za sprejem tri odldajo JasKnih brzojavk. '' tJ" ' ' •“ 1 ' - (Gent rabi ega pretikalnika v naši Ibano-vfini še nimamo, dasi hS bil silno pottreben. Potrebo te naprave hočem utritheflliti, hkra--ti pa napravo samo V gJavnffih obrisih raz-vtolmačHi. -v- * »> • ‘ *•'»•»» •v 1 W'T iC' Bistvo cenrtiralnega pretikaBnika je v tem, da so vanj napela ni vsi vodi kakor pri telefonu 9n da so z njim zvezani vsi morzovl “štiroji, ki se pa ravno šele s pomoSjo pre-tikalnHca lahko zvežejo s tem ali endtrt; torej s poDjubnm vodom. Iz tega sledi, da ni potrebno več ea vsak vfed morzov stroj. Ker se namreč ne dela stalno na vseh vo->diih, je potrebno samo toliko morzovf i aparatov, koMkor se jih v pltoksl’ža r'eddn &to-met potrebuje, če Pd IH potrriben žh vsak 'vod morzov stroj, je jasno, da se zmanjša tudi število osobja, kfi se sicer ravna po številu monzovih apteratov. ,-<'1 •1 tZa sedanji čas, ko naim priimaindkn'je vsepovsod os obje, je to prav gotovo velike Važnosti.. Kaj pa šele, ako pomislimo na prostore, ki jih zavzemajo naši irtiorzOvi aparati. V UjUbteaMi zavzema Stirt in dvajset takih aparatov veliko dvorano, katere polovica bi se dnala uporab iti v druge svrhe, ako bi imeli cedltraM pretikalnik, saj b4 potem za sedanje potrebe zadostovalo osem aparatov. Mislim, da bo tako tudi v Ma-‘ribtMfili' v • ‘ 1 • ’ ■ Z vpeljavo vseh vodov v en pretikadnik in zvezo morzejev z istimd sta nadzorstvo in pregled brzojavnega omrežja, kakor tudi centrale same žeto enostavna. Kontrolni organ, ki oskrbuje tudi centralni pretikal-rtik, ima vse Vode in vsa ddovna mesta z njihoVo Zasedbo ta/korekoč na dllani. Kakor sem že omeolil, je s centralnim pretikalhi-kom dana možnost dva voda med seboj zvezati v svrclho neposredne (izmenjave brzojavk med dvema krajema, vključenima na teh vodih. Traitrzitiranje brzojavk je nepotrebno in tako doseže brzojavka veliko prej svoj cilij, nevarnost popačfoe je manjša, osobtje za tramzitiramje brzojavke pa odpade. Potrebno je samo toliko osobja, kolikor 'ga: je treba za odpravo pri lastnem urndn 'spreijetih in za sprejem v dostavo namenjenih brzojavk ter za tiste tranzitne brzojavke, ki se morajo dahe odpravtliiati na vodih, ki so vključeni na strojih (Hughes, Siemens ah Baudot. Deflo na moraoviih aparatih' se ‘enako porazdeli in tako je osoblje st albi o zaposleno. (Nadaljevanje.) ( jjve sodni rBzprsvi sil*• ^,4-» •'* ^ Dne 4. novembra t. 1. se je vtrSila pri »roškem sodišču v Beogradu sodna raaprava po tožbi bivše Uprave Udruženja p. t. t. uslužb. krailj. Jugoslavije proti predsedniku Dunav-I sike stflodije UPU tov. L/jubisu Petroviču, višjemu evetnoiku in peroouaAnemu Sefu novosadske direkcije ter proti tov. Čampi Jošku, bivšemu predsedniku Dravske sekcije UPU. Tožena sta bila zaradi žalitve odnosno klevete v aktih svojih sekdj, ;ki so bili poslani bivši cenJtraku upravi; Sodišče je tožbo zavrnilo. , ---i-- ■ Dne 7. novembra t. 1. pa bi se morala vršiti pri okrožnem sodišču razprava po tožbi po tiskovnem zakonu, ki so jb vložili vsi predsedniki banovinskih sekcij proti’ bivšemu predsedniku centralne uprave TIPU ‘g. Tiimo-tiiji Jovanoviču in proti bivši tajnici centralne uprave gdč, CiIHci Jovanovič.'Obtožena sta za raapravo zbolela in predložila' zdravniška izpričevala, zaradi česar je bila Sodna raz- prava preložena. Še je čas, da se naročite na In Me D1DI1016K0 *, .J %+. ve« *# «».« . /»»v a rnv „ Na vprašanja plit. ushlžbehcev glede rolka za naročbo na P. T. T. ih ,R. bftvfioltrfko nas ,i'e Obvestil -uradnik omeni-ene brib^eke iriilž. Dlulšan Mitosavljević, direktor pošte In teleigrafa v Zagrebu, da bo Sirirdjemal'ria'ro-'ttHa' (Še' zanaipreij," dokler rič Bb' Šla prv^ knjiga V tisk. ' _ IPWi rok (5. noveirpbra, f. |.) .je .določil (ufedriffle zato. ker bV rad videl, kako boido i, , da bi bil bliskoma (pobegnil. Toda uradnica je roparja pogumno sgrabda in začela kričati na pomoganje. Ropar se je ,4e izvil uradnici iz rok, ali v ^em je priteklo mlado dekle iri toparja prijelo za roko . Zločinec je potegnil z drugi rrikb'iž žfepa revolver. Udaril je z i^lm dekrido ipi .toki) da ga je izpustila nakar) Je stekel lit hiše. Uradnica je pohitela za p jim in roparjevo kolo prevrnila, da bi mu beg otežila. Naposled je roparju le uspelo, da je skočil na kolo in še odpeljal z denarno skrinjico. Na. ponovno klicanje je vrgel neki gospod roparja, s kolesa kakih 50 inetrov od pošte. Pri, jfcemi „Je odletela roparju, skrinjica iz rok.. Pustil jo, je,p* tleh ter bčžal čez dm ta. stm, (Maj .ga je, j^lo zasledovati več vaščariov) katerim > je ‘posrečilo. ‘da So 'ga ujeli iri VroČJli policiji.) Ljudje, so hvalili iri odobravali pogum uradnice in njene pomočnice. iPrtenanje' sta prejeli tudi od pošriie-ga'ravnateljstva In čez riekaj dni še nekaj nagrade.. RopAr pa premišlja zdaj za zamreženim oknom o srčnO|Sti pc^jarice in. njene pomočnice. «« v> va ifi-mv narrikfm ebr-ofleom. i7 „n-hTT I H I-X-' 'r-v ^r^NjOV^KA. Tp\)A^(8ICA se žriHna (poročiti s.tovarilel lepe preteklosti, starim cđ- 30-r40 let. Imam J,0 službenih . let v listu zaradi |>tananjkanja jmalnstva., Dopise, ' ptt možriostl s sliko, je poslati, na urednatoo »PoStričgri Glasirifka« pod zpačko »Stanovdga .tovari&ca«, 1 r'1 OseJhie vesri Izstavljali so: ,za. pt., ur. IX. SSUigOj. Bp«o-ljub na Ljubljani .1, služ. JI. ,sk. Grošelj ‘fael na.Ljubljani .l;;in za pogpd(b. p^št .B^orjlfp-Čič Jdsip v ’ Prečni pri Novem mestu. Premeščeni «>: pt. ur. VtT sk.' Kaltjkira «/^}e asm 2 na Ljhblj^o A in jfladjag -^Pdo ;lz Novega mesta na Ljubljano 2; pt. ur. VH, sk. Maruši^ Gabrijel iz škofje Lioke na Ljubljano 1, Staut Ljudevit e Ljubljane 1 na Ljubljano 2, Križ poet. Stant Anica iz šv. Petra v Sav. dol. v Anton z Jesenic na Gor. na Maribor 1, Korče Antonija z Maribora 1 ▼ Mursko Soboto, Monda Josip z Maribora 2 v Novo mesto, Cunta Jernej z Maribora 2 v Škofjo Loko in Vovk Ana iz Celja v Šmartno ob Paki; zvan. I. sk. Letonja Simon z Maribora 2 na Maribor 1; zvan. U. sk. Polajner Simon z Maribora 1, na..Maribor 2; zvan. m. sk. Drobnič Jo sipina iz šmartna ob Paki v Ribnico, na Dol.; služ. n. sk. Trampuž Ivan Iz Zagorja ob Savi na Ljubljano 1;.pogodb, post. Staut Anica iz Sv. Petra v Sav. dob v Štore.in Kos Anica iz štor v Sv. Peter v Sav. dolini . Umrli «o; admdn. ur. VI. sk, Matjan Franc na direkciji; zvan. I. sk. Gruber Josip v Celju in zvan. II. sk. Festin Alojzij v Sv. Lenartu v Slov. goricab. Služba je prestala; pogodb. poSt. Sajovic Ivani v Šenčurju pri Kranju in Pečarič Leopoldu v Prečni pri Novem mestu. Porok«; viž ji pristav vm. sk. inž. Eržen Rafael pri mestni ter. t. t sekciji v Ljubljani se je poročil z Marijo Vrečko, pristav IX. sk. inž, Podboj Stane pri X ter. t. t sekciji v Mariboru z Jožico Kibzer lm zvan. H. sk. černezel Anton v: Dolnji Lendavi z Rozalijo Adamič. flD)KA Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/1. Oglejte si našo zalogo! Jesen se faiiža, zato smo pnpraVilt veliko izbiro plaščev il oblek v najmodernejši izdelavi in najnižjih cenah No blesse Ljubljana Aleksandrova cesta it. 4 Damska konfekcija Gospodom izdelujemo po meri planom Gospod, zadruge ptt. nameščencev proti nakaznici NAJVEČJA IZBIRA vaeh vrst modkunlh čevljev domačega In i po najnižjih cenah — se dobi v trgovini A. ŽIBERT ; g^imLSANA, nHOSSltNOVA ULICA. pmt. tdeop. Smetdoli pr«] voditelj ateljeja 2tns Ljubljana V«« •OlovSka cesta 32/11. S^re^eilia od 8.-1*. in od 14.-18. Telef tn štev. 34-48 »i i MAJER FRANJO MARIBOR, Glavni trg V8tev. 1 Toplo priporočam svojo veliko in krasno zalogo msnafakturrega blaga za dame in gospode Na ialogi imam vedno blago naj novejših vzorcev Nizke cene Solidno blago i» ZA MIKLAVŽA zelo prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNĆ LJUBLJANA Ikežnike in no^aTice izdelane v lastni tovarai iz najboljšega materijala oddajamo tudi na drobno po skrajnih cenah v naših prodajalnah: v G ubijanj, Pred Škofijo štev. 19 v Beogradu, Kralja Milana ul 18 v Splitu, Marulićeva ulica 4 v Zaprebu, Jurijideva ulica 8 Brv# jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic #osip Vidmar Volu. siiii. hinili1 stalno v bogati Izbori v vseh vrstah, za strojne, plotonje in ročna dela po najnižjih conah pri tvrdki IKarl Prelog LJUBLJANA Židovska nlica Stari trg MERCINA in DKUG TRGOVINA S PAPIRJEM NAVELIKO LJUBLJANA Kolodvorska ulica St 8 Glavno zastopstvo In samoprodaja za Slovenijo vaeh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir BRATJE PIATNIK, RADEČE Hitite z razprodajo srečk Poštne loterije Damske plašče in (rosne o Met« fcafor (udi moite šutnje dotrte najceneje v Urgotteftem domu <91tart6dr, Jlfefađndrooa ćeefa tf. $5 S. Pregrad EKSPORTNA HIŠA „LUNA11 MARIBOR, Aleksandrova 19 Nogavice, volnene majice, puloverji In cele obleke Iz lastne pletame, tudi po meri po breskonlcurenčalh cenah. Kemično čiščeno perje kg Din IS.—. 25.—, NaJflnejAl pub beli kg Din 220.—. 55.—. -ISA- ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV ...——... ZA NABAVO POTREBŠČIN ^ LJUBLJANI Vodnikov trg •«. 5 Telefon «t 2421 Preskrbuje svoje člane s škim blagom. In kurivom, zn a čevlji pri tvrdki Šinkovec, Pod Traačb in A. žlbert, Prelšernova ulica. Ddateva na dottu Mesečni obrobi. Potrebno blago naročite lahko tudi telefonično. — Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Kupujte v svoji Uždrugi, širite smisel za njo tned to-varifli-nečlanl! — Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca. ■ ££a 10\i&tav\a Razveselite svoje najljubše s praktičnimi darili. Dobra kvaliteta in nizke cene naše obutve so primerne za vsakogar. Mrf'V v Vrsta 9891-šO Nepremočljivi otroški škornji iz lakiranega gumijf, v katerih niore otrok hoditi tudi po največjem dežju in blatu. Vel. 19 26 Din 59.—, 27—34 Din 79.—, 35—38 Din 99.—. Moški za S trapa c Din 129.—. Lakasti Din 149.—. Vrsta 3925-03 Za gospodinje, ki rabijo posebno močne čevlje. Iz boksa z nepremočljivim podplatom. , ’ ; , ■ ' ,'t oi Vrsta 1845-52 Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najfinejšega baržuna, kombinirani z lakom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz jelenje koke in zadovoljili bodo tudi najfinejši okus. : 25.- ^ Vrsto 7042 Tc^)le copate iz volnene klobučevine z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehlajen jem. 39.- Vrsta 3182-00 Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z nepremočljivim gumijastim podplatom. Vel. 27—34 Din 39.—, vel. 35—38 Din 59.—. ______\ Vrsta 3945-03 Udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Vzdržljiv za vsak štrapac. Za dnevno uporabo nenaporne«tljiv. . * Vrito 2945-11 Okusni čevlji iz rjavega in črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti' iz najboljšega laka Din 99, . OTROŠKE NOGAVICE: time iz sukanca, vel. 2-4 Din 8.-v«l. 5-8 Din M>.-, vel. 9-12 Din 12.- Močne za štrapac Din 1 Močne za štrapac . Din 9- Debele bombažne Din v Pine flor Din !