JUTRA Maribor, četrtek 24. januarja 1929 Urednifevo in Hprava; Maribor, Aleksandrova eoata OglMl p« lartt« Izhaja razu n nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R*čvti pri poitn«m tek. mf. v Ljttbtyani it 11.408 V»tf* maMioo. pr*tom*n * •pravi ati po poM10 Ota, doatevtjao m dom palfi Dta Telefon F*itn!n* platana v gfttovmi. MariOOrsSil Cena 1 Din Izhaj a razu it 13 Socijalne krivice bivših režimov Narod ni zaman z Zadoščenjem sprejet kraljev manifest, ker je doživel v pre tektosti nebroj bridkih razočaranj. Njemu (narodu) ne sre. toliko za obliko, kakor za vsebino. On zaliteva pošteno in pravično vlado, ki bo imela pred očmi interese celote in ki bo popravila, kar so zagrešili prejšnji režimi, da se tako zopet ustvari medsebojno bratstvo in ljubezen do jugoslovanske državne misli. Je pa na žalost še mnogo stvari, ki kot posledica bivših režimov povzročajo upravičeno nezadovoljstvo med narodom- Med drugimi mislimo na velik ne-dostatek, ki je ne le krivičen, ampak tudi usodepoln, ker so z njim prizadeti interesi vseh delovnih slojev. Zadeva je v zvezi iz razglasom delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da je na podlagi novega zakona o neposred nih davkih smatrati tudi uslužhenski davek za neposreden davek in da se mora radi tega pri izdaji potrdil o siromaštvu oziroma ubožmh izpričeval upoštevati tudi ta davek. Dalekosežne posledice tega stališča občutijo uslužbenci oziroma delojemalci vseli vrst, ker jim je s tem odvzeta možnost, da se potom sodišča borijo za svoje pravice, ker pri bornih plačah ne razpolagajo s potrebnimi sredstvi za plačilo horendnih taks. Najhujše pri vsej stvari pa je to, da je nastopilo, omenjeno stanje zgolj radi napačne razlage obstoječih zakonov- Po taksnem zakonu je smatrati za siromašne osebe one osebe, ki ne plačujejo več nego 10 Din letnega neposrednega davka brez osebnega davka in doklad — naravno,, ako tudi sicer ne poseduje premoženja, o čemer imajo odločati oziroma presojati občinski uradi, ki Izstavljajo taka potrdila. Ako torej spada v census za oce--no siromašnosti tudi uslužbenski davek, ker je po novem zakonu o neposrednih davkih uvrščen med neposredne davke,, kakor trdi delegacija ministrstva financ v Uubljani v svojem razglasu, nastane nehote vprašanje, kafer! davek je potem-, takem osebni davek, ki ga omenja taksni zakon in ki je od tega izvzet? Ne glade na to pa je jasno, da samo destvo, da se. uslužbenski davek šteje med neposredne davke, še ne govori za to, da se onim, ki plačujejo uslužbenski davek, ubožna spričevala ne smejo izdajai. Uslužbenski davek je lalrko neposreden, toda še vedno oseben davek! Kot tak pa se mora v smislu taksnega zakona Izločli Iz censtisa £a oceno siromaštva, ker so dandanes delojcmalci sploh tako slabo plačani, da nimajo niti za vsakdanji kruh, znesek Din' 10 letnega davka za oceno siro/našnostl pa je prenizek, ker pri uzakonjenju taksnega zakona ni bil mišljen za '(službenskl davek. Da je človeku ta razlaganje bolje pojmljivo, se je treba poglobiti v prali-, tično življenje, ki pokale na prvi mah. da je stališče delegacije ministrstva linam:' v Ljubljani povsem pogrešeno. Treba je samo, da si postavimo vprašanje. kateri uslužbenec pa ne plačuje 10 Din letnega uslužbeuskega davka, ko VLADA JE PREPOVEDALA NADAL J NO IZHAJANJE GLAVNEGA ORGANA HRVATSKE SELJAČKE .** 'ANKE V ZAGREBU. — MOŽNOST USTAVITVE VSEH ORG^.OV RAZPUŠČENIH STRANK- BEOGRAD, 24. januarja- Notranje ministrstvo je izdalo danes odlok, s katerim se ustavlja glavni organ razpuščene Hrvatske ^seljačke stranke, dnevnik »Narodni Val«, ki izhaja v Zagrebu. ’ V zvezi s tem se širijo glasovi, da razpravlja vlada tudi o tem. ali naj se ustavijo sploh vsi listi razpuščenih strank. Nekateri krogi so namreč mnenja, da tvorijo listi glavno orožje strank ža njihovo politično propagando in da bi jih bilo zato treba ustaviti. BEOGRAD, 24. januarja. Danes je pričela kmisija za likvidacijo narodne skup ščine s svojim delom- Najprej bodo zaključeni vsi računi, nato pa bo šele re- šeno vprašanje skupščinskega osobja. BEOGRAD, 24. januarja. Jutri izide v »Službenih Novinah« zakon o nujnih delih za podporo pasivnim pokrajinam, ki so trpele vsled elementarnih- nezgod. Prvotno je bila prišteta med pasivne pokrajine tudi Slovenija in je bila zanjo določena podpora v znesku 1% milijona dinarjev.'Sedaj pa je podpora za Slovenijo črtana. Med javna dela spadajo ce-st'e, mostovi, vodovodi, nasipi proti poplavam, izsuševanje močvirja, regulacije rek in potokov itd. Zakon določa za ta dela kredit v znesku 100 milijonov dinarjev. Skrbi katolikih škofov REDUKCIJA PRORAČUNA MINISTRSTVA ZA VERE. POSETI PRI VLADI BEOGRAD, 24. januarja. V Beogra du mudeči se jugoslovanski katoliški škofje so danes zopet posetili ministrskega predsednika in notranjega ministra generala Živkoviča ter ministra za vore dr. Alaupoviča, s katerima.so konierirali g raznih cerkvenih vprašanjih. Med drugim se škofje za- Izenačeni koledarji u lugo-slauiji BEOGRAD, 24. januarja. Ministrstvo za vere je definitivno izdelalo zakon o izenačenju koledarja. Izenačenje bo ižvrŠeno še letos, tako da se bodo božični prazniki slavili že e.not-rio, počenši s 25. dccčmbfonj. V Zvezi s tem bo izdana tudi nova uredba o zapiranju in odpiranju trgovin. Zopet atentat u Sofiji SOFIJA, 24. januarla. Včeraj je bil zaključen kongres, makedopstvujuš čili.. Takoj po kongresu je prižlo do krvavega razračunavan ja .med obema taboroma, ki se borita za premoč v organizaciji. Rozi.U) zvečer je bil izvršen atentat na voditelja skupine Vanče Mihajlova, Nikolo Danev Buslje-va. Iz zasede sta streljala nanj pop Janjev in Marij Vasiljev. Busljcv je bil zadet v levo ran;o. ter jo moral iskati pomoči v bolnici. Napadalca sta pobegnila. nimajo tudi za agrarno vprašanje, ker namerava vlada izvesti agrarno reformo v Dalmaciji, pri čemur bodo prizadeta ■ tudi cerkvena posestva. Razen tega gre tudi za znižanje proračuna ministrstva za Vere, s čemer bodo tudi v zvezi redukcije uslužbencev katoliške cerkvo. , Izročitue Držaunemu sodišču ZAGREB, 24. januarja. Davi se je vršila plenarna seja sodnega stola, na kateri se je vršila razprava, o raznih zadevah v zvezi z zakoni, ki so bili izdani po 6. januarju. Sodni stol je sklenil, da se vsi obtoženci po zakonu o zaščiti države izroče Državnemu sodišču v Beogradu. Med te spada tudi natakar Marko Ožanič, ki je izvršil nedavno v Zagrebu atentat na detektiva Grauerja. ferenca zunanjih ministrov, držav Male antante najbrže še pred marčnim zasedanjem Društva narodov. Države Maie antante si morajo biti predvsem na jasnem o svojem stališču v manjšinskem vpašanju, ki pride, na zahtevo Nemčije na razpravo. Kar se tiče. vprašanja gospodarske Male antante- se bo vršila prve dni meseca februarja najprej konferenca strokovnjakov, nakar bo sledila v- aprilu -plenarna seja. ; Rretacija nevarnega zločinca BEOGRAD, 24- januarja. Železniška policija, je davi aretirala sprevodnika o-rijent-ekspresa Dimitrija Gjprgjeviča, o katerem je ugotovljen,oda ic ropal potnike- Z raznimi, uspavalnimi sredstvi je omamljal potnike ter jih potem Jzropal. Njegov pomagač, je bil neki BorimoviC, ki je bil istotako že aretiran. Preč justififcacijo Pepce Kurešeue PARIZ, 24. januarja. Vrhovno sodišče je odklonilo pritožbo Jugoslovanke Pepce Kureševe, ki je bila obsojena na smrt radi zavratnega umo-< ra neke l21etne deklice. Sedaj je Ku-reševa vložila prošnjo za pomilostitev, na predsednika republike. Silna rn^gla nad Hnglijo LONDON, 24. januarja. Nad Veliko Britanijo in Rokavskim prelivom visi Že več dni nenavadno gosta megla. Radi tega je bil včeraj ustavljen ves letalski promfct in tudi nobena ladja ni odšla iz pristanišča. Tudi ulični promet je zeio otežkočen In se je zgodilo že več avtomobilskih nesreč, posebno, ker so v nekaterih krajih vsled nenavadno ostre zl-me zmrznila tla- Samo včeraj 4e je ponesrečilo nad 20 avtomobilov- ..Španska'* v Beogradu BEOGRAD, 24. januarja. Radi razširjanja »španske bolezni« bodo v kratkem zaprte vse Šole. Danes je bil ustavljen pouk na ženski realni gimnaziji in na mnogih oddelkih ostalih šolskih zavodov. Konferenca (Tlale antante BUKAREŠT, 24. januarja. Radi notra-nje-političnih izprememb v Rumunlji in Jugoslaviji se bo vršila prihodnja kon- UeHk požar na Cetinju KOTOR, 24.Januarja. Sinoči je na Cetinju do tal pogorel veliki in moderni »Grand Hotel«. Škoda znaša 6 milijonov dinarjev. . Celo poslopje je postalo z vsem inventarjem vred žrtev plamena. Gasilna dela šo bila nemogoča, ker je voda v vodovodnih ceveh zamrznila. Človeških žrtev ni bilo. Kako je nastal požar, ki je uničil ta znani in edini moderni hotel v Črni gori, še ni znanO. Blažena zadovoljnost. Pod kostanjem na Aleksandrovi cesti sedi na klopi možic, ki nosi velik reklamni lepak. Pride mimo gospod, ki se zanima za vsebino reklame in gai opozoriš »Vaš plakat je vendar narobe obrnjen!« »Ze vem, toda jaz imam sedaj, opoldanski odmor...« innnzscRKasr-masra vendar že niijskrorancjša služkinja z Din 150 mesečnih, prejemkov, plača letno Din 36 uslužbenskega. davka- Predočitno si sedaj'delavca z 800 -do 1-000 Din mesečnih prejemkov, ki mora preživljati številno družino 5 do 10 otiok. Ta človek doibresedno umira pijl lak°te- iji zgodi se mu kakršnakoli krivica, kakršnih je dandanes vse polpo, .radi katere bi moral iskati zaščite na sodišču. Toda, ker plačuje letno več nego 10 Din uslužbenskega davka, ni upravičen do potrdila o siromaštvu, ki ga oprošča visokih taks zn vložitev tožbe. Predočimo si.nešteto drugih kričečih primerov, nanašajočih se na nezakonske matere, kronsko vpoko-jence itd. Vsem tem je ?aprtn pot na sodišče, ki tako postane ustanova za bolje situirane, kar gotovo ni bil namer, zako- na- Želeti bi bilo. da bi sedanja vlada posvetila temu vprašanju, svojo pozornost, ker ni v interesu stvari, da se revnemu ljudstvu odvzame edina možnost zaščite, t. j, sodišče in da se tako povzro ča prav po nepotrebnem razburjenje med nižjimi sloji, ki je ravno sedaj najmanj na rnesim Poklicani faktoril naj proučijo, kako*se postopa v tem oziru v dmgih državah in naj izdajo nov zakon, kar pr! sedanjih razmerah ne bo povzročalo težko£, ali pa naj poskrbijo za pravilno interpretacijo obstoječih zakonov in dajo občinskim uradom točne direktivi da ne bo vladal glede tega popoln kaos. V vsakem slučaju, če torej ostane v veljavi tolmačenje delegacije min. fmanc v Ljubljani, pa se mora iz- Ipremeniti dosedanji maksimum davka za oceno siromašnovti, t. j. 10 Din let* no, ki je pač umesten za male posestnike (zemljiškij najemninski davek), nikakor pa ne za uslužbence (uslužbenskS davek), ker ne gre, da bi se glede tega z uslužbenci z Din 800 mesečnih prejem kov enako postopalo, kakor z. onimi, ki imajo mesečno Din 5000 prejemkov, pri Čemer se mora seveda upoštevati tudi ostale pkolnosti (število družinskih članov, itd.). r Je to zelo važna socijalna zadeva, ki zahteva, takojšnjo pravično rešitev. Pričakujemo, da_se bo to tudi-zgodilo in s tem potrdilo, da ljudstvo n! zaman verovalo v izboljšanje razmer pod novimi razmerami, ki so sledile ukinitvi vidov* danske ustave. Ali f« nai narodnMteraifnbni organizacij® strnaioJ Pri krizi našega narodnoobrambnega 'dela, ki se je pojavila v zadnjem času ne samo pri nas v Mariboru, ampak tudi pri nekaterih večjih podružnicah Jugo-slovenske Matice v ljubljanski oblasti, stopa v ospredje vprašanje o združitvi vseh naših narodnoobrambnih društev. Dasi se je to vprašanje pojavljalo že nekaj let, je šla naša javnost — in tudi vodstva dotičnih organizacij — kar preko vsega po svojem starem tiru naprej. Pač, enkrat je bilo le prišlo med dvema glavnima organizacijama do nekakih pogajanj- Pa Še ta so bila menda samo pismena. Takrat se ni našlo poti do sporazuma in tako je ostalo vse lepo pri starem. Da pa je ravno zadeva združitve vseh naših narodnoobrambnih institucij dovolj važna, je razvidno tudi iz tega, ker jo navaja odstopivši odbor naše podružnice Jug. Matice med vzroki odsso-pa. — Zato ne bo odveč, ako si ogledamo to vprašanje malo bliže. Naša najstarejša in najzaslužnejša narodnoobrambna organizacija je CMD, ki deluje že nad štirideset let. Njenih velikih zaslug na tem polju ji ne kratijo niti njeni nasprotniki. Ne mnogo manjšega pomena pa je bilo tudi njeno prosvetno delo v preteklosti. Skoro dvajset let sta obe slovenski politični stranki delovali skupno pod njenim okriljem. Potem pa se je bilo strankarsko življenje tako poostrilo. da niti na tem polju ni bilo več mogoče skupno delo. Politika je enotno pot razcepila. In v tistih prvih letih raz-dvojenja, ko se je ustanovilo konkurenčno društvo »Slovenska straža«, je CMD doživela največji razmah, od katerega deloma še danes živi. Zakaj v povojni dobi je tudi pri njej nastopilo hiranje in stagnacija. Tudi ona mora danes iskati poti do zopetnega poživljenja. Po prevratu se je ustanovila z velikim navdušenjem Jug. Matica. Reklo se je, da je treba delo deliti. To je vse lepo in prav, a treba je deliti razen dela tudi dohodke. Po nekaterih dela in dohodkov obilih letih, se v zadnjem času tudj pri njej kaže nazadovanje in hiranje. Poleg CMD in JM se danes vsij na papirju vedno bolj oživlja »Slovenska straža«, o kateri se je splošno že sodilo, da je že utonila v JM. Kakšen je njen gmotni uspeh in kakšen moralni, o tem sc nič ne čuje. Poleg vseh teh treh naših narodnoobrambnih organizacij še včasih zabrni »Gosposvetski zvon«, za-šumi ,Soča« in morda še katero drugo društvo. Slovenci smo po številu in po premoženju majhen narod v primeri z drugimi- Narodno-obrambnega dela smo sc učili od Nemcev, ker smo bili k temu primorani ravno po njih- In če smo odkriti, moramo priznati, da so bili Nemci v tem oziru s svojo premišljeno sistematiko in z žilavo vztrajnostjo tudi nam dobri učitelij- Nemci kot velik, gospodarsko izborno šolan in podprt narod, so imeli do prevrata dvoje gjavniii obrambnih društev: »Schulverein« in »Sudmarko«. Po prevratu pa so obe dru štvi spojili v eno samo, ki pa faktično dela v mnogo težjih povojnih razmerah več, kakor sta pa preje delali obe skupaj. Seveda je sedaj delo dokaj drugačno, kakor je bilo nkdaj, ker so tudi časi in razmere drugačne. Tudi drugi močnejši narodi kakor m pr. Čehi, Italijani imajo le po eno narodnoobrambno društvo. Seveda imajo pa ta društva svoje posebne odseke, na katere so vse delo porazdeli- Tako postane vse delo enotno iti pregledno, kar ni male važnosti pri tako raznolikem delu. Prav tako važni pa so gmotni prispevki, ki se vsi centralizirajo takorckoč v eni roki in se potem usmerijo na razne strani po potrebi in možnosti. Na ia način je možna točna evidenca potreb in dela, možna pa je tudi pravilna razdelitev podpor. Ako je pa več sorodnih si društev, kakor je ta slučaj pri nas, se pa često pri delu in podporah zanašajo eno na drugo in tako lahko ostane mar-sikako važno delo neopravljeno, marsi-kaka podpore potrebna institucija brez podpore, ^ medtem ko dobi ena in ista stranka Često podpore od dveh strani, dasi je morda niti od ene ni vredna. Tudi taki slučaji so se že dogajali pri nas še ne posebno daleč od Maribora. Torej ti razlogi govorijo odločno za enotno organizacijo vsega narodnoobrambnega dela- Pa si poglejmo še gmotno stran vprašanja-Velika hiba ni samo v tem, da imamo pri nas vse preveč društev, in da vsako izmed njih zahteva svoj obolus ne samo od svojega članstva, ampak tudi od drugega občinstva. Glavni vzrok je ravno v tem, da imamo tudi preveč narodnoobrambnih društev, ki vsa reflektirajo na gmotno podporo skoro vedno enih in istih ljudi, t- j. od naše inteligence, ki je že sama obubožana. Zato ni čuda, če se tudi vsled tega vzbudi v darovalcih odpor, ko jih kar troje ali pa petero pobira v eni in isti namen. Pri enem nabiralcu sc izgovorim, da sem že dal drugemu narodno-obrambnemu društvu, pri drugem pa, da sem dal prvemu, ali tretjemu itd. V resnici pa nisem dal nobenemu. Ako bi bilo pa samo eno društvo z istimi cilji, bi ne vzbudilo odpora enkratno pobiranje članarine ali pa drugih prispevkov, tudi izgovora ne bi imel ni-kakega in pri tem bi še daroval po možnosti več. ker bi imel zavest, da imam potem mir-Nekateri zagovarjajo obilico takih organizacij s tem, da se na ta način pritegne res vsa javnost k prispevkom. To pa ne drži. Zakaj potem bi morala naša narodno-obrambna društva krasno pro-spevati, ker jih je toliko. Dejstvo pa*je, da vsa hirajo. Sicer si pa lahko odkrito priznamo, da je nad %"/« vsega narodnega davka že od nekdaj slonelo na ramenih naprednega občinstva. Nas bi to veselilo, ako bi mogli čimpreje ugotoviti, da je postalo razmerje v tem oziru drugačno. A nimamo mnogo upanja- Zakaj trpka resnica je, da mislijo nekater-niki, da se mora tudi narodno-obrambno delo upreči v — strankarski voz. mariborsko gledališče REPERTOAR: četrtek. 24. januarja ob 20. uri »Divja raca«, ab. C Kuponi Petek, 25. januarja. Zaprto. Sobota, 26. januarja ob 20- uri »Na cesaričino povelje«, ab. B. Kuponi. Nedelja, 27. januarja ob 15. uri »Adieu Mimi«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Učiteljica*. Kuponi. Nedelja v mariborskem gledališču. V nedeljo ,27- tm. popoldne se vprizori ve-lczabavna in moderna opereta »Adieu Mimi« pri znižanih cenah. — Zvečer ob 20. uri se ponovi krasna Niccodemijeva drama »Uči^ljica«. Za obe predstavi ve ljajo kuponi. ČUataica v Gradcu je imela 20. tm. svoj redni občni zbor. kateremu je prisostvoval tudi častni član g- konzul Omčikus, velik dobrotnik in zaščitnik našega življa v Gradcu- Odbor se je sestavil sledeče: Predsednik dr. Ivan Klasinc, podpredsednik Ivan Ilren, tajnik cand. inž- Ivan Kreft, namestnik Malči Zemljič, blagajnik Ivan Bajec, namestnik cand. inž. Dimitrij Kimovec. knjižničar Josip Mayer, namestnik Jovo Despič, revizorja Ferdinand Leske in I. Ledinek. Čitalnica posluje v Klostenviesgasse 5/1. Svefosavska proslava v Katini v nedeljo, dne 27. tm. ob 10. dopol- dne liturgija, zvečer ob 20. koncert in zabava. 151 V restoranu. Gost naroči zrezek. Natakar prinese velik krožnik in na njeni majhen komadič zreška. Gost vzame nož, obrne parkrat meso in ga zabode z nožem, na kar pravi prikimajoč z glavo: »Da, gospod natakar. Če izpade zrezek tako dobro kakor ta poskuš-nja, mi ga lahko mirno prinesete.« Pri fotografu. — Ali ne bi midva raje počakala šc nekaj dni s fotografiranjem?. Danes imate tako strašno otekel nos! —- Ne, ne. to ravno potrebujem za dokazilo •.. Mariborski ia dnevni drobiš Razpust stranke g. Zagorskega- Tudi Maribor jc imel svojo stranko, čije predsednik je bil g. Zagorski. Radi njenega plemenskega naziva »Slovenska neodvisna gospodarska stranka« jo je doletela sedaj ista usoda kkor predvčerajšnjem SLS in SKS v Ljubljani-Včeraj popoldne je obiskal g. Zagorskega v njegovem stanovanju v Tattenba-chovi ulici uradnik policijskega komisa-rijata g. Anton Pavletič in izročil predsedniku stranke dekret o razpustu. Zapisnik je bil hitro napravljen. Strankina imovina je obstojala v dveh pečatih- Za-gorsldjeva skrinjica pri poslednjih parlamentarnih volitvah 11. septembra 1927- je bila osma — poslednja- V* njej so našli v Mariboru 39 glasov, po vsem volilnem okrožju pa nekaj čez 400 kroglic. Olepševalno društvo za magdalensko predmestje ima svoj redni letni občni zbor, v soboto, dne 26. januarja ob 20. uri v gostilni F r i e d a u, Tržaška cesta. Vabimo člane društva, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence ima v soboto, dne 26- tm. ob 5- popoldne v konferenčni sobi moške kaznilnice v Mariboru svoj redni letni občni zbor-Na sporedu je poleg poročil društvenih funkcijcnarjev tudi volitev novega odbora. Vabljeni so vsi društveni člani. Rekrutacija mladeničev, ki niso pristojni v Maribor. Mladeniči, naborni obvezniki rojstnega letnika 1904 do 1909, jugoslovanski državljani, ki stanujejo v mestu Mariboru, a niso v Maribor pristojni, se opozarjajo. da se morajo, ako hočejo zadostiti letošnjemu naboru v mestu Mariboru, zglasiti v mestnem vojaškem uradu, Slomškov 'trg št. 11, pritličje, desno soba 3 in sicer med uradnimi urami od 11. do 16. po sledečem redu: r. 1- 1904 in 1905 dne 28., 29., 30. januarja; r- 1. 1906 in 1907 dne 31. januarja, 1. in 4- februarja: r- 1. 1908 in 3909 dne 5., 6. in 7. februarja- Vsak naborni obveznik mora prinesti seboj krstni list in domovnico, oziroma na rojstvo in domovlnstvo se nanašajoče dokumente, ter kolek za D-5 n 5 za tozadevno prošnjo, ki se bo poslala pristojnemu sreskemu poglavarstvu v svrho priključitve dveh izvlečkov iz re-krutnega spiska, ker naborna komisija ne bo pregledala nobenega tujega nabornega obveznika, ako se ji ne bo predložilo teh izvlečkov. Onim mladeničem, ki bivajo v Mariboru in so pristojni v naj-bližnje okoliške občine, ni treba vlagati prošenj ker se bodo morali udeležiti nabora z njihovimi pristojnimi občinami, Osebje policijskega komisarijaa v Mariboru izkazuje naslednji stalež, izdan o priliki sestavljanja statistike: 3 konceptni uradniki f fakultetno naobra^-bo. 2 sieska nndzornika policijskih agentov, 4 policijski manipulacijski uradniki, 6 okoliških nadzornikov polic, agentov, 1 polic, agent-fotograf in daktiloskop, 11 polic, agentov, 1 pisarniški zvaničnik, 5 pisarniških zvaničnic in 2 služiteija; vsega skupaj 35 oseb. Kdor pozna, kako ogromei; posel imajo obvladovati pisarne komisarijata, se mora naravnost čuditi, kako je mogoča tako redna ekspe-ditlvnost pri tako malem številu uradui-štva- L izredna službena vestnost in požrtvovalnost uradništva z vodjo g. nad-svetnikom Kerševanom na čelu omogoča točno opravljanje poslov. — Stražni-ov je v Mariboru v mestu 50 plus dva nadzornika straž in dva uradnika straž. Pri obmejnem polic, komisarijatu je 15 stražnikov, pri velikem županstvu 3 in pri policijskih zaporih 3- Živinski sejem v Mariboru. Na živinski sejem, ki se jc vršil dne 2-. tm. v Mariboru, je b'Io prignanih 9 konjev, 14 bikov, 245 volov. 301 krava in 3 teleta, torej skupno 572 komadov. Prodanih je bilo 371, od teh v Italijo 106. v Avstrijo 56 komadov- Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din 8—8.50, poldebeli 7—7.50. plemenski 6-50—7, biki za klanje 6.75—-8—50, debele klavne krave 6.50—7, plemenske 5—6, krave za klobasarje 3.50. -4. molzne 5.50—6.50. beje 5.50—6-5U. mlada živina 6—8 Din- Kap je zadela avtoreferenta pri velikem županstvu g-Josipa Turčinoviča. Rešilni oddelek ga je odpremil v bolnico. Društvo stanovanjskih najemnikov v Ma riboru ima v nedeljo 27. tm. ob pol 10. dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti svoj redni letni občni zbor. Razen običajnih poročil, bo na občnem zboru tudi volitev novega odbora. Varnostne straže poveljstvo javlja danes v svojem dnevnem izvestju komisarijatu, da ni bil na novo nihče aretovan. Prijave so bile vložene le štiri: glede tatvine, nagle vož nje avtomobila, vožnje avtomobila brez luči in telesna poškodba; poročil pa je bilo troje: privedba na stražnico in 2 intervenciji- Gibanje fujcev. Sinoči se je na no, o prijavilo v mariborskih hotelih in javnih prenočiščih 42 tujcev; v zasebnih stanovanjih pa so sprejeli deset novih podnajemnikov. Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 15- do 21. tm. je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu 7 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer: 4 slučaji ošpic, 2 slučaja davice in 1 slučaj škrlatine- Dočim se je v Ljubljani zadnje dni influenca že epidemično razpasla, je našemu mestu, ki ima dokaj ugodnejše podnebje, dosedaj še prizanesla. Prater sv. Jožefa se že aranžira. 2e so prišli prvi »einl-sarji« komedijašev — t. j. vrtiljaki in gugalnice. Vsakoletna skušnja namreč uči, da je premalo prostora za vse te konjukturiste na god božjega rednika. »Dva meseca prej si je treba zasigurati prostor« — to je parola vseh aranžerjev studenškega praterja- — Kajti tudi v Studencih sc zida na veliko in seda] nastaja nov problem, kako nadomestilo bodo dobili preštevilni reflektanti na studenški prater. V Pariz in njegovo svetovnoznano zabavišče nas povede sokolska maškerada na pustno soboto 0. februarja- Ni videl Pariza, kdor pi obiskal prve njegove znamenitosti, slavni Maulin rouge. Njegovo rdeče mlinsko kolo zvabi slehernega tujca v vrtinec veselja in razkošja. Vrhunec raz posajenosti pa doseže zabava v »Rdečem mlinu« v predpustu. Od tam pride princ Karneval z vso suito in garderobo v Maribor, na pustno soboto v Narodni dom, in bo zvabil v svoje čarobno kolo mlado in staro. flaraastovic nastopi jutri v petek' ob 20. uri v kavarni „Evropart Tisoč In druga noč. Vsi narodi pravljičnega Orijenta: Turki, Indijci, Perzijci. Japonci in Kitajci bodo posetili veliko reduto 1SSK Maribora. Sultani, veliki moguli 111 maharadže s spremstvom suženj (ki so vso noč svobodne), kulijev, čarodejccv, prerokovalcev bodo zastopani v pestrih orijen-talskUi nošah. Budistični tempelj, vrelec mladosti, džungla, Ali Babina duplina s štiridesetimi razbojniki in druge zanimivosti tajinstvenega vzhoda, bodo posebnosti prireditve. Tisoč druga noč bo noč vseh noči. V gosteh pa bodo seveda tudi zapadnjaki: Španci, Grki in drugi- Klovni, Pijeroii in pravljične oseb nosti bedo skrbele za zabavo. — Torej kostumi obiskovalcem ne bodo delali preglavic, za vso ostalo pa bo v polni meri poskrbel prireditelj. 93 Pri pokvarjenem želodcu, nerednem prebavljanju v črevesih, slabem okusu v ustih, pri glavobolu, mrzlici, pri zaprtju ali hitrici in pri kolcanju pomaga že ena sama čaša naravne Franc-Jožefove gorke vode hitro in ugodno- Znameniti zdravniki, specijali-sti za želodec dokazujejo, da je uporaba Franc-Jožcfove gorke vode pravi blagoslov za želodec, ki je preobremenjen P° jedi in pijači. 2090 casam«, y.