SIMPOZIJ "SLOVENSKE NARODNE / NACIONALNE IDENTITETE"
SYMPOSIUM "SLOVENIAN NATIONAL IDENTITY"
SIMPOZIJ O SLOVENSKI NACIONALNI / NARODNI IDENTITETI - UVOD IN OCENA
VELKO S. RUS RAšIšKA 6 SI IOOO LJUBLJANA
Slovensko Društvo T. G. Masaryk za filozofsko antropologijo, za etiko ter za humanistične in družbene vede je 14. junija leta 2007 izpeljalo simpozij na temo SLOVENSKE NARODNE/ NACIONALNE IDENTITE. Simpozij smo imeli načrtovan že za leto 2005, pa se je vse skupaj iz različnih razlogov zavleklo. Kljub vsemu s tematiko nismo prav nič zamudili, ne le zato, ker je "vedno aktualna", ampak tudi zato, ker je podobnih simpozijev še vedno sorazmerno malo, čeprav gre za bistveno vprašanje slovenske nacionalne biti.
Na simpoziju, ki smo ga pripravljali nekaj mesecev in je potekal v sejni sobi Filozofske fakultete v Ljubljani, smo skušali zbrati različne oz. interdisciplinarne poglede na problematiko slovenske nacionalne/ narodne identitete. Tematsko so bili zaželeni zelo različni vidiki: sociološki, jezikovni, filozofski, književni, psihološki, zgodovinski, ekološki, ekonomski, etnološki, antropološki, športni, geografski, zdravstveni in vsi drugi relevantni vidiki, tako ali drugače povezani s problematiko slovenske nacionalne/ narodne identitete, vključno z vprašanji odnosa med T. G. Masarykom in različnimi vidiki slovenske nacionalne/ narodne identitete.
Določeno krajšo predstavitev smo skušali zagotoviti tudi tistim, ki iz različnih razlogov naslova oz. teme niso prijavili do 8. 6. 2007 in so se oglasili šele na simpoziju samem, nismo jih pa mogli uvrstiti v program.
Več kot 24 avtorjev z zelo različnih področij družboslovja, humanistike in psihologije je prijavilo svojo aktivno udeležbo na simpoziju, skoraj vsi so se simpozija tudi (aktivno) udeležili in velika večina je poslala svoje prispevke. V tem smislu gre za naslednje avtorje in njihove naslove:
-	Aleksander Lavrenčič: Petdeset let arhiva TV Slovenije: pomen arhivskega gradiva TV Slovenije za oblikovanje in ohranjanje slovenske nacionalne identitete.
-	Ddr. Stanko Gerjolj: Psihologija religiozne vzgoje in oblikovanje narodne identitete.
-	Dr. Maja Rus - Makovec: Narodna identiteta in (mentalno) zdravje: izbrani vidiki.
-	Dr. Vera Kržišnik Bukic: Terminološke dileme ob vsebinski aplikaciji atributov narodni in nacionalniv povezavi s sintagmo slovenska identiteta.
-	Mag. Martin Premk: Položaj Slovencev v svetu med obema svetovnima vojnama.
-	Dr. Vladimir Osolnik: Književnost in nacionalna identiteta pri Slovencih.
-	Dr. Samo Kristen: Slovenci in slovenska himna v londonskih govorih Jana Masaryka.
-	mag. Mirjana Petkovič: Nacionalna pripadnost mladih (s poudarkom na sprejemanju strategije družbenega razvoja v Sloveniji).
-	dr. Bojan Musil in mag. Miran Lavrič: Religioznost Slovencev v medkulturni perspektivi.
-	dr. Alenka Divjak: Esperanto med materinščino in tujimi jeziki.
-	mag. Ciril Gale: Pomen privatnih zbirk v luči skupnosti evropskih držav za ohranitev slovenske identitete.
-	Dušica Kunaver: Slovenska identiteta in današnja mladina.
-	Dr. Cvetka Hedžet Toth: Kocbekovo doživljanje slovenstva.
-	Dr. Bogomir Novak: Stanje politične kulture v Sloveniji pred prevzemom predsedstva v Evropski uniji.
-	doc. dr. Dragan Petrovec: Mozaik slovenskega značaja skozi portrete o (ne)strpnosti.
-	dr. Velko S. Rus: T. G. Masaryk kot zunanji simbol in skupni povezovalni imenovalec nekaterih temeljnih slovenskih identitetnih značilnosti ( Plečnik, Rostohar, "masarikovci", Sokol).
-	Tjaša Pavšič, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja: Politično in kulturno delovanje Antona Globočnika pl. Sorodolskega.
-	Tatjana Vokič: Slovenija na evropskem zemljevidu nacionalnih stereotipov.
-	Mag. Sladjana Mihajlovič: Odnos do socialnih reprezentacij v zvezi z vodenjem, samopodobo in zaznavo pravičnosti: primerjava študentov Slovencev in Neslovencev.
-	Petra Belina: Zaznave povezanosti z drugimi socialnimi identitetami pri "priročni" skupini slovenskih uporabnikov interneta (post hoc analiza posebnega ciljnega vzorca).
-	Skupina (so)avtorjev: Primerjalna analiza nacionalnih stereotipov/ percepcij in socialnih reprezentacij do nacionalnih kategorij "Slovenci/ Italijani in Francozi" (kratke predstavitve različnih empiričnih raziskav).
-	dr. Uroš Lipušček: Masaryk in slovensko narodno vprašanje med 1. svetovno vojno.
-	dr. Bogdan Osolnik: O graditvi lastne državnosti kot temelju slovenske nacionalne identitete.
-	dr. Vojan Rus: Slovenska identiteta in filozofska antropologija.
Za prijavljene udeleženke/ udeležence je bil značilen širok razpon v starosti,
dosegli smo ravnotežje v zastopanosti spolov, različnosti strok ( psihologija, teologija, filozofija, psihiatrija, sociologija, etnologija in kulturna antropologija, slavistika, književnost, geografija, novinarstvo, zgodovina, pravo ... ) ter raznolikost akademskih ravni in nazivov, od diplomantov/ diplomantk, do rednih profesorjev. Po predstavitvah je prišlo do živahne diskusije, ki se je kasneje, po večurnih predstavitvah in diskusijah, med nekaterimi aktivnimi udeleženci in drugimi obiskovalci simpozija (kar nekaj jih je bilo) nadaljevala še neformalno.
V celoti lahko simpozij ocenimo kot zelo uspešen, o čemer pričajo tudi številni zelo pozitivni "govorni" in pisni odzivi na simpozij. Nekatere izrazito empirično "obarvane" prispevke s simpozija smo objavili v rubriki "Psihološke raziskave", sicer pa je v pričujoči številki Anthroposa velika večina prispevkov objavljena v rubriki prispevkov s simpozija.
Gre za zelo zanimive in visoko kakovostne strokovne in znanstvene prispevke, ki bodo nedvomno odmevali na različnih ravneh slovenskega strokovnega in znanstvenega "prostora". Zaradi velike naklonjenosti, ki jo je požel prispevek spoštovane gospe Dušice Kunaver, njen prispevek objavljamo kot prvi, oz. kot doživeti uvod v obravnavano tematiko.
Pomembno se mi zdi opozoriti, da je bil simpozij izpeljan junija 2007, kajti leto 2007 pomeni hkrati tudi 70 - letnico smrti T. G. Masaryka (1850-1937). Prav se nam zdi, da smo to posebej poudarili, saj gre za izjemno aktualnost tako njegove misli, kot njegove dejavne usmerjenosti v oblikovanje temeljev demokratične in svobodne družbe, kjer naj bi bila multipla identiteta in suverenost vsakega naroda hkrati osnova Evrope narodov kot demokratične in svobodne celote, v kateri naj bi do polnega izraza prišla tudi naša, slovenska nacionalna identiteta.
Na koncu se iskreno zahvaljujem vsem udeleženkam in udeležencem simpozija, tudi obiskovalcem in obiskovalkam, zlasti pa vsem tistim, ki so svoj čas, trud in ustvarjalnost posvetili tako predstavitvi, kot kasnejši pripravi prispevkov.