PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Mt tUv * t>FFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU —NO. 1939. Mttd, D«. «, IN?, at tM pMl «Mlw al ikAri«I CMirn* o« Mvdi S. M* CHICAGO 23, ILL., 8. NOVEMBRA (November 9), 1944. FublUhed Weenly at 2301 8. Uwndale Av«. LETO—VOL. XXXIX. ZAVEZNIŠKIM VOJAKOM na upadal fronti preti od Nemcev, ludi kadar slednji bese, nešteto nevarnosti. Mine vseh vrst, ki se jim sprošujejo pod nogami, ali v stenah, ali pod žičnimi ograjami, la pa strelci ii zasede, ki iviifijo s smrtonosnimi svincenkami in bombami. NI čudno, če jih naši vojaki zasledujejo s vso mogočo opreznostjo, kot priča gornja slika. Kitajska končno le predstavljena v pravi luči CIANG KAIŠEK V STRAHU PRED ONIMI. KI SE ZOPER JAPONSKO NAJBOU BORE. — KITAJSKA PO 33. OBLETNICI REVOLUCIJE ZAVEZNIKOM ZAVITA V PLAŠČ REAKCIJE Radikalni listi v Ameriki in Angliji ves čas pripovedujejo, da je hvalisanje Kitajske samo farsa. Kajti čeprav je v vojni z Japonsko že nad 7 let, je sedaj z njo manj v konfliktu*to jc, v oboroženih sporih, kakor predno smo sc mi zapodili v vojno. Enakopravnost na papirju Ko so Japonci vprizorili svoj napad na Pearl Harbor, so v VVashingtonu in v Londonu smatrali, da se je treba osloniti na Kitajsko. Kajti le ona je z Japonsko direktno v boju in samo nanjo se je zanesti, da bo v tem konfliktu, predvsem Zed. državam za poražen je Japonske najbolj v pomoč. Toda vzlic vsem hvalospevom so se glasile vesti, oskubljene od cenzure, da Ciang Kaišek vztraja edino s pomočjo ameriških lend-leasnih dajatev in pa na pobudo angleško diplomacije. Dasi ni bila ne ena ne druga teh dveh pomoči izdatna, je vendar pomenila saj zaslombo v denarju, Ciang Kaišek jo je upošteval a ob enem zahteval, da zavezniki Kitajsko zares priznajo za enakovredno. To so storili. V vseh mednarodnih proglasih je Kitajska označevana za enakovredno Angliji, Zed. državam, Rusiji in pa Kanadi. Zadeva s Stillvvellom Vprašanje Kitajske je prišlo precej v ospredje z afero, v katero je republikanski predsedniški kandidat Dewey zavlekel par naših ponesrečenih diplomatov, in najbolj pa, ko se Je moral od tam na zahtevo kitajskega diktatorja čiang Kaišeka Posloviti ameriški vojni poveljnik general Stillweil. O tem ameriškem generalu pravijo, da so težk° prilagodi, da je jezno-^ m p« da sovraži diktatorja v < unkingu, ker se bolj briga, kako sebe ohraniti v sedlu, kot pa za vojno proti Japonski. r«ko je Sitllwell moral oditi, a ob enem je s tem povzročil vprašanje, koliko in v čem je Kitajska res naša zaveznica in čgpiu jo smatramo in'oglašamo za eno izmed štirih velesil, ki naj vodijo in varujejo bodoči svetovni razvoj. Kai je Kitajska? Po navodilih zavezniške propagande se je Kitajsko oglašalo za "demokracijo", in za izmučeno, krvavečo deželo. Oboje slednje je resnica. Kitajska je žrtev ne samo japonskega imperializma, ampak tudi tistih velesil, ki se sedaj proglašajo za njene zaveznice. Ampak trditi, da je Kitajska 'demokracija", ali da ima res pravico do enake besede v svetovnih odborih, kakor Zed. države, Velika Britanija in Rusija, bi bilo napačno. Kitajska pod Čiang Kaišekom diktatura, prav tako fašistična in korumpirana, kakor je bila Italija pod Mussolinijem. 'Nadaljevanje na 3. strani.) Kandidati za vladarje imajo v "demokracijah'' veliko podpornikov To vojno vodita v glavnem ameriška in angle-' ška vlada. Obe sta za demokracijo, ki pa bo zavržena čim bi pretila nevarnost posedujočim V Zed državah veliko laglje, kakor pa v Angliji, ker smo mi sedat glavna trdnjava kapitalizma Churchill in Roosevelt sta obetala ubežnim monarhom trone nazaj. Oba sta jima prirejala svečanosti in oba sta jima dajala priložnost) za "slavnostne^ govore, dasi ni niti enega izmed njih,'razen morda norvežkega kralja, ki ima toliko fazumg, do si lahko sam napiše svoj govor. V Proletarcu smo svoječasno protestirali proti Otonu Habsburškemu m državnemu departmentu, ki mu )e nasedel z ustanovitvijo nekakšne avstrijske divizije. Le en sam vpliven napreden .Slovenec se je dobil, ki je dejal, da se vz%rujavamo po nepotrebnem Ta isti Oto je minuli teden dospel na Portugalsko, da bo čim bližje Dunaja, ako m'če bo v njemu tedaj odločevala angleška in ameriška premoč Oto želi zasesti prestol. Ako bodo zavezniki besedo držali, da si bodo ljudstva sama volila svoje vlade, ga ne bo dobil. Ampak je ne' Nam je za ohranitev starega reda To se pravi, ne "nam", ampak vladajočim slojem Zed. držav in Velike Britanije, ki so na vladi. Kralj Viktor Emanuel je bil ohranjen na prestolu samo s pomočjo takozvanih "združenih" narodov. In Oto se lahko vrača samo in edino s pomočjo Anglije in ameriške vlade Albanski ekskralj Zoo razsipa v Angliji in se ponuja nazaj,v Tirano V Španiji Angl|ia intrigira za povrnitev dinastije, a njena nesreča je, da ni med odraŠčenimi člani družine pokojnega kralja Alfonza nikogar, ki bi bil kaj prida Zato sedaj mrcvarijo z idejo, do naj postane kralj Španije sin bivšega prestolonaslednika — šestletru deček' Kako navdušeno sta Churchill in Roosevelt svoječasno izjavila, da se bosta grški in jugoslovanski kralj vrnila na njuna trona, je znano, in sedaj se je menda tudi Rusija podala v to nečedno igro in pripomogla, da se bivši rumunski kralj Karol vrača nazaj proti Bukarešti. Pa italijanski dinastiji je pomagala A med narodi vre Neki poročevalec ameriških listov je nedavno pisal iz Rima "L|udje, s katerimi govorim, so v capah. Zašiti v njih, in obuvala pa taka, da jim ni besede Pa so rekli: Vidiš te vile? Razsvetljene so ir) v njih se goste ameriški in angleški višji častniki. Prej so se gostili v njih Hitlerjevi oficirji in do te vojne pa Mussolini in njegovi ljudje A le počakajte ... Naš dan pride. •" In tega dne se boje vsi, ki so stebri stqrega reda in vsi, ki žive od izkoriščanja, pa naj bodo v Washingtonu, Londonu, v Parizu ali pa v Rimu Milijone dolarjev potrošenih v volilni kampanji--čemu? Glavni volilni odbor republikanske stranke ie ie pred več tedni kongresni komisiji, ki vodi račune o kampanjskih izdatkih, poročal, da je nabral blizu dva milijona dolarjev. Demo-kraški pa ie oznanil, da je do istega dne prejel en in tri četrt milijona dolarjev. V isti dobi so dobili lokalni odbori demokratske in republikanske stranke nadaljne milijone, vrh tega pa so za eno ali drugo stranko vodili kampanjo še vsake sorte časopisi in pa unije CIO, indirektno p« tu in tam tudi unije AFL. Običajno se potroši v predsedniški volilni kampanji od obeh vodilnih strank okrog 20 milijonov, nevštevši postranske kampanjske izdatke. V minulem volilnem boju pa sta vodilni stranki, vštevši politični qd-bor CIO. in pa s vsemi drugimi postranskimi kampanjskimi odbori, potrošile nad en dolar na vsakega volilca. Kongresni zapisnik sicer ne bo izkazoval tolikšne vsote. A to, da je bila zapravljena, tega nihče ne taji. Kar je pri tem vaino je to: Komu se je izplačalo vložiti v volilni boj 50 milijonov dolarjev? In čemu je obema strankama toliko bogatašev in pa korpora-cij prispevalo enake zneske? PIONEER.PRIREDI ZABAVO V PRID VOJAKOV Chicago. — V soboto 11. jjo-vembra priredi društvo Pioneer SNPJ veselico, katere prebitek je namenjen vojakom, ki so člani tega društva. Vršila se bo v jednotini dvorani. Vstopnina je prosta Vabljeni so vsi člani SNPJ in drugi prijatelji. i* PREŠEREN" BO IMEL KONCERT 19. NOV. Chicago, III. — Kulturne priredbe so postale v tej naselbini precej redke, Vojna je menda baš te vrste organizacije najbolj prizadela Toda moški pevski zbor "France Prešeren" prireja svoje koncerte kot običajno, četudi so vojne razmere tudi njemu odvzele precej moči. Svoj jesenski koncert prireja v nedeljo 19. novembra v dvorani SNPJ. Vstopnice so po 50c. Poleg koncertnega programa bo vprizorjena tudi kratka igra, potem pa bo plesna zabava. Vsi dobrodošli. Angleški delavci za "strog" mir z Nemci in Japonci KONGRES ANGLEŠKIH UNIJ ZAHTEVA, DA SE SMATRA ODGOVORNIM ZA VOJNO VES NEMŠKI NAROD. — DRUGA ZAHTEVA JE SOCIALIZACIJA IN VZAJEMNOST Minuli kongres angleških delavskih unij je bil dokaj burna stvar. Kajti delavsko gibanje v Angliji — posebno na strokovnem polju, pomeni veliko več, kakor pa delavske unije v Zed. državah. Angleške delavske unije predstavljajo Lttoro ves angleški proletariat. Vrh tega so enotne. Prednost pred ameriškimi pa imajo posebno v tem. da so tudi politično aktivne, ne tako, kakor so bile v minuli kampanji tukaj unije CIO, ampak samostojno. Kakšen naj bo mir s Nemčijo? Ena izmed zelo velikih spornih točk na kongresu delavstva angleških unij je bilo vprašanje bodočih odnošajev z Nemčijo. Ena struja je za taktiko sprave in popustljivosti. Trdila je, da se nemškega naroda ne sme kaznovati za zločine, ki jih je storil Hitler, niti se ne sme nemškega naroda zamenjati s kliko, ki je organiziran« v nacijski stranki. Zagovorniki te ideje so argumentirali, da če ne bomo z nemškim narodom človeško ravnali, ga bomo se bolj odbili in bo zagrenjen še bolj kakor po prejšnji vojni, kar bo iiftelo čez 10 ali 20 let še težje posledice. "Vsi so krivi" Pred otvoritvijo kongresa jc v vodstvu delavskih unij prevladoval prvi nazor, to je, da se nemškega naroda ne sme smatrati za isto s Hitlerjem, v Angleški delavci so v tej vojni veliko trpeli. Nemški letalci so jim rušili hiše in pobijali žene in otroke. A vendar ni bilo tolikšne jeze, da bi zahtevali maščevanje nlid nemški narod. Manjšina pa je to vprašanje pritirala na kongres in zmagala. Z dramatiziranjem tragedij, ki so jih povzročili nemški bombniki na Angleškem, in pa vsled pomanjkanja odpora proti hitlerizmu v tretjem rajhu, je opozicija, ki je šla v debato z geslom "zob za zob" dobila več in več zaslom-" be med delegacijo in končno tudi zmagala. To je bil v Angliji minule dni najvažnejši dogodek. Kajti na Angleškem delavstvo šteje in v marsičem tudi odloča. Apel zastopnikov sovjetskih unij Morda bi konservativna, zmerna struja zmagala vzlic vsemu, da bi se v spor ne ume-šali zastopniki unij Sovjetske zveze. Ko so oni dobili besedo, so tako dramatično opisali divjanje Nemcev, ki so izvršili grozodejstva tako na debelo, in ne da bi se kdo v tretjem rajhu zgražal radi tega, da so delegati angleških unij — hočeš nočeš, priznali, da je kriv nemški narod, ne samo njegov Hitler. Socialni problemi Kongres se je mnogo pečal tudi s socialnimi vprašanji. Dasi ima Anglija boljše socialno zavarovanje, kakor ga imamo v tej deželi, je kongres zahteval še boljšega, ki je deloma bil že sprejet za izvedbo po vojni. . Toda delavstvo v Angliji, ve, da- so to le drobtine. Zato zahteva, da delavska stranka na svoji prihodnji konvenciji, ki se bo vršila v novembru, zahteva popolno socializacijo in socializem. Ob enem, da deluje za združenje vseh unij po svetu v skupno internacionalo. Poleg zastopnikov ruskih unij so bili na kongresu tudi delegati ameriške delavske federacije in unij CIO. Delavci, podpirajte Proletarca kot podpira ob vaše napore tn boj«! SPREMENIMO KLUB DVESTOTERIH V KLUB TRISTOTERIH Detroit, Mich. — Ko je klubu Dvestoterih manjkalo še osem članov do kvote, me je žena opozorila, da če ne pošlem hitro svojega petaka, ne bom njegov član, ker me bodo drugi prehiteli. Imela sva o tem kratko "debato", nato je bil stavljen pred- log in podpiran, da se naj prej- w ' . . . šnji predlog Joška Ovna ppruši V porušenem Londonu in klub dvestoterih spremeni v ie veliko dela klub TRISTOTERIH. Torej prijatelji tega lista, dvignimo kvoto članov kluba na tri sto! Proletarec mora naprej in enako tudi naša pomoč za njegovo vzdrževanje, čas za to akcijo je sedaj ugoden, tore nadaljujmo z njo. Kaj mislite vi? Ignats Travnik. V zbornici poslancev v Angliji je bilo poročano, da je zaposlenih v Londonu pri gradnji novih stanovanj in pri popravljanju poškodovanih 132,000 stavbinskih delavcev, ali trikrat toliko kot 1. 1940. ko so Nemci začeli z vso svojo močjo rušiti to drugo največje mesto na svetu. Volitev je konee-ne pa socialnih vprašanj! Predsednik Roosevelt je velikokrat poudaril, da trpi na izgubljanju zdravja vsled nezadostne socialne zaščite ena tretjina prebivalcev te dežele. Pa tudi v pomanjkanju živeža jih |e toliko prizadetih. Newyorški župan La Guardia se je pridružil Rooseveltu posebno v oglašanju socialnega zdravstva. New York je veliko mesto in v njemu jc poleg bogastva strašanska beda. Župan si je zamislil, da naj se zvezna vlada briga ne le za službe, temveč le posebno za ljudsko higi-jeno. Nešteto ljudi v Ameriki umrje, ker nimajo sredstev, da bi plačali zdravnike in bolnišnice. 14» Guardia meni, da je to ogro- mna potrata narodnega sdrav* stva. Kajti ti ljudje, ki jih pu-stimo umirati, so delavci. Ker jih Isgubljamo, ly» hi lahko pro-ducirali, škodujemo svoji deželi. 2e v minulem poletju je La Guardia predložil mestnemu svetu načrt sa socialno zaščito, o katerem misli, da bi bil eden najboljših, kar jih je še bilo doslej uveljavljenih. V svoje območja uključuje blisu dva mili* jona prebivalcev newyorškega mes'a. Vsakdo, ki prejema manj kot $1,000 na leto, bi bil zavarovan v tem skladu. Plačeval bi v zavarovalninsko skladnico 2 odstotka svoje plače in enako vsoto naj bi plačeval sanj delodajalec. La Guardia bi menda rajše, da bi to zavarovalninsko vprašanje prevzela svezna vlada. Kajti on ve, da čimboljie hode zavarovalnine za delavce v New Yorku, toliko manj vsroka več delodajalcev bo selilo svoje tvornice na jug. eno drugo skrb je israzil La Guardia. Delodajalci niso edini nasprotniki socialne zaščite, oziroma socialnega zdravstva. Pravzaprav ao zanj. pogojno, da so ga delavci pripravljeni plačati. Glavna ovira socialnemu zavarovanju za zdravniško nego so zdravniki. Namreč tisti, ki so poglavarji ameriške zdravniške komore. Ta je v svojih socialnih nazorih strašne reakcio- narna. Edina briga ji je, da hi zdravniki čimveč služili in da bi se bolnikom ne dajalo nikakih prednosti. Ce si reven, je tvoja krivda in za revne so okrajne bolnišnice. Ce pa "lahko" plačaš. tedaj plačaj! Tako se dogaja, £a mora nič koliko revnih ljudi v prerani grob, ker tisto, kar je zanje določeno v prid takozvanega javnega zdravstva, nič ne pomeni. Kadar si težko bolan, ti svetujejo "dobre" zdravnike, ki "veliko" računajo. Newyorški *u-pan, ki o tem raketirstvu veliko ve, ga je skušat v minuli kampanji poriniti saj nekoliko v ospredje, pa se mu ni posrečilo. A problem, ki bi ga rad rešil, pa je tu kakor je bil. Konferenca v nedeljo 26. nov. v Waukeganu bo izredno važna V nedeljo 26. novembra ob 10. dopoldne se snidejo v Slovenskem narodnem domu v Waukeganu zastopniki društev, klubov in gospodarskih zadrug, ki pripadajo krajevni organizaciji Prosvetne matice in pa JSZ v Milwaukeeju, Sheboyganu, West Allisu, Waukeganu, No. Chicagu in pa v Chicagu ter v sosednih krajih. Dve važni stvari bosta na dnevnem redu, poleg vseh drugih točk, ki so prav tako važne. Ampak glavni bosta jugoslovanski relif in pa delavska politična akcija v tej deželi, z ozirom na minule predsedniške volitve. VsVi društva in klubi v severnem lllinoisu in vsa v sosednem Wisconsinu so vabljena, da pošljejo delegate. 0 delu te krajevne organizacije bo poročal njen tajnik Anton Garden, ob enem se bo udeležil razprave glede delavske politične akcije in seveda tudi glede pomožne akcije. Chas. Pogorelec bo poročal o našem tisku, o agitaciji za Proletarca in o JSZ ter Prosvetni motici. Frank Zaitz pa bo poročal z ozirom na situacijo v Jugoslaviji irf o gibanjih, ki so bila ustanovljena nji v pomoč. Vsa pridružena društva so bila povabljeno, da naj pošljejo zastopnike na to zborovanje. Ako jih v vašem društvu še niste izvolili, storite to sedaj. Vstop na zborovanje svoboden tudi drugim članom. Vsi, ki se zanimajo, dobrodošli! ProletiVer, WenAer R, PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. - . _ .-r—^---------- . . .a „. , - IZHAJA VSAKO SREDO. tadaja Ji\|Ml*T«B«b Dalavcka TUkova« Dr^ka, C kiča g IU. TI—Wl GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih drtavan xa celo leto $8-00; sa pof leta $1.7$; sa četrt leta $1.00. lnoiematvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ nsiem uradu lujposneja do pondeljka popoldne sa priobčitav v številki tekočefea tedna. m _ PROLETAREC I . «■ <* n . Publiahed every Wednea vlade, ob enem tako vstraj no vsiljujejo narodom kronane glave, pa če jih hočejo ali ne? Le kako si ti ljudje razlagajo detnokroeijo. fn mi ntkaker ne gre v glavo! POVESTNI DEL FRANCE BEVK: IIE<; PIICII SENCO (Nadaljevanje.) Pomežiknil sem proti nji, da je pobledela. Demon je sedel vame. Iz duše se mi je zlobno zakrohotalo. Ko sem nato napol zaprl oči. sem izpod pepela daljnega ljubosumja izgrebel človeka, ki ji ni bil tuj. Hranil sem vtise pogledov in kretenj iz tistih ur, ko je bil v hiši; tisti-krat nisem razumel, zdaj so dobivali jasno lice. Kadarkoli sem videl tega človeka, sem občutil čuvstvo, podobno občutku zahrbtnega smeha. Vse je izginilo, razmerje do gospe se je izpre-menilo, to ni izginilo in se ni iz-premenilo. Stokrat je zinila gospa besedo: "Radi vas sem zablodila tako daleč. .. Radi vas sem nič-vrednica ..." Nikoli ji nisem dejal ničesar, kot človek, ki se boji obračuna. Kakor da je vse storila radi mene, v nji pa ni bilo niti sence poželenja. Zdaj sem izgovoril besedo: "Molčite o zvestobi... Nezvesti ste bili že davno . .." . "Lažete!" To je bilo edino sredstvo, edin razlog za izpodbijanje moje smele trditve. Jaz pa sem mrzlo izrekel besedo, kakor je bila že dolgo pripravljena, in sem čakal le ugodnega trenutka, da jo vržem v obraz. Zadnja karta je pala. Čakal sem nem, z odprtimi usti... Medlo sem se spominjal ljubezenske zgodbe, ki mi jo je ob veseli uri pripovedovala o tretji osebi. Neka podrobnost je preveč sličila nji. Ta podrobnost je ostala v meni, nanjo sem oprl svojo trditev. Gospa je zaklopila oči, ustnice so se ji tresle. Priznala mi je ... Zgodbe mi ni ponavljala, ker sem jo vedel že prej. V lastno začudenje mi je ob tem sila neprijetnem občutku izpreletel ude srd. Bil sem varan v preteklosti. Gnus se me je polastil vsega, dvignil bi se bil in pljunil nanjo ... Vzel sem klobuk kot neštetokrat poprej in odšel. Lojze dolgo nisem videl, v svoji podstrešnici sem razmišljal o sebi in o življenju. Bilo mi je silno neprijetno. Nisem bil ne dijak, ne samostojen človek. Kakor vlak brez tračnic. Stopil sem iz rednega živlenja in s ceste na stranpota in nisem hodil kot drugi ljudje. Zaničeval sem enolično&i življenja, pa sem vseeno hrepenel po urejenih urah in želel stopiti v vrsto ostalih ljudi. Vzel sem ravnilo in ga vrgel skozi okno v globočino, kakor da merim možnost svojih misli. Tedaj je nekdo potrkal na vrata moje sobice. Prvi človek,' ki je prišel k meni. Bila je Loj-j za. Začudil sem se in moje veselje je hkratu okrenilo vse mo-; je misli. Kaj bi s človeško družbo? "Bala sem se, da se ti ni kaj j pripetilo." Njeno čuvstvo je bilo iskreno.; Položil sem roko okrog njenega pasu in kakor da se bojim za-1 njo, sem dejal: "Ali me boš čakala?" To ji je delo prijetno. "Bom," j je dejala in me pogledale hva- i ležno. "V Italijo moram prej." je pristavila čez par trenutkov pomisleka. Meni je zastalo srce. Prepričan sem bil, da je njena preteklost, zavita v meglo, zame že docela zaključena in njeni duhovi j ne bodo strašili po mojem življenju. Branil sem se grenkih sporni-1 nov, ki so strašni in jih nikoli > nisem mogel prenesti. Najbolje vedeti ničesar. Ali: Najbolje znati vse, da skleneš s svojo' dušo račun. Tako pa vstaja duh za duhom, eden je j strašnejši od drugega in vedno' se bojiš, da se jih sto ne prebudi. 2enske so neverjetno lahke in mislijo, da so moška srca kamen. Lojza ni razumela, zakaj sem postal redkobeseden in so moje oči tako čudno gledale. Ko me je stisnila za roko in dejala: "Kaj ti je ?" sem ji povedal. "Ljubimca imaš v Italiji." "Saj veš, da sem ga imela." "Se vedno ga imaš," sem presekal njeno besedo, ki se je spretno izmikala. "Ne. Nimam ga. On misli, da pridem." Gledal sem jo v dno zenice, ona ni umaknila pogleda. Zdelo se mi je, da ne laže, da je govorila resnico. Po premisleku in počasi sem dejal: "Piši mu!" ."Ne," je dejala. "Govoriti moram .. / Bila sem zaročena ..." Na te besede jo je popadla nerazumljiva žalost kot na večer najinega prvega zbiižanja. Prsi so dihale burno, lovila je sapo in besedo. Smilila se mi je, da sem jo tolažil in s tolažbo in usmiljenjem sem si uspaval težko srce... * Moja misel na Lojzo ni bila več čista. Motila jo je nejasna slika njene preteklosti; ko da bi jo gledal skozi zamazano šipo. Včasi sem se zdrznil v sebi, kakor bi se razburil sam nad seboj: "Kakšen pa si?" Le redko me je utolažila ta beseda. Četudi sem teoretično spoznal njeno upravičenost, je srce ni hotelo priznati; ponos in samoljubje sta se upirala do gnusa. Pazite na svoj električni pralnik i Donite Ic toliko obleke vanj, da dvigne vodo do označene črte. če bo *la voda preko nje, ne lahko razlije po zobčastih kolesih in Jih pokvari. Pazite na tvoje električne predmete. Nove je težko dobiti, ker so tovarne zaponlene z vojnimi naročili. Tudi popravila ae težko dobi, ker primanjkuje delavcev. PUBLIC SERVICE COMFANVOF NORTHERN ILLINOIS Zgodilo se je, da se je razmerje med nama za las izpremeni-lo, jedva toliko, da sva ga opazila. Besede so bile redkejše, bolj ostre, da me je Lojza par-krat strahoma pogledala: "Kai ti je?" "Nič!" In vendar mi je bJlo. Mnogo. Toliko, da sem ponoči mislil na to, da sem med učenjem gledal skozi okno in se nisem mogel otresti čudne predstave ... Nekega večera mi je razode-la, da gre čez teden dni na pot. Prosil sem jo za da)jši izprehod. Njive so vonjale v mamljivem vonju, gole murve so tekale ob robovih, solnce je črtalo dolgo rdečo progo čez oblake in čez pokrajino. Ta večer sva se pod vtisom skorq/§nje ločitve zopet zbližala. PHjela sva se za roke in govorila lepo, najlepše besede, kar sva jih poznala. "Pridi kmalu ..." "Čez štirinajst dni," je dejala s takim glasom, da se mi je zdelo, da je nekaj ostalo na dnu teh besed. Pomolčal sem, tajna bridkost mi je za hip zadrgnila grlo, nato sem zinil edino, kar sem mogel še reči: "Piši mi pogosto!" Obljubila mi je. Zdelo se mi je, da gre silno daleč, in da se za to silno daljavo, kjer zahaja krvavo solnce, skriva nekaj skrivnostnega zame. Nisem vedel, kaj. Ko sva v prazni, pusti gostilniški sobi sama sedela in poskušala,vino, je vzela Lojza iz torbice robec; jaz sem ji iztrgal torbico iz rok in pogledal vanjo. V torbici je ležal poleg majhnega kipca sv. Antona in roži-čka za srečo poročni prstan. "Čigav je ta prstan*" je segla moja roka po njem. "Moj ni," je zardela Lojza, njene oči so plaho pogledale Vzela je z nervozno kretnjo prstan in ga vrgla nazaj v torbico. "Če ni tvoj, čigav je?" "Moje sestre." "Čemu ga rabiš?" Prstan je bil sopet v mojih rokah, zgrabil sem jo za roko, prstan je zdrknil na njen prst. "Zakaj lažeš?" Lojza je postala bleda, njen obraz prepaden. "No, tedaj, prstan je moj." • "Čemu si ga rabila?" Pol iz odkrite skesanosti, pol iz neumljive trme je dejala: "Če sem spala v hotelih .. Ta njena skrivnost je bila vredna ljubezni. Vendar me je zadelo preveč, da bi hladno premislil vrednost tega priznanja Srdito sem pogledal in nisem dejal niti besede več. Njeno roko, ki se mi je v solzah laskala, sem odklonil. Vso pot domov sva šla sklonjena in molče, kakor dve živi silhueti v mraku večera. Ko se je Lojza poslovila, se mi je zdelo, da se poslavlja za vedno. Njen obraz je bil prepaden, temen, kakor od prejokane noči; zdelo se mi je, da se je postarala Bilo mi je težko. Obenem se mi je zdelo, da je prav. da odide, kakor da se z njo odmika neznana muka od mene. • Bilo mi je težko brez Lojze. Praznota je nastala v mojih urah, ženski akt na steni je znova oživel. Poglobil sem Se v učenje, misel na Lojzo je spremljala mojo energijo. Gospa Fani je zaklopila oči pred menoj vselej, kadar me je videla. Njeno telo se je upogni-lo, nikoli več ni govorila o sebi. Vedno je videla nasmeh na mojih ustih, tudi kadar se nisem smejal. Dvignila je roko in zamahnila z njo: "Č^mu se smehljate, človek hudobni?" (Dalje prihodnjič.) GLAS V PRID PROLETARCA Gallup. N. Mri. — Ze delj časa se pripravljam, da bi poslala svoj prispevek v sklad 200-terih, ki je že nadkrilil kvoto, in pa da povem par besed. Torej to storim (pc sil jam vsoto) skupno z Jennie Ma: inšek sedaj, en dolar pa je dal Frank Gantar. Zelo me veseli, da ima Proletarec toliko prijateljev. Saj pa jih je tudi vreden! Jaz ga pre-čitam takoj ob prejemu vsega, če le utegnem. Kako dobri so uredniški članki, Komentarji, dopisi, in pa članki sotrudnikov, kot sta Oven in pa Katka Zupančič. Zares ne bi smelo takega lista manjkati v nobeni slovenski družini.. "Big" Tonyju želim kar najhitrejšega okrevanja, da bi še dolgo razveseljeval naše ljudi s svojo koncertino. In če bi želje kaj pomagale, bi izrekla še eno: namreč, da se bi ta strašna vojna čimprej končala, seveda z našo popolno zmago. jonih dežel Evrope, vidite, da W —Ja, ja. Razumem. J cjana na Dolenjskem. Lepa hva- i Mr in Mrs Tomšiča sem pr- partizanstvo ni le jugoslovan- A —Ko je moja armada pro- ta obema za dobre želje, ki sta vič videla na zadnji združitveni skega izvora. Pojavilo se je po- drla do Stalingrada, je začela mi jih naslovila. Res sem bil že konvenciji SNPJ v Pittsburghu vsod, kjer je bilo kaj volje za moja zvezda bledeti. nominiran za kandidata \rvečna j upor in odpor. Koliko krvi so W.—Jaz bi te bil na to ne- lovišča, pa sem nominacijo od-i prelili za stvar, ki jo navadno varnost rad opozoril, i označujemo z "zlata svoboda!" A.—Himmel, zakaj me nisi? »Hočejo si jo izvojevati, dobro W.—Vselej, ko sem te klical, AMFKIftKl VOJAKI V FRANCOSKI RIVERI.— Beli in črni bojevniki pod sastavo strics Sama so delali in se borili, ds je poatal tudi ta del savesniške fronte uspešen. in ju takoj spoznala po sliki, ki je bila priobčena v Prosveti. Klonil. Moj karburetor se je Mrs. Tomšič je takrat hodila še umiril in ne razbija več kot sta- Qb palici. Upam, da jo sedaj več ra lokomotiva. Kp bo konec te- „e rabi, in da je popolnoma ga klanja, pa se bo menda spet okrevala. Spregovorila sem z dobilo dovoljenja za potovanja njima le nekaj besed, ko smo z avtom in takrat bom skušal skupaj sedeli na predstavi dra-prifurati tudi v springfieldsko me "Norec", ki so jo vprizorili vas igralci iz Clevelanda. Bilo je to /fekaj dni predno sem to na-1 v Slovenskem domu na Butler vedoč, da bodo mnogi padli za- so rekli, da govoriš v radio in njo in jo sami nikdar ne dožive. pretiš ter groziš vsemu svetu, A ker niso sebični, mislijo na in da s tem varaš njega in sebe. druge. Bore se namreč veliko, V mojih časih takih radio na- bolj za druge, kot pa zase. In v prav še nismo imeli, tem je moč uporništva. Ni ču- A.—Ali ni bila to sreča zate? dno. da so dali jugoslovanski Mogoče pa sem po radiu res pre- pisal sem se na poti od zdravni-1 Streetu partizani upornikom v drugih več govoril? ka oglasil pri Amškovi družini, deželah toliko moči in vzpod- W.—Zakaj "mogoče"? Menili smo se tudi o skladu 200- bude. A.—Prosim, ne draži me! Oba terih, kako napreduje itd. Pa je fr sva streljala kozle. dejal: "Na, $5, da ne bo prepo- ' Ko zašije po Evropi solnce W.—Torej preskrbi si žago. ino." Mrs. pa je dostavila: "Jaz svobode, upam. da ljudje ne bo- A.—Himmel sakrament. ali ti pa dodam dolar v tiskovni sklad. , .. , . .. ... . . do pozabili teh pet začetnih go- j nisem povedal, da mi ti ferfluh- Oba sta zelo vljudna in dobra |10/r[} *e tU renjskih partizanov. Upraviče- te komunisti tega ne bodo do- podpornika naprednih akcij, ni so. da jim ta stari evropski volili? Zato jaz ne bom žagal, Omenil sem že v enem prej- kontinent postavi spomenik vrh kakor si ti. (Podlago za ta dvo- šnjih dopisov, da mi je zdrav- Triglava. in nad njimi pa naj bi govor sem dobil iz H. I. Philipp- nik prepovedal alkoholne pija- stalno žarela baklja svobode, sovega vira. Drugo je moje.) če. Moja soproga .je bila vsled Naj bi plamtela ne samo v spo- , ft tega mnenja, da ker ona ne pije, min njim. temveč vsem sloven- Svinčnik sem do tu porabil in ker sedaj tudi jaz ne smem, Domov grede so se Tomšičevi ustavili v našem mestu Gallup; ker so pa videli preveč Indijancev, so jo odkurili dalje proti Kaliforniji. Ampak dvomim, da ! skim partizanom, možem in in dokler ne bo drugega, bo tudi | fantom — 100 tisoč izmed njih, nadaljevanje drobiža moralo ki so dali v prvih treh letih čakati. — John Chamazar. vojne življenje za osvoboditev - slovanskega naroda. In v tem URADA "BIG številu nis«, vštete ženske, star •ii Nekaj drobiža Chicago. — Zadnjič sem omenil skupino petih gorenjskih fantov, ki je spomladi leta 1941 pričela z uporom. Njeno edino orožje so bile tri puške. Ne topov, ne nič drugega takega, kar Je treba v "moderni" vojni, niso imeli. Toda so imeli ideje. In so vedeli tudi ne samo kaj nočejo. temveč kaj zahtevajo. * Ko danes čitate poročila iz okupiranih, ali pa iz že osvobo- čki in otroci, ki so jih italijanski in m»m*ki kanibali kar tako zlepa poklali. ft Izmišljeni pomenek med pokojnim kajzerjem in še vedno živim Hitlerjem: VVilhelm.—Ju-hu, Adolf! Kako Ti gre? Adolf.—Bodi tiho! Mar se ne zavedaš, da si mrtev in ausge-spilt"? W.—Ja. ali se ti ne? A.—Ako nikoli več ne slišin) tvojega glasu, bom zadovoljen. W—Verjemi, ne morem se vzdržati smeha ob misli, kako si renčal nad mano, češ, da jaz nisem bil sposoben premagati vsega sveta. Si ga ti? A.—Ah, pozabi tisto! Sicer pa imam dovolj drugih skrbi. Vrhtega pa so nad mano še fer-fluhte partizani. Na Balkanu so mi vse štrene zmešali. W.-rIz svojih skušenj ti svetujem — preskrbi si žago, drva ti bo že kdo dal. A.-—Ej, mene ne bo nikdar nihče videl drva žagati. Iz enostavnega razloga, ker mi fer-fluhti ruski komunisti tega ne bodo dopustili. W.—Nu, mislim, da kar je bilo zame dobro, bodo menda tudi tebi dovolili. A.—To je absurdno. Jaz sem dal nemškemu narodu voditelja, ki ga ne bo nikdar pozabil. W.—Po pravici si povedal. A.—Nu, pa bodi sarkastičen, če se ti zljubi, ampak zgodovina bo dokazala, da ti nisi bil nikdar klas vojskovodje, kakor sem bil jaz. W —Da, želim, da bi res bilo tako. Se nikoli v zgodovini ni bilo vojskovodje, ki se bi napram civilnemu prebivalstvu posluževal tako grozovitih, kani-balskih sredstev, kot se Jih ti. Zato sem vesel% ker bo zgodovina izpričala, da midva ne izhajava iz enega in istega razreda. A.—Kot vodja nemškega naroda imam veliko obsežnejši program, kot pa se je tebi o njemu sploh kdaj sanjalo. W —O tem se ne bom prerekal, o prosim, porflej, kaj se je t menoj zgodilo! A.—Da, dozdeva se mi — i°J« joj, da sem napravil zares veliko napako. čemu naj bi še prešala vino v najini kleti? Torej ne več! Grozdje je neznansko drago, kaj bi trošili zanj, če pa žlahtna kapljica, takozvana, ni več prijateljica tvojemu zdravju! Ampak se nisem podal. Zase. precej prostrana indijanska rezervacija in žive rdečekožci daleč naokrog. Pa tudi z branjari-jo se veliko pečajo, kar potnike še posebno zamudi in .pa olajša jih nekoliko. Sedaj je mnogo rdečekožcev zaposlenih pri zvezni vladi v municijskem skladišču, ki je nekaj milj izven mesta. — Marv Marinšek. T0NYJA Oakiand. Calif. — V Proletar- I rekel — dobro — pa bom cu št. 1934 sem poročal o naši- P11 mehke pijače. Toda poglej, ma sinovoma, ki sta bila tedaj j ^adar sva \mela obiske — s kak-nekje v Franciji. V naslovoma pa se je pripetila neljuba pomo- ta. ki jo sicer lahko pripišem ta-kozvanemu tiskarskemu škratu. Namesto Cpl. Frank Tomsic bi Trinerjevo grenko vino je dokaz, da ni nadomestila za preizkušenost Trinerjevo grenko vino je izdelek. ki je prišel v promet pred 57. leti. Pti izdelovanju tega zdravila so preizkušnje 57. let, ki omogočajo, da gre v njemu šnim veseljem sem postregel ljudem! Mar jim naj v bodoče vodo nosim na mizo? Ne, sem se uprl in kajpada zmagal, ker na trg kar je najboljšega. Za-moja soproga rada upošteva pomnite si, da ni nobenega nase moralo glasiti "Captain"' ne 1 tehtne razloge. Se posebno, ko domestila za Trinerjevo1 grenko pa "caprol" Če bi mu katera sem i* dejal, da bom od žalosti vino. Rabite ga po navodilih na ali kateri pisal, bi mogoče pi- umrl- če ne mo«el gostom j steklenici. Nove primesi vita- prinesti vina na mizo sma vsled take pomote ne dobil. V predzadnjem pismu se je pošalil, da bo kmalu v Berlinu, od tam pa da bo stopil v Višnjo goro, "od koder oče prihaja": A pozneje pa smo od njega spet sprejeli pismo, v katerem nam sporoča, da je nekje v Belgiji. Torej potuje "north", namesto proti Višnji gori. Sin Joe pa nam piše iz Francije o težavah, ki jih ima s kuhinjo. na pečeh, ki so le zasilno zložene z opeko, in pa da je videl Cherbourgh in nekaj drugih porušenih mest v Franciji, pa si je pri tem zaželel, da bi bila to zares zadnja vojna. Od kar se grejem na solncu, kot mlad martinček, komaj čakam pismonoše, da bi mi kaj prinesel v branje. A pošti primanjkuje delavcev, vrh tega pa je postala tako neznansko počasna, da prejemam Prosveto šele ob pondeljkih, Proletarca pa v sredo, tu pa tam celo šele v četrtek. Torej, ko v Chicagu čitate že novo številko, jaz jo šele dobim od prejšnjega tedna V Proletarcu št. 1935 sem čital dopis Toneta Sularja o banketu na Armi, kjer so ob obloženi mizi poslušali goi omika iz Chicaga, ki jim je pravil o možnostih za zgraditev tovarne, ali kar naj bi že bilo. katera bi naselbino rešila pred novo depresijo. Tone je poročilo dobro spisal, ker pač razume, da se s takimi govorniki preteče brezposelnosti ne bomo rešili. Tone je moj osebni prijatelj. Njegovi dopisi so zanimivi še posebno za one, ki jih znajo čitati med vrsticami Dalje sem čital v tem listu voščila Urške in Franka Zaticha iz Springfielda To sta moja stara prijatelja. Oba sta doma od tam kot moja soproga — iz Sko-1 Rekla mi je, da nisem bolan, ker se tako "neumno šalim", a kupila sva grozdja, čeprav je bilo tudi pri nas jako drago — stalo je $165 tona — sinovi so sprešali in vina se je nabralo 165 galonov, da bom natančen, in prijatelji bodo postrežem z njim vselej, kadar me obiščejo. Jaz pa bom pil mleko, kakor prijatelj Barbič. A ob enem pa igral in pel o sladkem vincu. Anton Tomšič. )a naročala* palakl^ abaavfte jo tapraj! minov B-l so ga še bolj izboljšale. Spoznali boste, da je Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l zanesljivo želodčno zdravili in lahko odvajalno sredstvo. Tisoče odjemalcev ima popolno zaupanje vanj, ker vedo, da je ta izdelek cenjen med ljudstvom. Po vseh lekarnah. Ako ga ne morete dobiti v vaši okolici, pišite na Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, 111. Kako je s vašim snaacem, sosedom, prijateljem? Ste mu kdaj priporočili, da naj si naroči Proletarca? Poskusite, morda ga pridobita: Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim zo učenje slovenščine je DR. KFKNOVO // ANGLEŠKO-SL0VENSK0 BERILO" "English-Slovene ReadeK' Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndale Ave., CHICAGO 23, ILL * * KRITIČNA MNENJA/POROČILA IN RAZPRAVE * * Poljski kabinet v Londonp Je so pač priprave, ki naj nas za- 2. nov. sklenil počakati izida vlečejo v tretjo" svetovno voj-preclsedni&kih volitev v Zed. dr- no še predno bo druga končana, žavah, predno bi nadaljeval s Otto Habsburg v Lisboni. Od pogajanji za spravo s poljsko tam do Dunaja ni daleč. Le kje vlado v Lublinu, ki jo podpira so sedaj tisti "demokrati", ki so Moskva. Ko je to storil, si je že- toliko vpili, da so šli združeni lel, da bi zmagal Dewey. Kajtf narodi v vojno "za demokracl-on je v lovu za glasovi državlja- lo" in za vse druge take lepe nov poljskega rodu udrihal po stvari? Rooseveltu tudi z očitkom, da m, . Je Poljsko prodal Stalinu, dočim ! J* ga zno- hcče on — Dewey — da bo Polj- jnit[ soška po tej vojni svobodna, veli-' v£2?kem U 1)0 ,rojni ka ln mogočna . i «K>*inec. Kajti "monšignor po- ! meni nekaj takega kar bi lahko Za kandidata, ki misli postati rekel po domače nadduhovnik. predsednik Zed. držav, je silno TJso je- "poglavnik" Slovaške, nevarno razsipati z obljubami., ki jo j« prodal Hitlerju, ne da AH je Dewey s svojimi obeta- \ bi Vatikan kaj storil zoper. Niti nji Poljakom mislil, da če bo on j pike. Ampak, ker se klerofaši-predsednik, bo magari z ameri- sti v Slovaški propadli, naj se ško oboroženo silo Stalina pri- jih obvaruje zato, ker si ovrat-poral dovoliti ob svojih mejah nike na srajcah od zadaj zape-sovražno, reakcionarno, fevdal-' njajo. no Poljsko, kakršna je bila do te! ~ i „ . , vojne«> Earl Brouder je v pnčetku t minule kampanje imel shodov Lepo je zahtevati "neodvisno, i da kaj, in na vsakem je imel močno Poljsko". Le žal, da si jo ' množico ljudi — ne zase, ampak vsakdo po svoje predstavlja.1 za Roosevelta.' FDR je bil opo- Vatikan jo hoče "po svoji obli- j zorjen, da morda to pa to ne bo ki" in vsa poljska "šlahta" dr- ' dobro, da naj na kakršen že bo- NASI VOJAKI, kl so mislili ne le aa boj. teaiveč tudi na volitve In se jih udrlesili ži z njim. Stalin ji zagotavlja neodvisnost, in pa da naj bo močna, a ob enem dodaja, da mora biti prijateljica Sovjetske unije. di način zavrže "komuniste". To je FDR storil. Ampak Brow-der je še in še govoril zanj. Uje-kega dne pa se je pripetilo, da Kdor se še spominja, kako je je Browder v minuli kampanji bila ustanovljena — za nekako' utihnil. "Povsem poučeni" kro-obzidje proti "boljševizmu", in j gi zatrjujejo, da ga je pritisnil kako so ji francoski in angleški \ na tla Sidney Hillman. Ampak J* v sklad postojanke JPO-SS, diplomati koncem konca poma- sedaj je vse končano in oba bo-gali prisvojiti si ozemlja, ki lih [sta morala pričeti zopet od ji niti v Versailesu niso dovolil, kraja, potem si lahko predstavljamo, SABOTAŽA ALI KAJ? Detroit, Mich. — Slovenska sekcija Detroit, Mich. John Zornik 75c. Herminie, Pa. Michael Chock (Canton, O ) $3; Jack Bergant (Lisbon, O.) $1.25; Jack Volkar (Ptgh, Pa ) $1, skupaj $5.25. (Poslal Anton Zornik.) Shebojrran Wis. Marv Fale $1. Farmington, Mich. Joe Kolar $1. Barberton, O. Mike Hopach $1. Kacine. Wis. John Pucely 75c. Duluth, Minn. John Kobi 75c. Bridfeport, O. Ivana Rebol $1. (oslal Joe Snoy.) Oakland, Calif. Martin Moneta $2; Mrs. Max ArnSek (San Lean-dro) $1 in Tony TomSič 75c, skupaj $3 75. (Poslal Anton Tom*i£.) Hibblng, Minn. Neimenovan $1.25. Cicero, lil. John Podgornik $1. Gallup, N. Me*. Frank Gantar $1. (Poslala Mary Marinšek.) Johnstovvn, Pensylvania. Po $1: Steve Koren in Jack Gabrenja. skupaj $2 (Poslal Frank Cvetan.) Fair po rt Harbor, O. Lovrenc Baje $1. Latrobe. Pa. Po $1: Frank Medved. Louis Bregar. John Fradel, Frank Zupančiči in Thomas Mihel-čič; Joseph Bcniger 25c. skupaj $5.25. (Nabrale na seji westmore-landske fed SNPJ Mary E. Fradel. Cleveland. O. Po $1: John Zi-merman in James Kos, skupaj $2. (Poslal John Krebel.) Bedford. O. Carolina Basa $V; Frank Vrček 50c, skupaj $150. (Poslal Frank Volkar.) S ha rop. Pa. Jack Jort $1 50. (Poslal Joe Cvelbar ) Milwankee. Wls. Po $1: Val. Ko-nich In Joe Juvan, skupaj $2. (Poslal Louis Barborich.) Wal*enburg, Colo. Frank in Marv Tomšič $2 Girard, O. John Kosln $5; John Rovan $2, skupaj $7.00. (Poslal John Kosln.) ftellalre. O. Peter Gorshe 25c. (Poslal Louis Pfcvlinich.) Haokegan. lil. Po $2: Mary Lu-kančič, Tone Gosar in Jerry Apa-capan, fkupaj $6 (Poslal Martin Judnich.) Broselejr, Mo. Louis Nosse 7Rc. Skupaj $54.76 prejšnji izkaz $1,139.53, skupai $1.194 2S. .. . . . .........MUMlIl........ I I H i ! | ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO | ADRIA PRINTING CO Tet MOHAWK 4707 1838 n. halsted st. chicag0 14, ill. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL. Krlitna akcija | tiča iz Kast Moline, IU., ter He- Zbiranje obleke, obuvala in , inI11Iv»nu K^r>a. iz Be,r' drugega blaga, kakor tudi de- »J™- 111 KuSar 1« vrn,la narnih prispevkov za War Re- k»nvencne dnevnice ,n zraven lief Fund of Americans of South s'8 s PaI ** cf Slavic Descent je v polnem te- Blagajnik Kluba druitev Slo- ku. Poročila, ki jih prejemamo; renskega narodnega doma na „d naSih pridnih delavcev in de- U?,rJ.u' br»l, A«rthooy Z« lavk iz raznih krajev Amerike.! k^^poalaltak v/nesku *> razveseljiva in jasno priča- j1 DOLARJEV za pomoino jo, v koliki meri se naši rojaki , zavedajo v^ka^potre^« j koTv Tg^lavT ^r^n, *«• Stempihar $10 Chis- smo, da bJdo tudi ameri^i Slo- hoIm^ M.nr.: Frank Klune $3 venci storili svojo dolžnost ter * Y- An"a B<'rl"n jih bo nova Jugoslavija zapisala '" Bectha Grom vsaka po $5 z velikimi črkami v svojo zgo-1 Chicago. III., Frank Bost.č $10 dovinsko knjigo za pomoč, ki jo ■ L™™*0 AnJ bomo nudili moralno in mate- ™ad.č . John Gorn.k (Forest rialno borbenemu narodu v nje- » $25°. ,n *na*? vsoto ■, -;; za SANS; ostanek blagajne govi najiezji uri. , ^ veteranov SSPZ" $15. Kako uspešno se lahko izvaja u>kM ^bor WRFASSD iz naša rel.fna akcija, ako delamo Waukegana je prispeval prvih i združenimi močrni beleži ze $10Q društvo št 295 SNPJ doseženi rezultat. Do 3. novem- BridgeviUe Pa f $50 ter ^^ hra se je skupna blagajna sko- stojnQ društvo siovenian Mutu-r.j podvojila in znaša preko a, ^neticial Aid Society $25 $96.000. Ves denar bo porab- Terezija Kosmatin iz Los Ange-ljen v Ameriki za nakup zdra- ( ^ ,aU M SANS $l> ene_ vil. zdravniških instrumentov ^ revejte Rrat Frank Ze_ in drugega materiala ki se ga ^^ Kenosha, Wis., je v ime-more dobiti le tukaj. Ta izredno ^ arušfva ^ 38 SNPJ poslal lepa vsota je bila nabrana v sti- $U5 za SANSu pa $25. rih tednih. Pac ne ntlore biti VpraSa ^ mo zadovoijni, kajti boljšega dokaza, da se jugoslo- I ^ rojakov je tam ,e pegica, vanski Amerikanci zavedajo goveda smoi važnosti in potrebe skupnega Vsem tem darovalcem na§a dela in se strinjajo za enotno a\\ep<* zahvala fronto tudi pri pomožni akciji. I Jugoslovani v stori domovini so Pošiljanje obleke združeni in se borijo Slovenec j Sestra Theresa Gerzel poro-poleg Hrvata, Srba, Črnogorca |ča da ^ v West Aliquippi naše in Macedonca. Zavedajo se v, pridne ženske nabrale, oprale, polni meri, da je separatizem pokrpale in odposlale v skladi-tisto orožje in narodno zlo, ka- v york 1680 funlov ra-terega se je Hitler potom svojih! 2ne obleke, perila, rjuh in čev-izdajalskih priveskov posluže- ■ ljev skupaj 1945 komadov. Zbi-val, da zasužnji ves Balkan, ter rajo tudi dename prispevke. Iz ga obdrži v svoji oblasti z nete- Clintona, Ind., poroča sestra njem medsebojnega sovraštva, jennie Dolenc, da je članstvo protinarodnih intrig in z izko- društva 180 SNPJ darovalo 100 riščanjem narodnega bogastva • funtov raznega oblačila. V De-v korist peščice človeških izrod- j pue, m., m rojaki nabrali 630 kov. To je njegovo tajno orožje! funtov obleke v dobrem stanju. Toda v isti meri se zavedajo ju- skur>aj 20 zabojev, ter izročili goslovanski Amerikanci, da le naši podružnici v Sallu. V zedinjeni, v bratstvu in z zdru- gotovini so že nabrali $110. Ig. ženimi močmi lahko največ po- Re9etič iz E. Moline, 111., je pomagajo svojim bratom onkraj slal ^^j obleke v teii 40 fun-morja ter da separatizma v tov dom, 17153 John It — Slovenski delavski dom, 4375 S. Liver- onis. Waukegan-No. ChicafO, Slo-venskil narodni dom. St. Louis, 4658 Rosa Ave. (pri mrs. Speck). Pittabui|h, Slovenski dom ita 57. in Butler. Newark, EHzabeth. Linden, N. J , 2021 Ingalls Ave., Linden, N. J. Westmoreland County. Pa., ori Antonu Zorniku v Herminie. Glavno skladišče v New Yor-ku, Warehouse, WRFASSD. 282 9th Avenue, N. Y. C. Tudi druge naselbine naj sporočijo naslove svojih zbirališč, da jih uključimo v naš seznam. Shodi in prireditve Cleveland, O. Koncert v korist pomožne akciie prireia podružnica SANSa it. 39 Vrši se 12. novembra ob 3. popoldne v SND na St. Clarju. Govornik SANSov tajnik Mirko G. Kuhel. Indianapolis, Ind. Domača veselica v korist pomožne akciie v Narodnem domu 12. novembra. Waukegan, HI. Jugoslovanski shod 12. novembra ob 3. Dopoldne v Narodnem domu. Govornik SANSov predsednik Etbin Kristan in drupi. — Detroit. Mich. Drama "Vera v vstajenje". Prireja jo podružnica št. 1 SANSa v nedelio 10. decembra v Slovenskem delavskem domu na Livernots St. Mhrko G. Kuhel, tajnik. Vlnc. Salmič, ? Erbežnik Za JPO-SS št. 35: Jos. F. Ter-bitan, J. F. Dum; John Zaic, Amalia Teitftan, Geo. PanAur, Mary Durn. Za podr. 106 SANS: Frank Česen, Mary Konestabo. Za Progresivne Slovenke, gl. urad: Paula Kline, Josephine Zakrajšek. ' Sklep seje je, da se pošlje to v objavo v vse tiste slovenske liste, ki to naklonjeni tej akciji. J. F. DWm, zapisnikar SKUPNA IZJAVA Cleveland. O. — Zastopniki vseh tukajšnjih podružnic JPO-|SS in SANSa, zbrani na skupni seji dne 3. novembra v Slovenskem delavskem domu na Wa-terloo Rd soglasno izjavljamo, da je nujno potrebno združiti vse naše moči in sile v takojšnjo oomoč svojim bratom in sestram onkraj morja. Zato aoellramo na vsa slovenska društva, klube, domove io družine, da se skupno zavziune-/^ - mo za uspešno nabiranje denar-in obleke je bilo porO- nih prispevkov, obleke in dru- Ameriki ne oznanjajo ljudje, ki soglašajo z veličastno borbo narodov Jugoslavije, temveč oni, ki simpatizirajo s staro gardo in Zbiranje obleke je v polnem razmahu. Toda z odpošiljanjem se ne sme odlašati, kajti ladja, ki pride v Nevv York 15. novem- njenim povratkom na krmilo in br3f ne ^ eakala. Priporočamo tudi med nami zastavljajo enot- vsem odborom, da pohite z od-no akcijo. Kakor v politiki, tako pobijanjem. Vse nabrano mora tudi pri pomožni akciji naš na- biti v skladišču do 15. novem-rod v Ameriki ne bo nasedel na bra plitve argumente proti skupnemu delu in skupni pomoči našim rojakom, pa naj prihaja od koderkoli. Jugoslavija kliče da nes za pomoč, ko lahko veliko zaleže, ne jutri. Hiša se gasi, kadar prične goreti, ne kadar zgori! Slovenci so do 3. novembra prispevali v vojni relifni fond ZOJSA $12,225.07. Od te vsote je bilo preko SANSa poslano $3,085.25, ostalo pa so skupine in posamezniki poslali naravnost v newyorški urad. V seznam prispevateljev po $100 prištevamo ta teden našo podružnico št. 63 v Brooklynu, zavednega rojaka Ignaca Reše- Seznam nabiralnih postaj Brooklyn, N. Y., 665 Seneca Ave. Chicago, Northside, 3019 N. Damen Ave. (pri Šolarju). — Westside, 3936 W. 26th St. (nasproti SANSovega urada).—So. Chicago, 9710 Ave. L. — Rose-land-Pullman, 516 W. 115th St. Cleveland, okrožje St. Clair, Slovenski narodni dom, 6409 St Clair ave. — Collinwood, Slovenski delavski dom na Water-loo Rd. — Euclid-Notthingham, Društveni dom na Recher Ave.— Newburg, 11202 Revere Ave. (pri mrs. Traven). Detroit, Slovenski narodni WAU*€GAN-N0fcTH CHICAGO ZA JUGOSLOVANSKI ftRIF RICE O PftElMtt-I JUGdSLOVA^SfcE E Casniška agencija ONA poroča iz Londona o vesteh iz zavezniških virov, da sta se 25. olcto-bra spet sestala maršal Tito in dr. Ivan SubašK*, ter da sta se sporfcAonefte glede preureditve jugoslovanske vlade v izgnan-J^Movanski kVogi v I>onddrm Ml vesti ni*> niti po-trtiih Vliti Tafnikali •Ako je Verjeti tehi govori-Mn. sta se sporazumela v tem smirfu, do st' bo dr Scrbašič vrini rmzaj v London ln t«m pre-ustroj 11 svojo Vlado s teim, da bo vključil vanjo nekaj čffenov TitoVe skupine Or Mbašič naj hi obdržal jn^Kl^Mni^ko trfešto. C im bo rtovk vlkAa >lestavlje-na, «e bo vrtfla v TV^ograd in VVaiikegan. IU. — Tukajšnje podružnice SANSa in Jf^O-BS so na zborovanj ti 29. oktobra V Slov. nar. domu sklenile organizirati kampanjo za zbiranj« BM U.^. denarnih prispevkov od hiše do ^revtela Vile djr^avne ipbsle. hiše. Za to delo, Ig ni baš pri- j Uradno p6r6<*ilo o t^ih seirtan-jetno, se je priglasilo dovolj ro- ku je gOvbrHp le ilo boljše. Na seji se je razfiravljalo in večiha je sklenila, kot je smatrala. da je najboljše. Denar in obleko bomo poslali na War Relief Fund of Americans of South Slavic 0e9cent V New Yorku. Prihodnjo nedeljo 12. novembra se vri i v SND shod za to akcijo, na katerem bo glavni govornik Etbin Kristan. Agitiraj-mo, da bo poaet čimvečji. O naši akcfji za zbiranje pri- ja Je «e Je Padati p6pol fi, J. F. Dufn, Joe Ttfbftan, Frances Wolf, John Zale, Amalija Terbižan, Virfko Cbff, Angela Kalin. Za podr. 2 JPO-SS: John Po\* lock, Joa. Okoren, Johanna Mer-var, John Centa, Jose Petrich. Andy Tekavec, Frank VirantJ čano tudi v tukajšnem škem dnevniku. Naš ,4dry kliner" Starčevič, Hrvat po rodu, ki ima čistilnico na 10. cesti, je obljubil očistiti vso nabrano obleko zastonj. Tako je torej vse v teku. i M. Judnich. NABAVITE VSTOPNICE NA PREDSTAVO DRAME "NOREC" V PRED-PRODAJI J Chicago. — Dramski odsek kluba št. 1 JSZ je imel Skozi mnogo let po štiri večje predstave v sezoni. Marsikatera je bila ponavljana, bodisi tu, ali pa v sosednih naselbinah na priredbah prijateljskih klubov in druitev. Poznejša leta pa smo s predstavami prilično pojenjali ln potem imeli le ie tu pa tam ka tero. Po vojni, in kolikor mogoče 2e prej, bomo aktivnosti na dramskem polju obnovili Naša prva predstava v tej m zoni bo drama v treh dejanjih "Norec", ki jo je spisal Fedor Gradišnik. Vprizorjena je bila že v Clevelandu s sijajnim uspehom ln na raznih drugih odrih. V Chicagu bo ta pretresljiva drama vprizorjena v nedeljo 10. v dvorani SNPJ. Re-*ira jo Milan Medvešek, ki ima v nji tudi naslovno vlogo. Drugi igralci in igralke so John Olip, Angela Zaitz, Marya Omahen, John Rak O vsebini igre več v prihodnji številki. Vstopnice v predproda-ji so po 65c. Dobe se pri članih In članicah, v uradu Proletarca, pri L. Groserju v SDC, v restavraciji Pavla Bergerja in v gostilni Johna Hujana. Po predstavi bo plesna zabava. Igral bo Gradiikov-Omer-zov orkester. — P. O. Noto armoda izven mej Armada Eed držav šteje izven mej, to je, na tujih tleh nad Sest milijonov mož Zmota ni greh Mnogi naši rojaki ao se v pre-aojanjti dogodkov salo motili. To nI greh. Napačno Je, ako bi nnot ne priznali. V CMcogu dto ih pol milijono volilcev V Chicagu in v bližnji okolici je za minule volitve registriralo okrog dva in pol mili-* jona volilcev. Afaeriškd o učiva 'dfotrtočo hrtfrto armdda v Evropi uiiva okrog 95'3 take hrane, ki ji je dostavljana iz Zed. držav. V Angliji, Franciji itd., si nabavlja le zelenjavo in pa ne-kaj drugih drobnarij. S tajska končno predstavljena V pravi luči (Nadaljevanje s 1. strani.) Kitajska se bolj boji zmage demokracije, kakor pa tistih sil, ki delujejo za strmoglavljenje Japonske. Namreč, ne Kitajska, pač pa njen diktator Ciang Kaišek. Strah pred "komunisti" Posebno pa se Ciang Kaišek boji ^komunistov". To besedo je treba glede Kitajske razumevati drugače kakor pa kadar govorimo o Browderjevih komunistih v Zed. državah. Kraji, koder prevladujejo na kitajskih poljanah takozvani komunisti, štejejo do 80 milijonov ljudi. V primeri s celotnim orebivalstvom Kitajske to ni veliko. Ampak vendarle toliko da se Ciang Kaišek te množice jako boji. Zato se spozablja, da se briga veliko bolj za vojno proti njim, kot pa zoper Japonsko. Zmote naše diplomacije Za nesoglasja in za vse te nesrečne oborožene konflikte med Kitajci pade precej odgovornosti na ameriško vlado. Nobenega vzroka ni imela, da bi ne dala Kitajski od vsega začetka vso mogočo pomoč. Ako smo lahko v "mirni" dobi oboroževali Japonsko, imamo sedaj toliko več prilike in dolžnosti pomagati državi, ki je žrtev* Japonske in ob enem našega in evropskega imperializma. Za Kitajsko, kakršna je, se ne izplača boriti. Je diktatura najbolj nazadnjaške sorte, z birokracijo v najširšem pomenu besede, In z armado, ki je naučena za boj bolj proti delavcem in kmetom, kakor pa proti vna- IZKAZ 300-TERIH Na priporočilo Joškota Ovna in več drugih se je kvota prispevateljev pod gornjim naslovom zvišala iz dve na tri sto. Namen tega sklada je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč agitacifi za njegovo razširjenje. Drugi prispevki so priohčevani pod običajnim naslovom "Tiskovni sklad Proletarca". IX. IZKAZ Westm»relaiidska led. SNPJ, Herminie, Pa. $......5.0« Mary in Jennie Marinsek, Gallup, N. Mrx ............ 5.00 Matija Mavrovlrh, Grerns- burg. Pa............................5.00 Joseph Da b lock, Blairs vlile, Pa. ................... 5.00 Joseph Maslo, Cleveland, Ohio ................. ...............5.00 Frank Pod bor se k, Cleveland, 0....................... 5.00 lohn Močnik, Cleveland, Ohio ................... .. 5.00 Anton Dobrovolje, Girard, Ohio 5.00 Iguae 'in Ahna Travnik, Detroit, Mich. ............. 5.00 l^ouis Blacich. Girard, O. 5.00 Skupaj . .. .... $.7750.00 "Prejšnji izkat $1,221.00 Skupaj .......... fl,ZriM% Prispevateljev v tem Ickatu 10, prejšnji i*k*c ?1¥, skupaj 22H, maifjku *e Ti. Ako vam Je naročnina potekla, prostrno, otmovttr jo čimprej. Vojoki veliko porabijo Za vsdrževanje povprečnega j njim sovražnikom. ameriškega vojaka v Evropi se _______ porabi vsak dan 27 funtov, od tega 6 funtov hrane. Na račun obleke, za milo itd., pol funta, gasolina 15 funtov, kuriva 4 funte; raznoterosti icigarete, sladkor Itd.) 1 in pol funta Ameriški vojaki imajo izmed vseh na svetu najboljšo hrano in najboljšo oskrbo. 2ed. države prednjačijo z letali V Zed. državah je bilo produ-ciranih, od kar je dežela mobilizirana za vojno, nad 240,000 letal, med njimi 25,000 ogromnih štiri-motornih letal. =r Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu. prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravntštvu. ki bo posMo potrebne listine in informacije. Na tu priobčeiie zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitfrati za svoje glasile rro/er arrc Ako je /Me kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. Ovfe in Jolin Jud CALIFORNIA. Foatana: John Pečnik. O.kUndt Anton Tomšič. Lo. A»««l«s: Trank "Novak. Sah Franci«*©: A. Ltksah. COLORAOO. Cr«tod fedtt«: Ant. Stobodnik. Poofcl.: Ludvf* Yo*ey. WalMnWrv i« ofcoKca: Edwmrd Metle, ILLfNOIS. Ckica*o I« okolica: Frank Bizjak. Joaeph Oblak, C has. Pogorelec, Peter VerhovnHc, Frank »uitz in Frank S. Tarchar. La Sall« in okolica: Anton Udovich in ■ l^eo Zrmlk. spri Off i »M: Jo»eph Ooifek. VIt4em: Fr. llersfch. Wa*kafaa-No. Cktcafo: nieh. INOI ANA. lodlanapolU: M«fy Stroj. ICANSAS. Arma i Anton Shular. Arcadifi: John Shular. MU.ral. John 'liarok. MICHICAN batroli-Daa : John fArnlk, Leo Jahkb TBr., Joneph \HrW> in John Hsehtar. MINNESOTA. BuMi Vn« Hartz. CkUhaHr Frank Kk»n. D«M Jdm Kbbi. Bl>« John Teran in Jseob K^nttelj. MtfRrtiHi Rt Louis: John Splller. •atOKTANA. Butte: Anton fcttgel. Ba«t HeUMU: J^h Kfhel^. KM U*v»< K. *tt?MV/* tlUal^fh: Ahtslia OhVak. NKW MRfclČO Oalhie: Mary In Jennie Marin«ek NtW YOBK. GowaUd« Jame« Oektefk. OM?6 A kron . Kanmoro - Barfcartont MMct Kopach ln Matt Močnik. I Bridgeport in okolica: Joseph Snoy ui John Vitez. Cleveland: John Krebel, Anton . Jankovich ln Frank Hribar. Pai#por« Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr-vina, Liibon-Pow«r Point: Jacob Berfant Pinojr Fork: Frank Završnik. Poarkatan Point, O.t John Guzel, Warrrn: Joseph Jei. PENNSYLVANfA. Aliquippa: Geo. Smrekar. AVella: Frank Bregar, Crafton-Moon Ran: Jennie Jerala. Canontburf Straban«: John TerMj in Marko Tekavc. Eaport: Jo?. Britz. Fore»t CK/t Anthony Drasler Jr. Point Marion: Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank AUffU*tin. Joknttown In ofcolicat Andre« Vi-d rich, Ilija Bubalo in Frank Cvetan. Latraba: John fh Mary Kradel. Houston: Louis Britz. LIkearr: Nlck Triner, Meadawtandt: Martin Baje. Park HIII - Conamaafli: Frank ?nd V>y. Bew: Anton Stopar. Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Okm ra zapadno Penno Antm< Zornik. Hormlnia, za Cambria Ih ^omerset okraf pa Frank Cvetan, John«town. WASHlNGTON. Saatdn. Lucas Deheljak. WEST VIPGINIA. Elm Orova: Frank Kosem. Star Clty» !*wren^ Srt«k. tkoma«' Linhart Wfrd!nek. WI9CON9IN M!lw«o»ee In Whi MUtet Lmils Bar- bbrleh SWbay«uni i^ank Stih VVIIIard: M kr Krultz In Matt Mnl- DR2AVUANSKI PRfROČNIK ^ aoea knjiiica, z poljudnimi navo4fl kako posuti AMEglSKI DRŽAVLJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sod« uiki stavijo pri izpitu za državljan-stvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj^ažnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v UI. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettyzburgu, Predsedniki -Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena kajlžici »a uao SO centa* 1 poštnino »red. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundule Avenue CHICAGO 23, ILL. »»MISIMIMMSlIttMOK 1'OSLUŠAjlE vsdko nedeljo prvo »n najstarejšo jugoslovansko ro dio uro v Chicagu od^. do 10. ure dopoldne, postojo WGES, 1360 k.locycte>. \/odi jo Georae Marchci«\N >M»»»»fMMMIMMtMMf PRISTOPAJTE K v | ; SLOVENSKI NARODK1 i ; PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK ••pnesvETA-t Stane sa eelo leto M.oa, pol leta $3.0a ) Usta izvijajte nova . društva. • Deset članov (ic) je treba sa ! novo društvo. Maslov za list in za tajniitvo je: 2687 S. Lavvndale Ava. CHICAGO 23, ILL. > ....................... Dr. Joba J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON 3724 West 26th btreet Tel. Crawford »ti OFFICE HOURS: t:30 ta 4 P. M. j*l» At«. CHICAGO 23, ILL. November 8, 1944. VOL. XXXIX. What's Bothering Wall Street? American business moguls, who can t visualizc any prosperity vvhatcver without the ability to take huge surpluses frortf American vvorkers and seli those surpluses ali over the world, are wondering hovv post-vvar Russia will stack up as a customer Hovv, the 4,Wall Street Journal" recently asked. will Russia be able t j pav for the billions of dollars' vvorth of American-made goods it v cul like to have vvhen the vvar ends? The implication in that question must be that Russia vvill have too little for its own use and that the United States will have more than it needs. We do not propose to ansvver the "Journal's" question about trade vvith Russia at this time. Hovvev^r, we vvill ask a question about America. Here it is: What vvill be the result to the American people when unsalcable surpluses of vvealth are again produced? Will millions of vvorkers again be dismissed by private industry? Ycs, if private profit is the mainspring that moves the economic mi-chine. No, if before that time the American people serap the private-profit system and inaugurate an economy of prodtfction for use. Will the government again take over vvith raade-work projeets into vvhich private industry's cast-offs san be held in reserve while the profit-takers continue to exploit such workers as they may require? l'es, if the "free enterprise" system outlasts the vvar No. if we have h planned economy that is geared to the people's needs and desires These aren't our quostions alone. Wall Street is asking them too. NVhat shall vve do vvith vvorkers vvhen we have more goods than we can seli? That is the terrifying question. It won't terrify Russia because Russia vvill be able to use aH its vvorkers for a long time to come — and because Russia has an economic !i)an that vvill make surpluses serve to elevate living standards. Nor vvould surpluses need to bother wealthy America if the purpose of produetion vvere the logical purpose of consumption. Then we Americans vvould not need to fear producing mort than we could use, tecause abundan e AND added leisure for vvorkers vvould result from a surplus if the purpose of produetion vvere vvhat Socialists vvant it to be. Wall Streefs worry emphasizes the insanity of the capitalist system. What a crazy thing it is for the richest nation on earth to look with gloomy apprehension upon a future vvhen the people vvill be poor because they have more than they need.—Reading Labor Advocate. THE MAflCH OF LABOR |IN THE WIND ISlO- I©"79 Americai? BLACKSMITH *md BfiCAME OMf or IME VvbRLDS MOST EFFECTiVE OiAMPlOHS Of W0RLD PEACE. IU 1848 ME OR6AMI2ED IME FIRST IPTft CMATONAl ?Ua CD&MSS. PASSSO LAWS DU«I*6 WO*LD VVAR I U*-I MG AU A6tf-600»fD MN NOJ m MltlTAOT SfRViCt 1b BE 6Ai*4FUUY EMPtOtfO. SUCH LAVVS WfPf ON 0CCA5ON USED TO BREAK STRIKE S. 0o#t lommer- ser ««t* uhaIcmo ss* ^fo If AKOtumT CEKTAU4 1HAT Ui MAT VOU&/Y think in terms of post-vvar employment—its form, its hours, and its rates of pay. It beeomes evident more and more each day that the hope and sal-vation of labor m the post vvar era vvill be a elear-eut and understand-able position, and that position should be in process of formulation novv and not vvhen peace arrives. We are in great need of a post-vvar labor crusade—crusade vvhich vvill provide: 1. A thirty-hour vveek. 2. A six-hour day. 3. A minimum living vvage. 4. Greater social security. 5. Hospital and illness benefits. 6. Jobs for everyone. — The Progressive Miner. The First Biography of Ni kola Tesla Out Soon The first biography of Nikola Tesla, the Yugoslav - American scientist vvho vvas the father of the modem electrlcal superpovver sys-tem that made practicable the har-nessing of Niagara Falls. and vvhose • rcsearches in electricity earned him the Nobel Prize (vvhich he dedi ned) and the Edison Medal. vvill be published on November 15 under the title Prodigal Genius. The author of this biography is John J. 0'Neill, Science Editor of the Nevv York Hcrald-Tribune, vvho vvon a PulKzer Prize in 1937 for his scientific vvriting, and vvas a friend of Tesla's for many years. Tesla, ^vho died in 1043 at the age of 87 in comparativepoverty, vvas bom ln the village dPSmiljan in Yugoslavia, and came to America in 1884 to vvork in the labora-tories of Thomas A. Edison. He made his first million dollars vvhen he sold the rights to his polyphase system of povver transmission (uti-lizing alternating instead of direct current) to George Westiftghouse. In subsequent years, his inventions and diseoveries vvere covered by more than 100 patenta. In 1808 in Madison Square Garden he demon-strated a boat operated by radio control—forerunner of robot me-chanisms of today. In the same ex-hibition he demonstrated the first praetical system of vvireless transmission, the foundation oi modem radio. This iystem he had deserib-ed ful!y ln 1803, anticipating aH other inventions ln the fleld. In 1800 he built a laborstory ln Colo-rado Springs from vvhich he produced the first bolts of man-made 'ightning, and transmitted povver through the earth vvithout wires to a distance of 26 miles. In 1802 he demonstrsted the first electronlc tube. He vvas the pioneer in deve-loping modem phosphorescent, fluorescent and neon tube types of electric llghting. The Tesls coil is one of his many contributions to the science of rsdio, snd other rt sesrches laid the foundation for the modem science of electron ics Mr. 0'Neill's acquaintance vvith Tesla dates from the days vvhen as a young boy he vvas employed as a page in the scientific seetion of the Nevv York Public Library. to vvhich Tesla vvas a frequent visltor This friendship developed vvhen Mr. 0'Neill embarked on his career as a vvriter on scientific subjeets Tesla once remarked to him, "You understand me better than anyone else in the vvorld." Teslas native country, Yugo slavia honored him ln 1036 by the opening on his 80th birthday of the Tesla Institute in Belgrade, devot ed to the furthering of scientific research. Tesla bocame a natural izcd American citizen during his ycars of residence in the United States. Ives Washburn. Inc., publishers of Prodigal Genius, vvill pay trib ute to Tesla's memory and to his blographer and friend. John J O Neill, at a cocktail party to be held at Stoerry's in Nevv York City on the publication day of the book Former associates and friends o t Tesla, scientific vvriters and repre sentatives of Yugoslavia in this country vvill be present, as vvell ss members of the book trade. A Socialist Europe The regime that the masses aim at. vvhatever name they may give to it. is the Democratic and Socialist organization of Europe We knovv only too vvell hovv the vvord socialist has been distorted trom tU original meaning. Hovvever, it is evident that the Socialism tovvsrd vvhich the people of Europe march has nothing in common vvith the hideous caricatures that the fascist dietatorships made of it, nothing in common vvith the decadent Socialism of bourgeois parliamentary govemments. nothing in common vvith any type of domination of the individual by an all-powerful state Neither is it a vague aspiration. or a distant ideal It is a definite issue, the only possible opening through the rubble that vvar has piled up, for those vvho are not vvilling to remain buried undemeath that rubble The road leading to this socialism is none of those taken in the j>ast: It is not the road of conservative parl»amentary reforms, nor that imposed by a strong vvill upon people vvho are incapable of democratic aetion. It is the road of mass revolt against the grovving oppression that fctands on the vvaV of the vvorkers' emancipation and of human llbera-tion. The unexpected historical necessity has changed it from a drčam or a mere theory into an immediate practical politicai Usk, since the hitherto dominating classes have collapsed, and since the masses vvhose vork it is to build it are already prepared for it, concretely organized and armed, and morally evolved. % AU of a sudden, history haa placed them under conditions of being authentically Socialist and revolutionary. Are they fit for this task? They vvill be fit if they understand that over the ruins of the bank rupt and treacherous class state they must esUblish the real peoplc's -ule, in vvhich not only a povverless asscmbly of representatives, but aH the politicai and administrative institutions vvill be constituted and control led by the people. They vvill be fit if they understand that they must nationalize and Jemocratically control the major economic organs; if they understand that they must build, upon the ruins of fascist domination and of thc *tate sovereignties, the democratic union of the European peoples— peoples' union snd not League of States—as a first step tovvard the union of aH the people of the vvorld. * , The basic strueture of the socialist regime svili then be completc ind vve vvill have a society in vvhich each human being vvill be permitted to attain ln the free and complete development of his faculties, in vvhich aappines* vvill be assured insofar as happiness depends upon socia □rganisation.—Marcean Pivert in The Cali. From THE NATION An obaerver in ltaly vvrites. "1 continue to meet people vvho are not leaders; people vvho need shoes, garments. candles. fats, sugar; people vvho are hunting for a rabbit for twenty hours, vvho are obliged to mili the scarce corn and \vheat in a coffee mili; vvho are gu^pg around vvith shoes kept together vvith pieces of vvire and string and vvith Jackets vvhich no second-hand dealer in the vvorld vvould buy. But ali these people spesk very clearly, and they knovv very vvell vvhat thcy are talking about. They say, pointing their iingers tovvard a villa: "There they vvere giving balls for the Germans. and before the Germans they vvere entertain-ing the Fascists. Today thsy dance vvith the Americans. but tomorrovv the balls vvill be led by us ." Meanvvhile, in America a Repub-lican vvrites to the editor of the Memphis, Tennessee, Press-Scimit-ar: "The real domestic issue at stakc is for the part of the people vvho vote to decide vvhether the private and corporate propert.v ovvners or the employers class shall remain dominant and direct af-fairs as formerly, or shall *the vvage vvorkers vvho have the votes continue to carry on through their politicai prestidigitators vvhose chief mission in life to stir up strife by creating class hatred/' Election advice from Kari Struss of Hollywood: "Let us repudiate in elections the r ing leaders of aH nations vvho have allowed the slaughter • of humanity to com-mence and to continue ... AU those in authority everywhere through-oiit the vvorld during the past ten years are equally guilty of this erime against humani t y ... There-fore, the peoples of this planet should demand the immediate ab-dication of ali the present rulers of sil nations." Expand Government Enterprise When this vvar is over the government vvill have a supply of sur plus m|terials vvhose value is already estfmated at approximately $75. (»00,000 In addition, the government already ovvns capital industrie« amounting in money value to approximately $250,000,000. Thus vve see that the government already is deep in the business of the produetion and distribution of vvealth. There is no doubt that the question of vvhat to do vvill ali this fcovernment-ovvned capital vvill be a source of argument and dissen ficn after the vvar ends, so vve may as vvell jump the gun and present (.ur idea on the subject novv. We submit—and vvorkers better give some thought to this matter novv!—that the industries that are used to produce abundance for vvar and destruetion should also be used to produce the same degree of abun Jance for peace and prosperity. We submit that the course of government economics should be al tered so that the nation's resources—instead of being the last chance of the jobless—should actively comp^te vvith private enterprise for #ie purpose of putting private enterprise out of business We submit that if John Jones can compete vvith Bili Smith, then Uncle Sam should have no compunction about competing vvith both. It's ali a question of vvhat the American people vvant thsit govem ment to do. If they vvant it to be a prop for the ovvning class then government must funetion after the vvar just as it did during the de-preseion. If government is to be an instrument for the achievment of economic security and social justice, then tKe plače to apply the pres »ure tovvard that end is the government-financed plant* People vvho live by taking vaste vvorkers make won't be favorable to our suggestion. We don't blame them; they shouldn t be. But the >najority of Americans should vvant the same enterprise in peace as vvas nccessary in mar.—The Reading Labor Advocate. SOCIALISTS AND .JUGOSLAV LEADERS COMMUNISTS IN ITALY MEET ON LIBERATED TERRIT0RY »♦ P- Festung Europa: A Norvvegian pastor vvho has cooperated vvith the Nazis had to cross a fjord recent^ and couldn't persuade an.v-body to rovv him aeroas. He had to get the Nazis to intercede for him. They ordered a farmer to rovv him aeross. The boat was so leaky that the pastor had to bail furiously ali the way, and by the time they reached the other side he vvas soak-ing wet and on the verge of col-lapse. He staggered ashore and vvatched the farmer empty the boat and start for home. "But." he eried, **you certainly don't intend to rovv aeross alone in that leaky boat?" Yes, I guess so," said the farmer I've put the plug back in the bot-tom." Distorting "Freedom of the Press' What did the fathers of tRe Republic mean vvhen th«y vvrote "freedom of the press" into our Bili of Rights and made it a part of our Con-stitution? Did they mean that anyone vvho succeeded in getting control of a nevvspaper might violate lavvs other citizens wer«#xpected to obey? Of course not. What thev had in mind vvas that an American should have the right lo put his opinions on paper and distribute them among his fellovv Americans. We are ali in favor of that kind of "freedom of the press," but it it doesn't satisfy a small group of very rich men vvho control the nevvs-papers and magazines of America. Just a fevv days ago, in a brief filed m the United States Supreme Court, one of these publishers auued that an attempt to compel the Associated Press tO obev the antlf rust lavvs vvas "an encroachment by government." He even insisted that this greatest of news-gathering or-ganizations vvas not "engaged in interstate commerce." As a matter of fact. if there is any institution in this country vvhich is in interstate commeive, it's the Associated Press, for it serves clients in ali parts of the nation. The government is trying to force the A. P. to seli its service to any nevvspaper able and vvilling to pay for it Thafs a question of monopoly, not freedom of the press.—Labor. A TERRIBLE TOLL "Hard Peace" for Nazis is Demanded By British Labor Trade Union Congress Re-verses Stand Taken oy Last National Convention NATIONALIZATION URGED BLACKPOOL. England, Oct. 25. Labor in this nation stands com-mitted to a "hard peace" for Ger- Nevvspapcrs vvhich have harped; man>; a resuU of aclion ^^ for many months on labor's strike, at thc closing seSsions of the Bri-record. delight in pointing out the I tuh Tradcs Union Congress this man hours lost by strikes But j wcrfc since Pearl Harbor. December 7,, oevrwhclmingly, the 725 dele-1041, less than one-tenth of one gates to thc conywi\on reversed per cent of ali man hours available j lhclr posilion of a year ago that 1A... U.i tm \f#4 mr. , . , , , , , only the Nazi leaders should be held responsible for the erimes of "A universal feature is the pre-dopiinance of parties of the left ind the relative vveakness of those of the right. At Milan, for instance, the committee of national libera-tion is vvorking vvithout the Labour Democrats, the party of Signor Bo nomi, the Prime Minister, vvhile ln Bologna the committee consists only of Communists, Socialists, and the Aetion Party, The Communists are the jbest organized par-ty, but the Socialists are probably stronger numTically. Signor Togliatti^ step in joining the Govern ment has created a erisis among Milan Communists The vievvs he has publicly expressed are con- vvere lost by strikes, a record cer tainly giving thc lle to labor bait* ers These same nevvspapers. on the other hand, have neglected to point out that in 1043 alone, 2,400,000 men and vvomen vvere injured in industrial accidenta, vvhile another 18,500 men and vvomen vvorkers vvere killed at their jobs. WASHINGTON. — The French radio at Leopoldville recently quot-2d a communique broadcast by the Free Jugoslavia" radio to the ef-fect that "a full agreement on ali outstanding questlons had been reached betvveen Marshal 1 Tito and Dr. Subasic, Jugoslav prime min-ister, on the early establishment of heart aches. the Jugoslav government in the, That record of accidents fatalities Is so far In excess, from the German nation. This time the dclcgates vvent on record for severe punishment of Germany as a vvhole. ' They called for payment of heavy reparations by the Reich complcte disarmament of Ger many, rigid control of ali its indus Accidents co* 270,000,000 days, thes lhal might ^ convcrled ^ of lost time, the equal of one vvhole year's vvork of 000,000 vvorkers. That is a record vvhich cost the na-tion far in excess of tvvo billion dollars of produetion, beside? the and liberated country. The broadcast, reported to OWI by FCC monitors, added that the "conversstions betvveen Tito snd Subasic took plače in Naples and vvere coriducted in a friendly »plrit. The Free Jugoslavia radio in a FRENCH ARE SEEKING U. S. RAIL EQUIPMENT American airmen, in making hash of Freneh railroads, msdc business for American manufactur ers of rsil equipment. Dispstehtff from Pariš this vveek indicated that orders fov $100,000,000 vvorth of locomotives are being nefotiated and an equal amount of frelght and paasenger car*, rail and mls cellaneous equipment. A French englneering group in Washington has completed specifi-cations for 700 locomotives sehed- uled for dellvsry next year < To havs vvhat ws vvant Is rtehes. but to be able to do vrithout Is Msrdonald sidered to be too concilistory, and rmni broadcast slso announced a he is accused of hsving moved too I meetlng . on |lberated Jugoslav ter- 'ar to the right. Moreover, many Communists do not agree vvith cer-ain developments of Marshal Sta-in's poIicy and profess reluctance to becoming mere instrumenta of the Kremlin The possibility% that fascism may be followed by a dic-tatorship of the left has alarmed •nost people in the north. The Aetion Party commands great influ-;nce, though it Is sdmittedly not s party of masses The Liberal Par-ty is deseribed ss hsving relstively fevv supporters " — Rome Corres-pondent of The Times" (18-8-44 ) ritory" betvveen Dr. Ribsr, chsir-man of the national committee of libersUon, snd Dr. Subasic on Oc-tober 25 The talks, vvhich vvere conducted in the "most cordial stmosphere." the brosdcsst said. concemed the "creation" of a Jugoslsv govem ment on Hbersted tsrrltory, and the "results achieved so fsr irtdl-ca te that full wil1 ** reached " the standpoint of time lost, that there is no comparison betvveen this record and the strike-loss record. But It is odd thst nevvspspers throughout the nation never seek to point this out, nor to start a campaign for more safety in the coal mineš and factories of thc nation.—The • Progressive Miner, vvar purposes, and punishment not only of Nazi "vvar criminals," but of others in positions of influence vvho could not prove they opposed Nazy brutality. Frugality is good, lf liberality be joined vvith It. Both together make sn escellent team—William Ptnn A mothers' love is the golden link that blnds youth to age. — Bovee Tal« beerers »re Just as bad as tale mskers —Sheridan. LABOR S FOES 0RGANIZE Dlspatches from Canberra. capital of Australta, announce that the foes of the Australian Labor Party have agreed to organise s nevv par-ty, to be knovvn as the Liberal Par iy. It wtll include 18 non*labor or-ganizatlons. The idea originated vvith Robert Mensies, former premier snd novv lesder of the opposition In ths Australian Parliament. H« vvas ousted by .the Laboritles soon after the start of ths vvar, and, naturalty, Is analous to "comc i back." Reparation in Full "The countries plundered and exploited to serve Germany's aim of conquest and domination have a just claim to reparations, vvhlctv must be paid in full and cannot be paid in money alone,*' a resolutlon adopted by the convention de clared. This vvas interpreted as appfoval of demands likely to be made by Russia and occupied countries thai German labor and materials be put to vvork on reconstruction in those lands. Though the resolution passed by s huge majority, hot debate, preced-ed the aetion. « On the opposition side. Jack Tan-ner. president of the powerful Amalgamated Engineering Union, vvarned that a peace dietated by vengeance vvould lead to a nevv vvar. "I am not in favor of a aoft peace." he said. "but no more am I In favor of another hard war." C Urine Against "Soft" Peace i Sir Walter Citrlne, general secre-I tary of the Congress, led the fight "It vvill be utterly impossible to for hsrsh retribution. restore the devasted areas if you fix your attention exclusively on vvar criminals," Citrlne declared. "The restoration must be by the German people." He cited the absence of large scale resistance by the German people to Hitlerism as proof that "you cannot acquit the German people of the consequenccs of the acts of I their government" Specches by fraternal delegates from the Soviet Russian trade un-ions played an important part in ^waying the convention. They gavc cruesome accounts of destruetion and slaughter committed by thc Nazis in Russia. and one declared "There can be no mercy for those vvho shovved no mercy to vvomen and children." Post-War Problems Post-war problems occupied an imporUnt role in the deliberations Tnlike America, vvhere demands re being voiced for abandonment f ali government controis after the ar, the convention called for con-.nuation of such controis as are »ssential to assure high employ-nent and speed reconstruction. Also. the convention proposed •utright nationallzaUon of transport, fuel, povver, Iron and steel in-lustries as vvell as others "vital to he iife and vvell being of the com« nunity." These would be acquired ublic corporations, somevvhat si m lar to the Tsnnsasee Valley Au hority in the United States Just as uniontsts In the U. S iiSve been trguing over retention )t the tfar-time "no-strike" pledgo a stiff battle took p]ace over a Bri tish regulatlon making "incite ment" to strike a punishable of fense 4 Regulatlon Upbeld Delegates vvith votes totaling I,-885,000 rejeeted a resolution sall ing for withdrawal of the regula tion. as against 2,802,00 for the resolution. Membership strength of the Bn tish labor movsmsnt has reached an alltime high, convention reports dlsclosed Unlons sffiliated vvith the Congreaa vvere rsvsalsd to have 8.642,317 members, an Increase oi * 17.906 over a year ago