Ameri$k/i Domovi^i/i AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY NO. 89 National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 5, 1960 SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPGR igr STEV. UX — VOL. L1X. Skupni preskusi naj omogočijo nadziranje Zastopnik Sovjetske zveze je pri razgovorih o končanju preskušanja atomskega o* rožja pristal na zahodni predlog o skupnih preskusih, ki naj omogočijo boljši način nadzora. ŽENEVA, šv.—Razgovori med Ameriko, Anglijo in Sovjetijo o končanju preskušanja atomskega orožja so se pomaknili za korak dalje, ko je Sovjetija pristala na omejeno število preskusov atomskih bomb globoko pod zemljo s ciljem izboljšanja načina odkrivanja podzemnih eksplozij in njihove ločitve od potresov. Zahodni sili trdita, da s sedanjimi sredstvi malih atomskih eksplozij pod zemljo ni vedno mogoče ločiti od potresov in sta zato odklonili prepoved takih preskusov, dokler se ne najde uspešen način njihovega nadziranja. Pristali sta na krajšo odložitev preskusov, tekom katere naj bi se vse tri sile trudile, da bi našle nov izpolnjen način odkrivanja teh eksplozij. Zatrjevali sta, da bo boljši način mogoče najti samo z vrsto izvedenih eksplozij. Sovjetija je vstrajno odklanjala te predloge in zatrjevala, da je mogoče najti uspešno sredstvo nadzora tudi brez izvedbe samih atomskih eksplozij. Sedaj je končno pristala na omejeno.število preskusov. Strokovnjaki, ki bodo izdelali načrte za te preskuse, bodo začeli delo že 11. maja. Izgleda, da bodo tri atomske sile, ki se posvetujejo v Ženevi, le dosegle vsaj načelen sporazum o končanju preskusov do sestanka na vrhu 16. maja v Parizu. Novi grobovi Blanche Stasunas V Mt. Sinai bolnišnici je u-mrla v torek 46 let stara Blanche Stasunas z 1881 E. 82 St., mati pok. Roberta, enkrat stara mati in sestra Adele Yoder. Pogreb bo v soboto ob 8:30 iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Frančiška ob devetih, nato na Kalvarijo. Južnokorejska vojna ladja zavrnila rdeči napad SEOUL, J. Kor. — Manjša ladja južnokorejske vojne mornarice je zavrnila napad treh torpednih čolnov severnokorejske vojne mornarice kakih 15 milj od vzhodne obale nekako v višini črte premirja, ki teče preko srede Koreje. Južnokorejska ladja ni utrpela nobene škode, ni pa zaradi megle mogla ugotoviti, če so kako š!kodo utrpeli sovražni torpedni čolni. Severnokorejski torpedni čolni so poslali proti južnokorejski fregati pet torpedov in streljali nanjo s strojnicami, ne da bi napravili kako škodo. Fregata je odgovorila s streli iz svojih to-Pov, med tem ko se je izmikala sovražnim torpedom. Začasna vlada skuša v deželi ~~~ vzpostaviti red in mir, pri tem fma težave s študenti, ki so v zadnjih dneh vprizorili več de-monstracij v Puzanu, Tegu, pa tndi v sami prestolnici. Demon-strantje zahtevajo odstop narodne skupščine češ, da zaradi podkupljivosti in nepoštenosti ni Primerna, da bi dopolnjevala nstavo. Vremenski prerok pravi: Večinoma sončno in toplo. ^ajvišja temperatura 81, naj-nižja 57. Egiptovskega Naserja tepe lastna politika KAIRO, Egipt. — Ker naši pristaniški delavci piketirajo v New Yorku egiptovsko ladjo Cleopatra, je Naserjev režim v Egiptu proglasil bojkot nad nakladanjem in razkladanjem a-meriških ladij. Bojkot se je razširil na vse ostale arabske države, da se vsaj na ta način pokaže arabska solidarnost. Vsaka palica ima pa dva konca, to ve sedaj tudi Naser. V Egipt je bilo namreč namenjenih šest ameriških ladij s 50,000 tonami hrane za egiptovsko prebivalstvo. Lastniki blaga so sedaj te ladje predirigirali v druga pristanišča, največ v Italijo. Naserju ne bo preostalo drugega, kot da da pretovoriti blago in ga potem poslati v Egipt. Kot se vidi. mu za zamudo časa ne gre, ne brigajo ga tudi nepotrebni dodatni stroški, glavno je, da je “rešen” njegov obraz. V New Yorku izginja razlika med javnimi in zasebnimi šolami ALBANY, N. Y. — Edina na zunaj vidna velika razlika med javnimi in zasebnimi šolami je v tem, da prihajajo šolarji v javne šole s posebnimi rumenimi avtobusi in da jih prevoz n>č ne stane. Zasebne šole nimajo tega privilegija. To seveda ni prav staršem, ki pošiljajo otroke v zasebne šole, kajti morajo plačevati z davki prevoz otrok v javne šole in še skrbeti za svoje, kako naj pridejo v zasebne šole. O tem vprašanju se bije v večini držav oster boj. V newyor-ški državi je sedaj ta boj v glavnem končan. Republikanski guverner Rockefeller je namreč ; podpisal zakon, ki daje privatnim šolam iste pravice do brez plačnega prevoza šolarjev kot javnim. Državna administracija bo seveda uveljavila zakon z veliko obzirnostjo, da ne izzove nepotrebnega razburjanja in lokalnih prepirov. ------o----- Smrtna kazen za politično propagando JAKARTA, Indonez. — Kot smo poročali, je neki ameriški pustolovec Allan Pope šel pred (leti v službo k indonezijskim u-pornikom in ob neki priliki spustil na vladne objekte nekaj malih bomb. Fant je imel nesrečo, njegovo letalo so sestrelili, indo-, nezijske oblasti so ga prijele in postavile pred sodišče. Po razpravi, ki je trajala zelo dolgo, je Pope dobil smrtno kazen. Seveda v Jakarti nihče ne verjame, da bo fant izgubil glavo. Ako se bo pritožil, mu bodo kazen znižali ali ;ga celo oprostili, drugače bo pa pomiloščen. Fant je svojo nalogo izvršil: za indonezijske levičarje je igral vlogo kamna spodtike, za ostalo javnost pa je pomenil proces malo senzacijo. Nova indonezijska republika ni namreč izvršila še 'nobene smrtne obsodbe. Izgredi v Iraku so zahlevali 12 mrtvih Naši novinarji še ne bodo smeli na Kilajsko WASHINGTON, D.C. — Na- ------ še državno tajništvo nima sicer V nedeljo je prišlo do spopa- nobenih uradnih zvez z rdečo dov med nacionalisti in ko- Kitajsko, pač pa se od časa do munisti V iraški prestolnici časa ameriški in kitajski diplo- Bagdad. BEIRUT, Lib. — Potniki iz iraške prestolnice Bagdad pripovedujejo, da je prišlo tam preteklo nedeljo do ostrih spopadov med komunisti in njihovimi pristaši, ki so se vračali od prvomajske parade na tovornih avtomobilih in med nacionalisti. Vo-jaštvov. je obkolilo in zastražilo celo področje ter zaprlo most preko Tigrisa. Po mestu je bilo slišati kake tri ure streljanje iz pušk. V spopadih je bdo baje 12 mrtvih, med njimi menda tudi neki polkovnik. Čete in oklopna vozila so patruljirala po prestolnici in skrbel za mir. matje sestajajo na tihoma v Varšavi. Naši diplomatje bi radi dosegli, da bi naši novinarji lahko potovali po Kitajskem. V Pei-pingu pravijo, da je treba, da obe državi skleneta o tem posebno pogodbo. Kitajska bi nas i rada prisilila, da jo po tej poti i SPREMEMBE V VODSTVU ZSSR IZNENADItE ZAHOD Spremembe v vodstvu Sovjetske zveze skoraj neposredno pred sestankom vodnikov velikih štirih sil v Parizu so iznenadile zahodni svet. Nihče si ni še prav na jasnem, kaj naj pomenijo. — Prvi podpredsednik vlade Frol Kozlov je postal tajnik Komunistične partije, s katerega mesta sta si tako Stalin kot Hruščev priborila oblast nad vso deželo. MOSKVA, ZSSR. — Sinoči je bila objavljena spre- Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Olga Zahler z 1010 E. 143 St. se je vrnila iz bolnišnice, kjer je prestala težko operacijo, in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so zaželjeni. ' Zadušnica— V nedeljo ob 7:15 bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. sv. vsaj neuradno priznamo. Poleg niemba v vodstvu vlade in partije, katere ozadje bo nema- ™ašAza pok Andrewa Sterle ob tega zahteva Peiping pariteto,' znano šele čez čas. Prišla je kot iznenadenje komaj krate je toliko ameriških novinar- te^ čas pred sestankom vodnikov štirih velikih sil v Parizu Mesto stanovalca okostje EPARNAY, Fr. — Ko dolgo ni bilo od stanovalke, samotne gospodične, nobenega glasu in ne najemnine kljub celi vrsti pismenih opominov, je lastnik poslal preko sodnije rubežnika za zaostalo najemnino. Mož je res šel do samotnega stanovanja, pa zastonj trkal in trkal. Nobenega glasu ni bilo. Končno se je naveličal in vlomil 5. obletnici smrti. Jutri ob šestih bo v cerkvi 16. maja. Najvažnejša sprememba je vsekakor premesti-Vnebovzete sv. maša za tev prvega podpredsednika /lade Frola Kozlova za glavnega pok. Mary Spilar na 30. dan nje-spre- 1a)nika Komunistične partije, oziroma njenega centralnega ne smrti, jeti tudi tega pogoja. Sedaj je ' bomJ'l,eta- S, te".a Položaja je Stalin začel borbo za oblast v Lepa starost-Ču-En-Laj presekal pogajanja z p0V^etlj1cPc0DL^.!n0V1^mrvlll- s te?a mesta se je povzpel na Če-1 Johan Rogell s 19171 Nauman izjavo, ki jo je d?.l tekom svo-jl0 ,vs— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ' NAROČNINA i ga Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za S meaece Petkova izdaja $3.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES i United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $400 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 89 Thur., May 5, 1960 Med zadnjimi pripravami za sestanek na vrhovih Dasiravno so politični preroki napovedovali že pred meseci, da bo na sestanku na vrhovih dosti grmenja, pa malo dežja — vse kaže, da imajo prav —, se v glavnih prestolicah niso mogli vneti za kake odločnejše korake v mednarodni politiki, da ne bi motili uradnega optimizma o majskem sestanku in ne razburjali Moskve. Šele pogovori med De Gaullom in Hruščevim so poživili zapadno odločnost. Pogovori so namreč pokazali, da Hruščev prenese tudi trde besede in ne zameri, ako mu kdo pove resnico kar naravnost v obraz, kot je to na primer storil De Gaulle, ko mu je rekel, da bo (Hruščev) z radikalnimi ukrepi glede Berlina samo pcfyzročil svetovno vojno, ki bo uničila Zahod, pa tudi Vzhod. Če hoče Hruščev to napraviti, naj napravi, vsaj Francija je na to pripravljena. De Gaulle je govoril odkrito tudi v Washingtonu, toda na naše diplomate je, bolj vplivalo to, kar je govoril s Hruščevim. To se je takoj poznalo tudi v naši zunanji politiki. Postala je tako odločna, kot ni bila preje nikoli, odkar je umrl Dulles. Že sredi marca se je opogumil “Glas Amerike” in začel poročati o mednarodnem položaju brez ozira na to, kako bo to odmevalo v Moskvi. Začeticom aprila je Herter z izredno odločnimi besedami povedal, da nihče v Ameriki ne misli, da bi Amerika nameravala popuščati v berlinskem vprašanju. Še, bolj odločna je bila v drugi polovici aprila izjava pomožnega državnega tajnika Dillona v New Yorku. Hruščev radi tega ni nič vzrojil, rajše je poslal svojega zaupnika Žukova (ne maršala!) v Washington, naj poizve, zakaj je tam začel pihati drug veter. Žukov je mogel zvedeti v naši prestolici samo to, da v naši zunanji politiki res mislijo to, kar govorijo. To je sporočil tudi Hruščevu. Šele tedaj je Hruščev imel svoj znani govor v Bakuju, kjer je ponavljal stare grožnje, ki jih je pa svetovno časopisje samo registriralo brez vsakega razburjenja. V Londonu so dali komentar k takemu razvoju v mednarodni politiki. Izjavili so, da ni bilo nikoli niti mišljeno, da bi prvi sestanek na vrhovih rodil nove mednarodne pogodbe; jih bo samo pripravil. Zato ni važno, kaj si kdo obeta od sestonka in kdo s čim grozi, ako se njegove želje ne, bodo izpolnile. Hruščev si ne bo upal razbiti sestanka na vrhovih, kajti s tem bi padel v vodo tudi obisk predsednika (Eisenhowerja v Moskvi. Do tega obiska je Hruščevu več kol) do sestanka na vrhovih. Zato v Londonu mislijo, kako bi se dali doseči na sestanku na vrhovih sporazumi manjšega pomena, kakor na primer dobava orožja afriškim državam, pravilnik o lepem vedenju za uporabo v hladni vojni med Zahodom in Vzhodom itd. Ne bodo pa tam reševali na primer berlinskega vprašanja, saj razven Nemčije in Amerike ni zaenkrat nihče zainteresiran, da bi se Nemčija zedinila. V Bonnu to dobro vedo, zato tam ne želijo drugega kot da zahodni zavezniki ne spremenijo sedanjega stanja v Berlinu. Ker je tudi general De Gaulle za tako taktiko, se malo manj bojijo ameriške omahljivosti. Ako bi na,sestanku na vrhovih hotela Amerika popuščati, bi se De Gaulle gotovo uprl taki taktiki in gladko odbil vsako angleško posredovanje. To je razlog, zakaj v Bonnu držijo s francoskim generalom, dasiravno jih boli, da general noče nobene spremembe v sedanji razmejitvi med Nemčijo in Poljsko. Po francoskem in ameriškem vzgledu so postali tudi bolj pogumni. Na zadnje napade iz Moskve je Bonn odgovoril z zbirko dokumentov, ki dokazujejo, kako nemški komunisti preganjajo v Vzhodni Nemčiji neodvisne kmete. Na de-magoške besede je odgovor z dejstvi zmeraj nevarna stvar. To bodo okusili tudi v Moskvi, ko bodo študirali odmev nemške dokumentacije po svetovnem časopisju. Zadnja bomba proti Moskvi je pa prišla iz Washingtona. Eisenhower je napovedal, da bo poslal kar Nixona v Pariz, ako bi se tam razgovori zavlekli za več kot teden dni. Da res misli tako, je državno tajništvo tudi že objavilo spored predsednikovega obiska na Portugalskem. To je poznal samo Dulles. Hruščev je postavljen pred dovršeno dejstvo; ali naj se zadovolji z razgovori, ki naj trajajo kvečjemu teden dni, ali pa bo dobil Nixona na vrat. Ameriški korak ga bo zapekel kar od dveh strani: Hruščev smatra samo Eisenhowerja'za sebi enakega, v vrsto z njim ne spadata niti Macmillan, niti De Gaulle; sedaj naj pa pride Nixon in vodi pogovore z njim! Le o čem naj se ž Nixonom razgo-varja. ko se bo lahko nekaj tednov pozneje s samim Eisen-howcrjem? Druga klofuta je Eisenhowerjev obisk v Lisbon!. Ali je ta obisk tako važen, da sme radi njega sestanek na vrhovih trajati samo'teden dni? Ako bi Hruščev mogel, bi najrajše reagiral na vse to z odpovedjo sestanka na vrhovnih češ, ako se Eisenhowerju zdi obisk v Lisboni tako važen, naj gre kar samo tja in se mu ni treba truditi še v Pariz. Tega ne more storiti, kajti potem bi padel v vodo tudi Eisenhowerjev obisk v Moskvi. O tem, kako cenijo v Washingtonu sestanek na vrho- vih, priča tudi pot državnega tajnika Herterja. Odletel je najprej v London, dasiravno tam nima pravega opravka, šel je naprej v Teheran uredit nekaj zadev z iranskim šahom, nazaj grede pa se je sestal z zapadnimi zunanjimi ministri v Istambulu, da ponovno ugotovijo, da jim sedanjih načrtov o taktiki za sestanek na vrhovih ne kaže spreminjati. Torej potovanje bolj za spomladanski oddih kot za resno diplomatsko delo. In fo dobrih par tednov pred sestankom na vrhovih! Vse skupaj še ne pomeni, da se ne bi iz Moskve pošteno bliskalo, kadar bodo tam postali slabe, volje. Bliskanje ne bo pomenilo nevarnosti, ta pride lahko le še iz Peipinga. Vkljub temu, da so si kitajski in ruski tovariši v laseh, končno so ostali vendarle še tovariši, ki vidijo v svobodnem svetu skupnega glavnega sovražnika. Lasallski glasovi in odmevi ‘ (Pii* Matevž iz “Sunny Spot Clty-a”) La Salle, 111. — Mesec marec se je z nami igral, kakor kak na miši hud maček. S snegom je bU radodaren in le malo je bilo dni, da bi ga nam vsaj nekaj ne nasipal z višav. Nekaj dni je pa nas tako zasipal, da smo se ko-1 maj iz njega izkopali. Na sveč- 1 nico so dejali, da je “ground hog” | pogledal iz svojega zimskega bivališča, parkrat potegnil vase oster februarski mrzli zrak — kihnil, da se je čulo daleč naokrog, nato pa je smuknil nazaj v svoje bivališče in se zleknil po svojem ležišču in zaspal za na-daljne šest tednov. Pravijo, da je o sv. Patriku zopet pokazal na svetlo, a ker je bilo nad njegovim bivališče skoro čevelj in pol snega, ise je zopet vrnil nazaj, se zopet zleknil na ležišče in menda naredil načrt, da pred sv. Jurijem ne pride na dan. Če te dni že kaj rajža okrog po poljih in vrtovih pa ne vem. * BRUTALNI UMOR TREH ŽENA v državnem parku “Starved Rock,” ki se nahaja, kakih 9 ali 10 milj vzhodno od nas na južnem bregu reke Illinois, je povzročil tu in po vsej Ameriki in še dalj veliko senzacijo. Podrobnosti so več tednov opisavali v tisku, razlagali na radioj televiziji, od kod so tri umorjene 'odlične dame prišle, se registrirale v parknem hotelu, nato pa šle na sprehod peš gori ob bregu, s katerega se niso več žive vrnile. Našli so jih še le tretji dan v votlini ali zaseki “St. Louis Canyona.” Vse tri so bile brutalno umorjene, potolčene z nekim kolom. Z njih je morilec (eden ali morda več) potegnil vso obleko od pasa dol in dve, kakor so poročali v listih in po radio sta bili najbrže posiljeni. Strašen zločin, ki mu ni para že dolgo dolgo, če sploh že kedaj. Kdo je izvršil ta grdi brutalni zločin? Zakaj ga je izvršil? Radi kakih motivov in razlogov? Ko to pišem, še ni nobenih pojasnil, nobenega odkritja, ne kakega tehtnega sledu, ki bi vodil h kakim zaključkom in odkritju, takim ali takim, da-si se oblasti trudijo že tedne in tedne, da bi kaj odkrili. So le ugibanja, teh je pa toliko, kolikor tistih, ki o tem ugibajo. Nekateri ugibajo, da je moral izvršiti ta zločin kak duševni blaznež. Toda, kako naj bi en sam ustrahoval kar tri, ne da bi se vsaj nekaj časa ne branile in da bi ne začele kričati na pomoč? Sicer je možno, da jih je napadalec ustrahoval, zastrašil s kakim orožjem, jim ukazal biti tiho ter da se jim ne bo nič zgodilo na tak način. Potem jih je morda zvezal in vsako posebej ubil. Ker je za tem kmalu! snežilo je lahko, da je sneg za-' kril stopinje in sled. Nato je izginil. In ker so umorjene žrtve našli še le dva dni za tem, je imel morilec (ali jih je bilo mogoče več), dovolj časa za pobeg. Saj do Chicage je le dobre dve ure !n odtam je imel dovolj časa za pdbeg recimo z letalom na drugi konec sveta. To je eno ugiba-1 nje in en zaključek, seveda le po ugibanju. Druge sumnje so letele na to, da 'bi morda zločin izvršil kak domačin iz okolice? Mogoče bi bilo, a je dvomljivo, ker tiste, ki se tam okrog naselijo, večinoma I kmalu vse pozna. In kak pri-' prost domačin bi ne žnal takega zločina tako zakriti. Našli bi ga skoro gotovo tudi s policijskimi psi? Ne mogoč bi seveda tudi tak slučaj ne bil, dasi je malo verjeten. Tretja možnost bi bila, da je zločinec vedel, da se bodo dame tja podale na pot, potem jim je sledil, ali pred njimi tja prišel in izvršil svoj načrt? Druga ugibanja namigujejo, da je ta dogodek morda maščevanje radi rasnih konflikttov po drugih krajih? Da jih mogoče kdo vrši iz maščevalnih nagibov. Težko verjetno. Med ljudmi krožijo vsakovrstna ugibanja. Zopet nekateri so mnenja, da je ta umor izvršil mora ravno isti hudobni sadist ali blaznež, ki je pred par leti na severni strani Chicage brutalno umoril tri dečke. Nato so bile umorjene kmalu tudi dve deklice v bližini Willow Springsa. Vse to ponovim, so le ugibanja, a bridka resnica je pa, da brutalni umor je bil izvršen in kri umorjenih kriči, da ga je treba odkriti, kdo ga je izvršil in zločinca (ali zločince) po zaslugi kaznovati. Strašen zločin je to! Ker je morilec (ali morda več morilcev) ta brutalni umor tako zakril in zakril za seboj tudi vsako sled, vsaj doslej še, da to tudi misliti, da je umor težko zamislil ka'k priprost tamkajšni domačin. Saj kakor govore poročila jih je bilo na desetine in desetine zaslišanih. Vse kaže, bi vsaj jaz mislil, da umor je nekdo hudobno spretno zasnoval in ta nekdo, ki je moral v naprej vedeti, da bodo umorjene tri dame šle tja na zimovališki izlet. Težko si je predstavljati, da bi bilo drugače. Zakaj je morilec (ali več morilcev( izral ravno te tri žrtve za svoj zločin — to je tudi za enkrat še zaprta knjiga za javnost. A neki razlogi in vzroki so le morali voditi morilca ali moi’ilce. Za enkrat ostaja le upanja, da ta brutalni umor čas enkrat odkrije. * VELIKONOČ PRI SV. ROKU smo letos obhajali prav lepo. Cerkev je bila ozaljšana, lepe službe božje in opravila tekom velikega tedna in na velikonočno nedeljo, vse je bilo najlepše, zakar smo dolžni zahvale posebno našemu dušnemu pastirju preč. g. M. Železnikarju in njegovemu pomočniku ter šolskim sestram in vsem, ki so pri tem pomagali. Nas starejših je sicer vsako leto manj in manj, je pa toliko več mlajših in velike udeležbe pri službah božjih kažejo, da so ostali lepo verni. Fara se zdaj pripravlja za gradnjo nove šole. ■ Stara je že dolgo premajhna in pretesna, ker mladina se množi in je treba več in več prostora. Zbirka za šolo je že lepo narastla, a zbiranje se vrši še naprej, načrti so že narejeni 'in ne bo dolgo, kakor vse kaže, ko bomo dobili novo šolo, ki je rastoči fari potrebna. * NOV GROB. — Predkratkim je preminul v naši naselbini znani rojak Anton Ovnik (Oviniček), samec, v starosti 82 let. Bil je več let bolan in zadnje dve leti večinoma prikovan na bolniško postelj. Umrl je v bolnišnici. Pokojnik je prišel v Ameriko leta 1895. Delal je po raznih Kulturna kronika Triglavov koncert Pevski zbor Triglav je edini na zahodni strani mesta. Bori se vstrajno in dosega vedno nove uspehe. Preteklo nedeljo po- Zbor je začel spored z Ventu-rinijevo “Milica.” Sledile so ji Laharnarjeva “Naša pesem,” Kunčičeva “Čez zlato pogorje” in Medvedova “Nazaj v planinski roj.” Med posameznimi glasovi je bUo prijetno soglasje, le tu in tam so soprani malo preveč izstopali. Po mešanem zboru je ženski zbor sam zapel Lipar jev o “Tam v domu” in narodni “Koroški raj” in “V nedeljo zjutraj.” Soprani so bili posebno dobri v niž- poldne je nastopil pred lepo za mezzosoprani prešibki sedno dvorano v Saehsenheimu na 7001 Denison Ave. Koncertu je sledila domača zabava v SND preko ceste. Pred koncertom je bil predstavljen občinstvu Anton Železnik, ki je prišel iz Slovenije obiskat svojega brata Franka Železnika. rudnijuh v zapadnih državah. Leta 1911 je prišel v La Salle in narodnih. zlasti v zadnji pesmi. Prvi del sporeda je zaključil mešani zbor z narodnima “Rož, Podjuna, Žila” in “Pa se sliš” ter z Dolinarjevim Venčkom narodnih. Solo sta pela Joseph Pultz in Charles Zakely. Tenorji so bili ponekod malo šibki, pa so se lepo zlivali z ostalimi glasovi v celoto. Občinstvo je bilo posebno navdušeno nad Venčkom odtedaj naprej je živel tukaj. Bil je premogar in več zadnjih let je je živel v pokoju. Bil je rodom iz vasi Veliki Orehek, fara Stopiče, pri Novem mestu na Pred to točko je zbor zapel četverici, ki odhaja na obisk v Jugoslavijo “Nas ne pozabiš.” Po kratkem odmoru je nastopil zopet mešani zbor. Pri na- Dolenjskem. Pokojnik je bil glo- 1.QCjnj “Lastovkam” je pela solo boko veren Slovenec, ves čas1 Ella Samanich Sledile so ji zvest faran cerkve sv. Roka. \ pianinškova ‘“Jaz pa v gorico Kot zaveden Slovenec je rad pomagal vsak dobri slovenski po- trebni stvari. Bil je zvest na- grem” ter narodni “Slovo” in “Pa bom pihnila luč.” Zaključni del sporeda je obsega ročnik in podpornik katoliških yodopiv£evo “izgubljeni cvet,” listov. Tu zapušča nečakinjo narQdno “Meglico,” v kateri je Nellie, poročena Zakrzeski, ne- Margaret Loucka krasno zapela čakinjo Anno Hummert v Otta- S0i0) Venturinijevo “Ptičja svet-wa in nečakinjo redovnico reda ba” in Schwabovo “Dobro jutro.” sv. Frančiška, Sister Mary Im- “Ptičja svatba” je občinstvo maculate OFS, ki deluje kot uči- navdušila, da so jo morali teljiea v Pittsburghu, Pa. V p0.noviti. Chicagu pa zapušča bratranca, Zbor je v celoti dober, je pa Johna Ovniček znanega slov. l.tevil.no soramMrno šiLk/z krojača v tamkajsm slovenski naselbini. V starem kraju pa nekaj novimi močmi bi se lahko , tt x i v izpopolnil v nadpovprečnega po- zapusca sestro Uršulo, poročeno , . , ? • ^ ^ sredovalca slovenske narodne in Gramer. Pokopan je bil iz cerkve sv. Roka na pokopališče sv. Vincen- * ŠTIRI RODOVE JE STRIGEL IN BRIL ... — V bližnjem umetne pesmi clevelandskim (Slovencem. , ( v , Spored je sestavil in pripravil cija, kjer bo čakal angeljske zb0rov učitelj g. Tone Šubelj. trombe na poslednji dan. Sorod- zboru kot njegovemu učitelju k nikom sožalje, pokojniku pa naj u(spehu čestitamo. j_ A- isveti večna luč in naj počiva v ______ miru božjem. ^ v Dante Alighieri: Božanska komedija malem mestecu De Pue, ki je ka-' Ce drži ^menje, da je bil Danki 10 do 11 milj zapadno od La- te r°jen v ma-iu leta 1265’ Potem Salle in tam biva še vedno pre- obhajamo prav v tem mesecu cej Slovencev .so te dni objavili ^-v linico njegovega rojstva, vest, da je tamkajšni dolgoletni -'e pričel pisati svojo Bo- brivec Kaz Kruchinski stopil v bansko komedijo tam po letu pokoj. Samo na sebi ni to tako potem živi ta velika pesni- važna novica, toda za malo me- ^ev 2e SV0Rh ^0 let. Ni veliko sto je vsaka novica važna, tudi terci'n v svetovnem slovstvu, ki kadar le kaka koklja samo zako- preživele tako d°b°-kodaka. Toda ob tej vesti je po-1 morem se spuščati v nasta- (Dalje na 3. strani) -------o------ Za podrsižno cerkev na Kalu nabirajo Chardon, Ohio. — Spodaj podpisane lepo prosimo dragfc rojake, da bi priskočili na pomoč in darovali za popravilo podružne cerkve na Kalu. Od gospoda župnika Marjana Hrvatin iz Košane na Kraisu je prispelo pismo v katerem milo prosijo za pomoč, da bi popravili podružno cerkev. Pišejo, da so nekaj že popravljali, da pa še niso vsa popravila gotova in da imajo že stotisoč dinarjev dolga. Kako ga pdačati? Sicer so ljudje tam dobri in bi radi pomagali, pa so sami revni in ne morejo. Zato lepo prosijo tiste rojake v Ameriki, ki so od tam doma, in 'katerim je nekdanja cerkvica pri srcu, da bi denarno pomagali. Vsak dar bo hvaležno sprejet in objavljen v Ameriški ' Domovini. Me, spodaj, podpisane prošnjo g. župnika toplo priporočamo in tudi prosimo, da bi ue rojaki odzvali. Darove izvolite poslati na spodnji naslov. Mrs. Rozalia Vicic 24120 Chardon Rd. Euclid 17, Ohio Kristina Urbas Andrew Vicic. nek Božanske komedije. Preveč je vezan na politične razmere tistega časa in na veliko in nikoli izpolnjeno ljubezen Dantejevo do lepe Beatrice. Omenim naj iz uvoda v knjigo le to, da je Dante v Božansko komedijo položil vse velike osebnosti tistega časa, nekatere v vica, nekatere v pekel, nekatera v nebesa. Misliti pa moramo vseskozi, da je bil Dante tudi politični eksponent in da je temu ali onemu dodelil krivično mesto. V ostri borbi med belimi in črnimi, je Dante postal begunec-politični emigrant. Nikoli več se ni vrnil v Florenco. V septembru leta 1321, ravno na dan Povišanja križa, je umrl v Raveni, obdan od svojih prijateljev in otrok. Eden od otrok je nosil ime njegove neizpolnjene ljubezni-Beatrice. Celoleten prevod Dantejeve Božanske komedije nam je dal dr. Jože Debevec in sicer je prevod izhajal v “Domu in Svetu” v trinajstih letnikih. Gotovo je, da Debevec ni bil pesnik in da se je lotil prevoda zavoljo tega, ker ga pač nismo imeli. Med zadnjo vojsko se je lotil popravila Debevčevega prevoda dr. Tine Debeljak. Ko je ta odšel v pregnanstvo, je z njim šel tudi rokopis in zdaj je prpd nami na novo prepesnjeni Pekel, ki ga poklanja' Debeljak spominu msgr. Debevca in slovenskim ljudem, ki ina svoj način dele usodo Dantejevo. Kaj naj rečemo o novem prevodu? Veliko lažje bi bilo soditi, ko bi imel pred seboj tudi Pekel, ki ga je v domovini prepesnil pesnik Alojz Gradnik. Pi-ismo, ki sem ga pred kratkim dobil, mi spričuje, da sta se dva pesnika lotila dela, ne da bi vedela drug za drugega in da eden in drug čaka, da bi dobil v roke delo svojega literarnega druga. Božanska komedija je pisana v tercinah, kar že samo' po sebi ustvari nevarnost, da bo prevajalec prisiljen marsikdaj iskati besede — da jih bo zavoljo rim treba ustvariti. Tine Debeljak se je na splošno tej nevarnosti dobro ogibal in se prevod lepo bere, vendar tse mi zdi, da bi nekatera mesta le potrebovala popravka. Naj omenim le nekaj mest, ki so mi posebno padla v oči. Prešla sva kolobar do druge obale in nad studencem sva, ki vroč razliva I po jarku, od njega izkopanem, vale. Zelo pretrgan verz je zadnji kot v Pulju spod Kvarnerskega zaliva, kjer morje zadnje italske meje gladi. Zadnji verz mi ni po volji. Jasno, če bi se prevajalec lažje ognil težavam, bi se gotovo ognil, saj je v prevod položil stotine in stotine ur. Vendar se mi zdi, da bi še tam in tu moral vzeti pilo in nekatere besede ogladiti in 'nekatere verze ujeti v lepše sozvočje. Osebno mislim, da bi se na vsak način bilo treba ogniti besedam kakor n. pr. Izvrg neba. Vsak bo vedel, da to pomeni iz-vržek, toda zdi se mi, da je beseda le preveč kosecizem. Reči je treba, da je prevod na splošno lep, čeprav se zavedam, da ima Tine Debeljak čisto svoj način pesniškega občutja. Širok epik. ki ga že dolgo nismo imeli, z vehementnostjo, ki je tolikšna, da včasih svojo eruptivnost skrije tudi za besedo, ki se ne bo obdržala, ker je preveč prisiljena. Pa vem, če bi Debeljak poiskal drugo besedo, bi verjetno trpela izrazna sila, ki jo je hotel pokazati. In je tudi v tem velika vrednost, čeprav ob njej včasih zaboli uho. Morda bo Gradnikov prevod gladkejši- lirik je skoraj — pa sem prepričan, da je Debeljakov prevod izrazitejši in originalu bliže. Zapišem: težko je soditi, dokler ne bom imel obeh prevodov pred seboj. Kulturna akcija, ki je izdala Pekel, je na nek simbolični način pokazala vrednost emigracijske književnosti, žrtve, ki so bile zvezane s to izdajo so velike. Božanska komedija ni delo, pri katerem uživaš brez truda. Božanska komedija je umetnina, rahlo platno s stotinami portretov iz zgodovine in komentar, ki ga ima knjiga, je skoraj kar mala zgodovina. Kdor bo knjigo bral s tem komentarjem pa bo užival, predenj, bo stopil trinajsti in štirinajsti vek in mogel boš pogle-. dati še v obraze starih Rimljanov in Grkov. Opremila je knjigo slikarka Bara Remčeva. Res knjiga, ki nam je lahko v ponos. Dolžni smo, da sežemo po njej. Ta in oni jo bo težje razumel, šesto petdeset let je od tega, kar je nastala. Zavedajmo pa se, da brez naše pomoči nikoli ne bodo izšle knjige, ki jih imajo v prevodu vsi narodi. Emigrant Dante, katerega prah počiva v Raveni, je nazadnje naš znanec. Na tujem je hrepenel po domači zemlji in iz tega hrepenenja ter iz ljubezni do Beatrice se je raz-cvela Božanska komedija. Knjiga je v prodaji v trgovini Familia, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio. Karel Mauser. AmMUSKA domovina, Starogorski: ZORISLAVA POVEST IZ DAVNIH DNI "‘In če Krist hoče?” ‘Če Krist hoče?” Da. Ali se mu naj ustavljam?” “Oče ...” “Ne jokaj, Zorislava! Saj se vidimo spet, zakaj on je, kakor Praviš, vstajenje in življenje!” Zorislava se je oklenila očeta. A nekaj bi. še rad, preden odpotujem.” i Zorislava je vprašala z ihte-C1^ glasom: “Kaj, oče?” ‘Dai bi bil krščen . . . Kje Je duhovnik Gojmir, vojvodič?” ‘Ne vem. A pošljem, ga; iskat!” “Pošlji, dete!” Zorislava je šla in naročila služabniku naj takoj zajaše °nja in odjezdi iskat duhovni-5a Gojmira. Nekje ga bo že na-če ne, naj poišče godca, on 0 gotovo vedel zanj. Starosta le težko dihal in kaplje znoja so stale na čelu. “Ni mi dano^ da bi uzrl nadškofa, kakor ni 11° dano Mojzesu, da bi šel v ^ljubljeno deželo.” Dano ti je vse kaj lepšega, uče! Videl boš apostola iz Vele- krada.” Starosta je zmajal z glavo. Ne bom ju videl.” Zorislava je jela vnovič pla-kati. “Vid'el ju boš) oče!” . Starosta je zopet zamižal. Čas 1® tekel. Bližal se je poldan. Starosta je težko dihal in lice mu le uuočno upadlo. Vedno slabeje s° Se mu dvigale prsi in ko je °dprl vnovič oči, je rekel s sla-^ glasom: “Duhovnika še ni?” “Ni ga še, oče!” Starosta je vzdihnil: “Umrem brez krsta!” In iz oči sta mu ^Polzeli dve solzi in se pome-iali z znojem. Zorislava pa je vzkliknila v s°lzah: “Ne umreš, oče!” Starec ka je mižal: “Oče, vzdrami se!” Pst; Krist je!” nice staroste so se zganile: e te blagoslovi, dete mo- Deklica je spoznala, da oče u-k lra- Zajela je vode s školjko, ,1 j* Jo je podaril Ljubomir ne-°u in ihteč vzkliknila: “Oče, 1 Veruješ v Boga Očeta, vse-^ ugočnega', in na Krista, Sina lugovega . . Rahlo so zaše-^tale ustnice: “Verujem . . . 2erujem . . ” Tedaj je zlila °rislava vodo na glavo lastne-te rnolila: “Oče, tedaj c?rs^lrn v imenu Boga Očeta _ ina in sv Duha.” “Amen.” Zorislava je planila po koncu. a Pragu je stal, poten in težko N, dihajoč djim c> duhovnik Gojmir, za no Djubomir. Ihteč je planj^9 . Zorislava v roke ženinu. PH i °če umira!” Gojmir je sto-star in položil roko na °dprl Pice °stove prsi. Še enkrat je oči, se nasmehnil in ust-Pek S° Se zSaniie- kot bi hotele 6o ^ reči. Nato je obvisel nje-lje . P08led, zadnji v tem živ-rp ^ na Zorislavi in Ljubomi-Pat0 akor bi ju blagoslavljal, q s° se zenice trudno zaprle. starmir 'i6 molil psalm, zatisnil %v°Sti pokleknil. Zor-i- cajaa j0 vrgla na očeta in kli-star’ ^ue, moj edini oče!” A je ^ j0 ni več slišal. Duša mu dat na večne livade gle- cab • r's^a in smehljaj na ustni-ie rT PNčal, da je srečen. Ko °dmolii Gojmir, se je dotak- Pil ^ . —jai4aa j ^ j'- 44 l£rjs, 0rislave. “Pozdravljena . 0četi U’ Vr^a bčerka! Odprla si Vrata v nebesa!” ’Počr)1'^ s^arosi'e Stražimira je je 2 ? P°trla ljudstvo, zakaj bil se v j0 Poljubljen. Zbirali so da i2Vm°ZJe in drugo ljudstvo, s° Se 0 ij° novega starosto. Ni-Petje zbirah, kakor navadno s sPlehr"- ^ iasnih lic, s rom na ustih, nego priha- j ali so tihi in žalnih obrazov. Duhovnik Gojrnir je maševal za umrlega starosto in za složno volitev novega. Njegov “Do-minus vobiscum” je bil žalno-resen, ne tako svečan, kakor na-! vadno.. Čutili so to velmožje, čutilo je ljudstvo in sklonjenih glav so molili tiho za dušo staroste, za se in za svojo rodbino. Nič več ni plapolal na žrtve-niku ogenj, nič več se ni klala živina v dar, kakor se je to godilo prej ob enakih prilikah. Ni stal ob žrtveniku starosta, ne podstarosta in z razprostrtimi rokami prosil bogove za usliša-nje, za dobrote. Ob oltarju je stal duhovnik in daroval nekrvavo daritev v spomin krvave na križu na Golgoti, na gori mrtvaških glav. Povzdignil je kruh in kelih z vinom ter oboje pokazal narodu in rekel z besedami Krista pri zadnji večerji: “To je moje telo, to je moja kri.” In velmožje in ljudstvo je padlo na kolena, se trkalo na prsi in v ganljivi pobožnosti šepetalo: “Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho . . Tako je blagovest, kakor blažilen dih, prevevala srca naroda in se naseljevala v domove Slovenov. Kjer so prej domovali kipi bogov, blestel je sedaj križ in vsa družina se mu je spoštljivo klanjala. Po daritvi se je pričelo zborovanje. Podstarosta kot namestnik staroste je pozdravil zbrane velmože in ljudstvo, se spomnil še enkrat umrlega staroste, na kar je ljudstvo klicalo: “Slava — slava — slava!” Podstarosta pa je nadaljeval nato: “Velmožje, najvrednejšega izmed najvrednejših volite, da bo vreden naslednik staroste StraSimira!” Narod pa je zakričal: “Kdo je vrednejši od tebe, podstarosta Ostoj? . . . Živio Ostoj, naš starosta!” Ostoj pa je zmajal z glavo in rekel: “Ne. So še vrednejši od mene!” i Narod pa mu je odgovoril: ‘Živio Ostoj, naš starosta!” Vse naokoli je jelo vpiti: “Živio, živio . . ” Velmož Radegoj je vstal, se približal podstjarosti in dejal: “Velmožje, ljudstvo! Ako bi imel starosta Stražimir sina, postavili bi njega za starosto, da-siravno bi bil mlajši od nas. A kaj to, po duhu bi bil starejši, zakaj iz tako kremenitega drevesa prihaja le zdrav sad.” Nekaj glasov je zaklicalo: “Ima pa hčer Zorislavo!” “Velmož Radegoj se je nasmehnil in dejal: “Da, ima jo. In lahko je tudi ženska starosti-nja pri nas, vendar bi naj to bil le skrajni slučaj, ko bi ne imeli med možmi nikogar, da bi mu podelili to čast.” “Omoži se naj!” Radegoj se je poklonil. “Hvala vam, da spoštujete tako spomin Stražimira, zakaj on je to zaslužil v resnici. Vendar mi nimamo pravice siliti njegove hčerke, da se omoži.” “Saj ima že izbranega. Le smrt je preprečila poroko,” je odgovarjala množica. V tem je mnogo glasov vzkliknilo: “Živio Ljubomir, vojvodič!” Velmož Radegoj je odstopil. Iz množice je stopil Ljubomir, sin vojvode Vojeslava. “Pozdrav vam, velmožje, pozdrav vsem! Slišim, da me kličete in dasirav-no mlad in niti vaš seljan, se drznem govoriti.” Velmožje so zadovoljno gledali Ljubomira, zakaj ugajal jim je njegov govor. Nekaj glasov pa je vzkliknilo: “Vojvodič si!” (Dalje prihodnjič.) LASALLSKI GLASOVI (Nadaljevanje z 2. strani) vedala Mrs. Bernice Bersztaitis (rojena Glover), da je ta brivec Kruchinski, strigel in bril v njeni rodovini kar štiri rodove. Strigel in bril je njenega pok. starega očeta George Glover-ja, Sr., njenega sina George Glover-ja Jr. Za tem hčer tega, iki je ona in nato tudi njenega sina Greg-ga. Mrs. Bersztaitis se spominja časov, ko je stalo striženje las 20 in 25c. Brivec Kruchinski, ki je zdaj v pokoju, je vodil brivnico od 1. 1913 pa dosedaj. Nekaj časa je bil odsoten, ko je bil v prvi svetovni vojni pri vojakih. Poročen pa je z Mary Sorčič, ki je če se ne motim hčer slov. staršev. * ZA LIKOF ŠE ENO ALI DVE OKROGLE. — V času okrog Tihe nedelje se je mudil v Franciji sovjetski diktator Nikita Hruščev. Nikita je svoje vrste človek že po postavi, tako tudi po obnašanju in še drugače. Je male zavaljene postave, kakor kak “ljubljanski mesar,” navihan pa še vse bolj kakor Pavliha. Naj tu povem, kaj so pravili in pripovedovali o Hruščevu in o generalu De Gaullu, ko sta nekega večera sedela sama pri razgovoru. Morda so ju poslušali pri vratih in ju opazovali skozi luknjo ključavnice v vratih? General De Gaulle je proti Hruščevu visok dolg mož. Po postavi mu Nikita doseže komaj do komolca. Pri razpravi sta se malo razburila in oba sta vstala s njunih sedežev in robato odgovarjala drug drugemu. Nikita se je prvi zadrl: “Ti si predolga prekla, da bi kaj vedel!” “To je moja sreča, da lahko gledam in vidim preko drugih! Ti bi se še ne videl, če bi stal sredi med vrabci!” Nato sta sedla in se potolažila. * DOGODEK V ŠIŠKI PRI LJUBLJANI. — Tja so radi hodili poleg raznih iblajtarjev in drugih takih, tudi učitelji in profesorji, na sprehod. In neka taka velika važna glava je srečala na cesti malo deklico. Ustavi jo in vpraša: “Kako se pišeš mala?” “Lizika Piškova sem.” “In kako se piše tvoj oče?” “Pišek!” “Kako mu je pa ime?” “Očka!” “No, saj ima vendar kakšen primek. Kako ga pa tvoja mamica kliče?” “Debeluhar!” — Nepoznani gospod se je s pojasnili zadovoljil in je lepo žvižgajoč odkoračil naprej. .. * NAJPRIMERNEJŠA PESEM! — Tam nekje za deveto goro je živela samica, ki so ji zlezli že štirji križi na hrbet. Naposled je le prišel neki snubec, jo vprašal za roko, ona je privolila in šla sta h gospodu župniku naznanit, da želita stopiti v zakonski jarem. “Bravo,” je dejal župnik. “Vse bom uredil kakor treba. Le to mi povejta, kako pesem želite, da jo bodo v^m ppvci na koru zapeli po opravljeni poroki?” “Mislim prečastiti,” je dejala stara deyica, da bo najbolj pošteno in na mestu, če zapojo: “Hvala Bogu! Prosim, tako naj napravijo.” — Dosti za danes, pa še drugi kakšno. Tople pomladne pozdrave vsem Slovencem širom Amerike! Matevž. Prevelika pridnost se ne obnese Preveč pridem delavec je bil A. W. Phillips v Londonu, katerega je delavska organizacija izključila zaradi tega, ker je v štirih minutah opravil delo, za katero je pravilnik delavske organizacije predvideval tri četrt MALI OGLASI Hiša naprodaj V Novem mestu na Dolenjskem je naprodaj lepa zidana dvonadstropna hiša, v zelo dobrem stanju. Privatna last. Za pojasnila kličite LI 1-8774. (90) Išče se zidana garaža, ki bi se rabila za popravljanje in barvanje za 2 ali 4 kare. Se vzame tudi s stanovanjem. Naslov se dobi v našem uredništvu. —(03) Sobe se odda j Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Naprodaj 6-sobna enodružinska hiša, garaža, plinski furnez, nov vodni grelec, bakrene cevi, moderna kuhinja. 1269 E. 59 St. EX 1-5344. , (X) Sobe se odda 5 sob se odda zgoraj. Oglasite se v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave. (X) ure. “Bil sem obtožen, da s svojim ravnanjem škodujem interesom' drugih delavcev, toda jaz sem jim hotel samo delo olajšati,” je izjavil pred prizivno komisijo, kateri je predložil svoj posebni postopek za opravljanje predmetnega dela v hitrejšem času, kot ga predvideva pravilnik. MALE HELP FOREMAN Experience in job shop work, must have knowledge of feeds and speeds and have actual experience in operating various types machines. Good opportunity for right man. Production Experts Inc. 4259 E. 19 ST. South of Harvard VU. 3-3220 (90) V Euclid Lastnik prodaja 8-sobno enodružinsko hišo blizu trgovin in transportacije. 18711 Abby Ave. Kličite KE 1-0779 za sestanek. -(90) Hiši naprodaj Dve hiši na Muskoka Ave. Za hišo na 19712 Muskoka Ave. kličite IV 1-3123 in za hišo na 19802 pa kličite IV 6-2875. (93) Naprodaj Zaradi selitve v Florido se proda zidana hišia za 2 družini. Istotam naprodaj tudi razno pohištvo in Oldsmobile avto. Vse na 692 E. 160 St. UL 1-5774. (3,5,9 maj) Lastnik prodaja Zidana ranch hiša, 3 spalnice, razvedrilna soba, dvojna garaža, velik lot na vogalu. Willo-wick. WH 4-2375. (90) Oglašajte v “Amer. Domovini” Lastnik prodaja 5-sobno, zidano hišo, 2% akfov, v Mentor Village, blizu šol in trgovin, garaža. Na 1137 John-nycake Ridge, BLackburn 5-2674. (90) Iščete trgovske prostore? Dva velika lokala na ugodnem prostoru oddajo. Vprašajte na 1052 E. 62 St. (x) Naprodaj Proda se rabljena Crosley hladilnica, v dobrem stanju. Kličite po 3:30 uri. EN 1-2013. (89) Stanovanje se odda Tri sobe s kopalnico in plinsko toploto se oddajo odraslim na 1096 E. 64 St. zgoraj. Vprašajte spodaj po 4. uri popoldne. ___________________ -(90) Odda se Pet neopremljenih sob, kopalnica, za $65 mesečno. Odrasli imajo prednost. Blizu E. 126 ceste in St. Clair Ave. Kličite po 4:30 pop. PO 1-2392. —(91) Naprodaj Lastnik prodaja zidano (tapestry brick) hišo, 5 sob, garaža iz cementnega bloka, 50x200 lot. Kličite AN 1-0251. 25850 Lake Shore Blvd. (90) Slovenski restavrant naprodaj Na West Side, prometa $1200 na teden. Odprto od 6. do 8. Zaprto ob nedeljah. Isti lastnik 7 let. Gre v pokoj, da obišče Jugoslavijo. Pogodba na razpolago izkušenemu operatorju. (90) Naprodaj Dve hiši, ena zraven druge, za $14,000. Enodružinska hiša ima 8 sob s 4 spalnicami, omare za obleke, kopalnica, vroča voda, gorkota. Druga je dvodru-žinska, 6 sob spodaj, 5 sob zgoraj in kopalnice. 1361-1365 E. 43 St. HE 1-7694. (97) Ženske dobijo delo IŠČE SE Izkušena kuharica za delni čas. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 _____________________(X) Delo za žensko Išče se ženska za čiščenje dva-1 krat ali trikrat tedensko. $10 na dan. Lep zdravnikov dom. Mora govoriti angleško. Kličite po 6:00 pop. ER 1-1323. Blizu Shaker Rapid. (90) Moški dobijo delo i Moški dobi delo Starejši moški dobi delo na vrtu za travo rezati in okopavati lot 40x50 čev. Kličite zvečer KE 1-7117. (89) fV¥ ^ ^YxxxxxXXXilxxxT R&NuAuto Body Cr. Popravimo vaš avto in prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body In fenderjc. T f Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 »82 East lS2nd Street XxxxXX t XXfcx XT XXX X X X T Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IV 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV PRI RAZGLEDI]! — Letalec se je spravil na tank na koncu krila letala in si ogleduje položaj na letalskem oporišču Mitchell v N. Y. EAGLE ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI POSEBNOST! PRED SEZONSKI NAKUP Vi 2 ceneje Moške 100% bombažaste PERI IN NOSI povsod sloveče “Pegger” hlače Reg. vrednost 4.98 M rt v ,,,su 25 do 36 • Sinje modre • Črne • Kožnate * Ogljeno sive Mladi gospodje . . . sedaj lahko prihranite pri nakupu teh priljubljenih bombažnih hlač . . . spre-dsj z gubo, v priljubljenih spomladnih barvnih odtenkih. Vse te hlače so priznanega izdelka; ko jih operete, jih lahko oblečete. Zaželeli si jih boste več po tej res nizki ceni. Sprejemamo pismena in telefonična naročila . . . Kličite CHerry 1-3000 The May Co/s — kletni oddelek moških oblačil, v mestu in na Heightsu AMERIŠKA DOMOVINA, HANDEL • MAZZETT11 Junakinja iz Štajra “Haha,” ’je s spačenim obra-1 zom sopihal sodnik Hpndel. “Ne poznam je — Prav dobro jo po-1 znam!” je nakrat zrastel in je streljal z očmi, iz katerih je odsevala poguba — “ti pa, zapeljani fant, ti je ne poznaš svoj živ dan ne. Tvoj notranji glas, ki te je svaril, ti je prav govoril, to je bila peklenska moč, zakaj nisi poslušal tega glasu in nisi izruval iz svojega srca strupenega semena te bogopozabne ljubezni, preden je pognala korenine. Prvi navdih je vedno božji glas, gorje nam, če ga ne poslušamo.” “Je-li to hudič,” je odvrnil Henrik, ki se je ponosno postavil pred očeta, v svoji mladi, zmagoviti moškosti je bil podoben angelu, ki se v boju meri z luci-ferjem, ki sta sicer enaka po svojem bistvu, vendar zeva med obema prepad večnosti, “ako nas ona, ki jo ljubimo, vžiga in vnema za vse dobro, vse hudo pa v nas slabi in zatira, in to je storila ona v meni, to Vam prisegam pri žjivem Bogu! Včeraj sem bil v nevarnosti, da izgubim dušo in telo. Princezinja me je očarala in omamila z vso svojo lepoto: hotel sem ji dati, kar je hotela, toda misel nanjo me je rešila in mi je dala moč, da sem izpahnil vrata, ki jih je bila zaklenila. Kakor gotovo mi pomagaj Bog, Štefana je to storila, ne jaz.” Henrik je obmolknil, globoko dihajoč je s plamtečim obrazom stal poleg očeta. Oče je stopil parkrat po sobi gori in doli, nato je obstal pred sinom. Srce mu je tako potemnelo, da se danes nič več ne veseli sinove ne-omadeževane mladosti, ki mu je bila doslej vedno ponos in svetišče. Zakaj ni objel prince-zinje Druzijane! Bolje njo ka-tcor štefano.” V blag spomin PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNE SOPROGE IN SKRBNE MATERE Apes Urbanic ki je za vedno zaspala 5. maja 1945 Petnajst je dolgih let minilo, ko si od nas odšla. A zdi se nam, da si včeraj nas blagoslavljala. O, prazen dom je, prazna hiša, ko Tebe več ni tu. V nebesih Ti se zdaj raduješ, a Tvoji iščejo miru. Izprosi nam, da vsi nekoč se bi radostno sešli v nebeškem raju in pri Bogu hosano peli bi. Žalujoči ostali: ANTHONY URBANIC, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova Cleveland, Ohio,, 5. maja 1990. “Si že videl kdaj prikazni in strahove!” se roga sodnik Hen-del. “Lepo! Ona je izpahnila vrata, ko si ti — ali kako je to umeti. Vedno si bil sanjač. S takimi imajo ženske lahko igro. Toda kam te bo to pripeljalo? Boš li to nedolžnost peljal v štajerski grad in ji boš dal cerkev kot ženitovanjski dar. Potem se boš pa na strani cesarjevi in katoličanov boril zoper svojega očeta in boš s svojo vojsko svojega očeta, to se pravi” — kakor ognjena kolesa so se mu vrtile krvavoobrobljene oči — “če se bo pustil!” “Ne, tega ne bom storil. Res, poprosil jo bom za njeno ljubo roko, kakor hitro pridem v Šta-jer. V cerkvi, ki jo mi je dal cesar, bo smela moliti, kakor tudi moji vrli katoliški vojaki in vsi katoličani, kar jih je v Štajru. Toda proti Vam, oče, se ne bo nikdar dvignila niti moja roka,, niti roka mojih vojakov. Kadar bo pa Štefana moja,”’ počasi, kakor bi pil dragoceno pijačo, govori to besedo, ki pomenja zanj vso blaženost, za očeta pa vse aeklenske muke, “če še vedno ne boste ukrotili svojega sovraštva in Vas bo še vedno rezala v srce najina zveza, bom zapustil Štajer in se bom ž njo podal v njeno domovino, kjer bom kot nozar živel od žuljev svojih rok. Nočem Vas izzivati, niti Vam zapovedovati; toda njo, ki jo jubim, hočem imeti, to pa kljub Vam, in če se ves svet postavi na glavo, hočem jo imeti, ker na zemlji ni čistejše, pobožnejše in svetejše, kakor je ona, imeti tako gotovo, kakor gotovo mi pomagaj Bog in njegov sveti križ. Sodnik Hendel je za trenutek položil roko na srce. Mora ga odtegniti od vlačuge! Mora! Mora! Toda tukaj ne pomaga nobena sila. Zapovej mu kot svojemu sinu, in zatajil te bo, vzemi mu meč, udinjal se bo vlačugi na ljubo pri kakem kmetu za hlapca; ubij vlačugo, pa se bo k njej v jamo vrgel, velike vode ne morejo pogasiti ljubezni — tudi nesramne ne —-tudi ta spaka ljubezni je močnejša kakor smrt. Hendel ve, ca j se pravi ljubiti, saj je on tudi ljubil. Pa glej! Kakor strupen gad mu šine v zmešane možgane rešilna misel! . . . Kaj je rekel Madlzeder! (Kaj se je zgodilo ono velikonočno noč. Kdo je bil samostanskem stolpu, . • • Kdo se je plazil k njemu, . . • Obrekovanje. Prokleto in sramotno je to orožje, nevredno moža! Toda nima drugega, da reši svoje ljubljeno dete te nesramnice. Tako je pijan bolečine in sovraštva, da sklene to o-rožje porabiti in tega strupenega gada izpustiti na svoje dete, da ga piči v srce in umori njegovo mlado, sveto! ljubezen, ki je dozorela v boli. S temnim smehljajem je rekel sinu: “Boga kličeši za pričo, da je nedolžno? Bojim se, da ti bo Bog odklonil to pričevanje . . •” Henrik je doslej stal pri očetu. Sedaj je stopil hitro nazaj, kakor da bi bil občutil strupeni dih laži. “Li ne verujete v Boga?” je vprašal z globokim, srditim pogledom. Hendel se je ostudno zasmejal: “Kako vprašanje? No, sedaj hočem govoriti bolj jasno! Ve- rujem v Boga, ne verujem pa v Štefanino nedolžnost, na katero ljubljeni zaslepljenosti.” “Ki jo Vi, zaslepljeni od so- si ravnokar prisegel v svoji za- 1 vraštva, sramotno in krivično GRDINA POGREBNI ZAVOD ld53 East 62 SL . . . 17062 Lakeshore Bird. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1.6301 Moderno podjetje — Zmerne cene Kako posrečena kombinacija ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OGNJEM VARJENO STROH’S 'v ,.\ v-ij Zabave si je treba poiskati. In našli jo boste tam, kjer je lahko in mehko Stroh’s pivo v bližini. Od prvega požirka do zadnje kapljice tekne odlično, nobeno drugo ameriško pivo ne tekne tako kot z ognjem varjeno Stroh’s. če obedujete doma ali zdoma, dodajte Stroh’s k vaši zabavi! UGAJALO VAM BO America’s only fire-brewed beer! The Stroh Brewery Comoany, Detroit 26. Mich SEDAJ PO LOKALNIH CENAH Ji NOV SUŠILNIK PERILA, NOVA ŽENA In ona varčuje, ker suši s PLINOM. Nič težkega dela, če sušite s PLINOM ... in ne velikih izdatkov. Za samo en peni plina posuši poln naložek perila. Gorilniki so doživvljenski in peni-za-naložek plinski sušilniki ne potrebujejo posebne napeljave. Specialni plinski sušilniki —Izbirajte med 8 glavnimi vrstami: Easy, Frigidaire, Hamilton, Maytag, Norge, RCA, Whirlpool, Speed Queen, Sears-Kenmore. Nič napiačila — 36 mesecev za odplačevanje — z vašim plinskim računom. 4 i THE EAST OHIO QAS COMPANY £ tajite!” se je pokonci sklonil Henrik, ki mu je v hipu bledi obraz postal kakor teman ogenj. Njegova junaška pest se je v divjem srdu krčevito oklenila meča. Ga jeli vihtel za očeta zato, da mu sedaj s psovkami skruni ljubezen? “Ko je Štefana stala na sramotnem odru,” je vzkliknil in iz oči, ki so se svetile liki zvezde o polnoči, so se mu porosile solze, “so stali tam ljudje, izvržek človeštva, ki so nanjo pljuvali in so rekli —” glas se mu je tresel, v krčevito stisnjeni pesti se mu je tresel meč, “da je bolno dete njene matere — njeno. Te hijene sem zapodil od nje in sem njeno nežno telo iztrgal iz krempljev nesramne zalege! — Pozneje je pridigar Majorius tudi tako zatulil kakor one zveri, pa sem mu bral levite, saj veste kako je bilo. — Gospod, kaj naj rečem, če Vi tako govorite? Vam li še ni bil zadosti sramotni oder? Da je ležala na postelji vsa razrezana od železja? Moj oče ste, hvala Vam za žSvljenje, toda, varujte se, lahko se izpoza-bim, če boste psovali nedolžnost, kakor ste storili sedaj . . . Štefana Švertner je nedolžna — angel je in lilija, ki je ne more oskruniti noben psovač — tu stojim in prisegam pred, Vami in pred vsem svetom! Za njeno nedolžnost grem v voščeni srajci skozi ogenj, in niti toliko se ne bom ožgal, kolikor je za nohtom črnega; za njeno nedolžnost živim in umrjem.” Z desnice si je snel zlato rokavico in je tri prste dvignil proti nebu, podoben nadangelu Mihaelu, ki tri prste dviga in kliče: Kdo je kakor Bog? Oče je stopil nazaj v senco, gledal je v tla in se je režal, da so se mu videli zobje. Norec! Norec! “Tako,” je rekel Henrik in si je zopet nataknil rokavico. “Sedaj mi dajte dopust, gospod. Še tp uro bom jahal v Štajer — njej.” “Kako? Z vojaki? In mene boš pustil samega sredi mojih sovražnikov? Si jim že prodal življenje svojega očeta?” Henrik je pogledal besnečega očeta z velikimi očmi, iz katerih odsevalo zaničevanje. ‘Seboj vzamem samo trideset mož, če nimate nič proti temu. Vse drugo moštvo pustim Vam. Moško in pokonci je nato stopal proti vratom. “Dobro, dobro, le pojdi . • • je vzkliknil oče, bled kakor Pe' ael, telo se mu je treslo, kakoi trese pošast, ki jo je zadela pšica. V Štajer gre ... k njej . in jutri jo bo objemal — in veselili se bodo Klezel in vsi farji ... o solnce! . . . “Le pojdi toda vedi, v tistem trenutku, ko zasnubiš ... to žensko1, nimaš več doma ... in nisi več Hendel.” “Vzemite mi vse, kar hočete, samo mojo moško čast mi morate pustiti. In če imam to in šte' fano, kaj mi je mar ves svet. PITTSBURGH, PA. BUSINESS SERVICE Wheel Rerse Tractor WITH 12-VOLT SELF-STARTER GENERATOR. 22 ATTACHMENTS INCLUDING 32" ROTARY TEN8S BROS. 3333 Babcock Blvd. WE 1-3900 (89) LANDSCAPING - EXCAVATING CEMENT WORK - DRY WAuLS TOP SOIL Call RALPH YUNKER T Ay lor 1-2017 (89) HAND AND POWER Lawnmowers Reel and Rotary type. Sharpened, set and repaired. Call ana Deliver HO 2-4152 (89) PETER FISHER — BUILDER “My Homes Are My References” Modern split level homes — Custom built homes. — Complete Planning Service. 222 Grant Ave. TA 1-3204 (90) GIVE YOUR HOME A NEW LOOK with a fresh coat of paint from an expert painter. Im business since 1942. Interior and exterior work done expertly. Save money, call JAS. KAMPETIS — LO 3-5516 (90) LORRAINE’S BEAUTY SHOP 3830 Brownsville ltd. Mothers Day Special on Permanent Wave by realistic: All Permanents include styling and haircutting. $8.00 and up. Open Tues. thru Sat. Thurs. and Fri. 9-9. Call for appt. TU 4-4142 (90) DOMESTIC HELP . ....aafeyigyrdiitf« HOUSEKEEPER — Live in, over 25. Care for baby. New home. Work ing couple. References. FI 1-5755 or EV 1-8554. (90: PITTSBURGH, PA. THE SLOVENIAN SPECIAL BUSINESS DIRECTORY Service - Supplies - Equipment Trust the ability and skill of these Featured Advertisers NORTH SIDE HOME REMODELING Residential - Commerccical Interiors - Exteriors We Do the Complete Job NORTH SIDE CONSTRUCTION COMPANY 730 Perry Highway WE 1-2977 FREE HOUSEPOWER SURVEY Residential - Commercial 24-HouV Emergenev Service METZLER ELECTRIC CO. 1512 Cameo Way FAirfax EXPERT TV SERVICE TO NORTH BOROS All Makes — All Models Efficient — Fast Service Albert Maas „ UNIVERSAL RADIO SERVICE 9 S. Howard Ave. POPLAR 6-2243 Belief GEORGE N. KNAPP „ PLASTERING CONTRACTOR New Work 3434 Gass Ave. POplar SOUTH HHXS G. O. McMURRAY — QUALITY PLUMBING & REMODELING Electric Eel Service — Guarantee Work — Res. T. C. Graham, PO -I8'0 Registered Plumber 3941 Perrysville Ave. FAirfax 1-4773 ATKINS ROOFING & HEATING G°-All Types R< nfing - Gutters -Spouting - Chimney Pointing - '"in' dow Calking . Roof Carpentry Hot Asphalt 40 Vrs. Exp. - Guaranteed -Quality Work LEROY ATKINS ROOFING * HEATING CO. 3232 Perrvsville Ave. FAirfax 1-6722 1.331® PAINTING - INTERIORS and EXTERIORS “Over 20 Years Experience Free Estimates - Guaranteed Wo Insured CLIFFORD J. MOYER 102 Cleveland Ave. POpulai 1‘__ RAYMOND WESOLEK — ing and Furniture Refinishing. ^ j and Repair Work. Rates to Clubs Organizations. Work Guaranteeu > FUTURE SECURITY CORP-1128 High St. FAirfax 2-«% RepSKl;r«.»*! SOUTH HILLS HOUSEPOWK*1 SPECIALISTS Residential - Commercial Win , Registerea Electricians - 'ns“ j Free Estimates - Terms ArraP^^g SOUTH HILLS ELECTRIC SERVi ^ 243 Vineland St. TUxedol J;.',.. ~ HOMESTEAD ^ MARIAN’S BEAUTY SALON “Hair Stylist of Homestead In Leon’s Theater Bldg. 238 East 8th Ave. ,of,l HO 1-9528_________HOj~!i STONE-MASONRY CONTRACT011 Mantels - Fireplaces - Patl