• PO SKLEPU PREDSEDSTVA OK SZDL      .
Sklicana 3. seja občinske konference SZDL            '
Predsednik občinske konference SZDL Niko Lukež je na pod-lagi sklepa 11. seje predsedstva OK SZDL sklical 3. sejo občin-ske konference SZDL, ki bo v četrtek, 6. oktobra, ob 16.30 v dvorani Edvarda Kardelja, Proletarska 1.
Osrednja točka dnevnega reda seje občinske konference je Ures-ničevanje razvojnih planov krajevnih skupnosti. To je gradivo, ki je nastalo po zapisih iz lanskih obiskov po krajevnih skupnoslih, na katerih so predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij občinske skupščine in izvršnega sveta ugotavljali realizacijo sklepov in stališč, sprejetih ob lanskoletnih obiskih. Hkrati pa so se na teh obiskih seznanili z novimi problemi v posameznih krajevnih skup-nostih, tako na področju uresničevanja programov krajevnih skup-nosii, delovanja krajevne samouprave, družbenopolitičnih organiza-cij in delegatskega sistema. Na sestanldh so glede na želje krajevne skupnosti sodelovali tudi zunanji udeleženci. Od teh so na primer predstavniki komunalne skupnosti ljubljanskih občin sodelovali na obiskih v prav vseh krajevnih skupnostih.
Tako zbrano gradivo, z naslovom Aktualna vprašanja uresničeva-nja razvojnih planov krajevnih skupnosti, je 12. septembra obravna-valo predsedstvo občinske konference SZDL, ga iz osnutka preobli-kovalo v predlog in sprejelo sklep o sklicu seje občinske konference SZDL, na kateri bo to gradivo osrednja tema.
O gradivu so člani predsedstva menili, da ga je treba, še dopolniti z zapisi iz manjkajočih KS in v njem nekoliko bolj poudariti vlogo družbenopolitičnih organizacij, zlasti socialistične zveze in tako kot lani naj izvršni svet k gradivu pripravi pregled opravljenih del po krajevnih skupnostih v tem letu. V razpravi je bilo slišati še veliko zanimivega. Tako na primer, da so krajevne skupnosti premalo realno ocenile opravljena dela v obdobju od zadnjih obiskov in da so preveč »štartali« le s problemi in odpirali še nove. Na letošnjih obiskih se je na primer veliko govorilo o problemih s področja družbenih dejavnosti (problem šol, telesne vzgoje, zdravstva...) medtem, ko se je na lanskih obiskih govorilo izključno o komunal-nih zadevah. Stanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v krajevnih skupnostih je zaskrbljujoče, ker vse miruje. Na obiskih ni bilo zaznati razvoja. Ni prav, da nekatere krajevne skupnosti želijo imeti prav vse, kar ima občina, da hočejo postati nekakšne miniaturne občine. Razpravljalci so med drugim ugotovili tudi, da sta slabo obveščanje in informatika krivi mnogim težavam in slabemu delu v krajevnih skupnostih.
S. G.