MISI V BLAGAJNI V CELJU NE BO MAXI GROUPA FILMSKEGA FESTIVALA Stran 7 Stran 3 -15°/c Mercatord MERCATOR d.d.. Dunajska 1 - petek 09. julij 2004 ob 18. uri GLASBENI NASTOP PETRA JANUŠA - nedelja 11. julij 2004 med 9. in 12. uro kurilno oil olje 03/4902440 [NAROl 'ULA 0Q /. ao 1C. ure Epe d.o.o, Tržaška 37, Maribor | vse B»! y nedeljo, 11. julija, Interspar Celje, Maribor! ||j|15 % popust na vse izdelke*. z vseh koncev Slovenije! Obiščite oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se IrskanJ« po malih oglasih še nil UVODNIK Olisičiti turiste Zanimivo je videti, kako imajo vsi, ki imajo v Celju karkoli opraviti s turizmom, različne poglede na to, kaj bi gostom, ki zaidejo v mesto, sploh lahko ponudili. Medtem ko so eni prepričani, da ni prav dosti razlogov za to, da bi turist v Celju ostal nekaj dni, ga drugi ponujajo kot knežje mesto. Tretji kot biser ob Savinji. Četrti kot poslovno konferenčno središče ... Mesto trenutno nima prepoznavne identitete, blagovne znamke, pod katero bi se lahko prodajala turistična ponudba (če je o njej v tem trenutku sploh mogoče govoriti). Vseeno se turistični delavci strinjajo z dejstvom, da je najmočnejša turistična točka Celja bogata zgodovina, ki pa, vsaj v tem trenutku, ni dovolj izkoriščena. Dovolj izkoriščene pa niso niti številne druge možnosti. Celje na primer nima mladinskega hotela, čeprav se vsaj nekateri turistični delavci zavedajo, da bodo tudi popotniki z nahrbtniki nekoč odrasli in se v primeru, da bo vtis ostal lep, u mesto verjetno še vrnili. Hotelirji imajo drugačne težave. Niti en celjski hotel nima bazena, nova športna dvorana se jim prav dosti ne pozna, v mestu ni kakovostne gostilne, v kateri bi lahko y nedeljo večerjal naključni turist, na območju Celja pa je registriran le en kmečki turizem. Druga zgrešena poteza je celjski grad, ki kljub gradbeni obnovi in dejstvu, da je bila to nekoč najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji, nenadzorovano sameva. Če imajo turisti srečo, je v poletnih mesecih odprta bližnja krčma, za katero ima koncesijo še vedno podjetje Butler. Hotelirji se ubadajo tudi s težavami, kakršna je parkiranje tujcev v bližini hotelov. Pridni delavci občinskih služb, ki tako radi lisičijo avtomobile s tujimi registracijami, še ne razumejo, da turista, ki so ga namesto bogate ponudbe turističnih znamenitosti in družabnega življenja v praznem mestu pričakale lisice, skoraj zagotovo ne bo nazaj. Kljub temu pa ne bi bilo pošteno trditi, da tujci v Celju nimajo kaj početi. Za razliko od časa, ko smo mi hodili po poceni nakupih na Madžarsko, je položaj sedaj ravno obraten. Pred velikimi trgovskimi centri na obrobju mesta je vse pogosteje opaziti avtobuse s tujimi registracijami. Nihče ni izračunal, koliko denarja takšni turisti pustijo mestu - če si ga, seveda, sploh ogledajo. Pravzaprav pa vsega skupaj morda sploh ne razumemo in je prav v tem združen ves genij razmišljanj o turistični prihodnosti Celja. Nobenega dvoma namreč ni, da turisti veliko več denarja pustijo i; trgovskih centrih, kot bi ga ob ogledu (na hitro zakopanih) rimskih izkopanin ... Mariborska c. 86 3000 Celje t „ Tel: 03/42-88-000 T U R N S E K Fax: 03/42-88-115 ■ Izvedba elektroinstalacij in strelovodov ■ Projektiranje, nadzor in meritve ■ Prodaja svetil INFO: instalacije@turnsek.net IZPOSOJA in NAJEM vseh vrst dvižnih odrov in dvigal dvigala@tumsek.net Na področju Celja, kjer je izgrajen kabelsko razdelilni sistem, vam nudimo priklop kabelskega internets že od 5.900 SIT na mesec. Vsem naročnikom kabelsko razdelilnega sistema pa nudimo tudi sprejem digitalnih TV in radijskih paketov. INFO: internet@tumsek.net Največ dela je trenutno v medloškem križišču z magistralko Celje-Ljubljana. Tu zato nastajajo prometni zamaški, Ljubljanska cesta pa je pri križišču z železnico zaprta za ves promet. Čez Lopato že Julija? Če bo vse po sreči, naj bi drugi celjski avtocestni priključek odprli zadnji teden julija Delavci CM Celje te dni hitijo z zadnjimi deli pri izgradnji drugega celjskega avtocestnega priključka, ki bo voznike od počivališča na Lopati vodil do Medlo-ga. Dobre tri in pol milijarde tolarjev vredna naložba Darsa bo tako, kot kaže, zaključena pred pogodbenim rokom, ki je 4. avgusta. Ko pišemo o 3,5 milijarde tolarjev težki naložbi, pišemo o dveh projektih. CMC je pridobil izgradnjo priključne ceste. Gradiš pa gradnjo nadvoza in avtocestnih priključkov. Vrednost del, ki jih te dni končuje CMC, je bila ovrednotena na 2,1 milijarde tolarjev, a bo račun, ki ga bodo izstavili Darsu, najbrž nekoliko višji, saj je med gradnjo investitor postavljal nove zahteve. Tako so na dobre tri kilometrov dolgi trasi, pri obeh odcepih za Med-log, zgradili krožna križišča, največ dodatnih stroškov pa je terjala skrbna zaščita virov podtalne vode, čez katere vodi trasa. Z uporabo najsodobnejših bentonitnih pol-sti so tako zaščitili štirime-terski pas ob cesti, zgradili vrsto brežin in protihrupnih ograj, pa tudi štiri zadrževalne bazene, v katere se stekajo vse meteorne vode in jih tam tudi čistijo. Prav poseben podvig je bila tudi gradnjo mostu čez Ložnico, saj so morah ob njej vgraditi varovala - razlivalne površine za morebitne poplavne vode. )z čez avtocesto je že končan. V ponedeljek so cestišče skrbno prali gasilci, tako da manjkajo le še cestne označbe. most pa so zgradili tako, da z njim niso prekinili oskrbovalnih poti do bližnjih kmetijskih zemljišč. Največ dela je trenutno v križišču z magistralno cesto Celje-Ljubljana v Medlogu, kjer gradijo sodobno sema-forizirano križišče. Ker prometa med gradnjo niso zapirali, je že dalj časa zaprt prehod z Ljubljanske ceste pre- Verjefn°sf, da b°sfe nek°»w> polagali zanenjafi gu»no (5 % Na priključni cesti, po kateri je že na celotni trasi položen grob asfalt, hitijo z nameščanjem varovalnih betonskih ograj. ko železnice do križišča v Medlogu, prav tako pa v tem I križišču nastajajo večji prometni zamaški. Najhujše jih še čaka, saj bo treba priključiti vse komunalne vode in uskladiti semaforske intervale z železniško signalizacijo. A temu se ne da izogniti. Kot tudi ne slabemu vremenu, ki je letos tudi gradbenikom velika ovira in povzroča nenačrtovane zamude pri zaključnih delih. Kakorkoli že, gradnja avtocestnega priključka gre h koncu, četudi bodo morali tudi po odprtju ceste, predvidoma 23. julija, ob cesti še marsikaj postoriti. Dela naj bi bilo še za kakšne tri tedne, ko bodo urejali predvsem bližnje poljske poti, nameščali še preostanek protihrupnih ograj in podobno. Če bo vse po sreči, bo torej avtocestni priključek Lopata odprt že preden bodo morali zaradi priklapljanja komunalnih vodov za ves promet zapreti križišče Mariborske ulice z magistralo vzhod-zahod. BRANKO STAMEJČIČ DOGODKI Slovenski film spet zapušča Celje Sedmega festivala v Celju ne bo - Nova filmska prireditev se bo imenovala Balkan ekspres 2004 - Festival slovenskega filma (FSF).se je lani preselil v Celje, ki je bilo pred leti organizator Tedna domačega filma (TDF). V najbolj filmskem mestu v Sloveniji je bilo lani nekaj začetnih težav, vendar so se organizatorji kljub temu odločili, da festival vsaj še eno leto ostane v Celju. Pred dnevi pa je bila na sestanku organizacijskega odbora, ki ga je sklical direktor 7. FSF Aleš Pavlin, sprejeta odločitev, da prireditve v Celju ne bo. Razlog za takšno odločitev naj bi bila predvsem sprememba osrednjega celjskega mestnega kina Union iz filmske v večnamensko dvorano, kjer so med drugim zravnali tla in kupili nove stole. Ta sprememba je odbor postavila pred dilemo, katera dvorana bi lahko bila osrednje prizorišče in bi hkrati zagotovila tehnično brezhibno predvajanje filmov. Lanskoletni festival, ki je bil po več desetletju prvi nacionalni filmski dogodek v Celju, je potekal v dvoranah kina Union in Metropol, ponovitve filmskega programa in zaključno slovesnost pa si je bilo mogoče ogledati v multikinu Planeta Tuš. Aleš Pavlin, direktor 7. FSF, je povedal: »Celje je vsekakor filmsko mesto, kar je dokazalo z različnimi filmskimi dogodki. Kljub želji, da ostanemo v Celju, in trudu lokalnih soorganizatorjev, slovenskim filmom, ki naj bi bili prikazani na letošnjem festivalu, v prenovljeni celjski dvorani Union ne moremo več zagotoviti osnovne tehnične kakovosti projekcij. Ker smo prepričani, da si slovenski film in njegovi avtorji ter obiskovalci festivala zaslužijo brezhibnost projekcij, smo prisiljeni iskati druge možnosti.« Odbor si je takoj po prenovi še enkrat ogledal dvorano Union in ugotovil, da tako zaradi premajhnih finančnih sredstev, ki jih ima festival na voljo, kot tudi pomanjkanja časa, ki ga bi zahtevala sprememba Uniona nazaj v filmsko dvorano, ni mogoče zagotoviti kakovostne izvedbe festivala v tej dvorani. Metropol pa po njihovem zaradi velikosti, opreme in izgleda ne more biti osrednje prizorišče nacionalnega film- Poleg tehničnih pogojev Celje po mnenju orgč dovolj kakovostnih namestitvenih zmogljivosti za čas 7. FSF. ra festivala tudi ne bi moglo zagotoviti skega festivala. Organizacijski odbor bo v teh dneh preučil možnosti izvedbe festivala v drugih slovenskih mestih. Neuradno smo izvedeli, da naj bi se najprej selil v Koper, kjer pa so dvorane menda tudi premajhne, zato bo začasna lokacija verjetno kar Ljubljana. V Celju bi festival lahko gostili tudi v multiplek-su Kolosej ali Planet 1\iš, vendar organizatorji pravijo, da ta dva centra nista primerna za FSF, ki naj bi bil med 15. in 18. septembrom. Velik soorganizacijski delež Soorganizatorji FSF ob Filmskem skladu RS - Mestna občina Celje (MOC) in naša medijska hiša NT&RC, so včeraj po faksu prejeli sklep organizacijskega odbora o odpovedi celjske prireditve. Na določen način jih je, kot pravi koordinator za odnose z mediji v MOC Roman Rep-nik, odločitev presenetila. Zavedajo se, da v prenovljeni dvorani kina Union ni mogoče predvajati resnega kino programa, lahko pa bi bil v tej dvorani začetek oziroma zaključek festivala. Celje festivalu ponuja tudi dobro opremljeno dvorano kina Metropol z 288 sedeži, ki je včeraj ponovno odprla vrata, prav tako pa je je s 70 sedeži opremljen tudi mali kino Union. V MOC pa kljub temu ne bodo vrgli puške v koruzo. Ocenjujejo namreč, da je Celje filmsko mesto, kar navsezadnje dokazuje tudi dolga tradicija TDF. Zato bodo že letos, najverjetneje sredi oktobra, pripravili pregled filmske ustvarjalnosti na področju bivše Jugoslavije, ki so jo poimenovali Balkan ekspres 2004. Na enotedenski prireditvi bodo predstavili filmsko produkcijo iz tega prostora, ki je nastala od leta 2000 do danes. Pripraviti nameravajo prireditev, ki bo v center Celja prinesla zanimivo filmsko dogajanje in bo hkrati tudi osnova za festival balkanskega filma, ki bi ga naj organizirali v pri hodnjih letih. MOC je lani FSF-ju namenila tri milijone tolarjev in zagotovil brezplačno infrastrukturo za prikazovanje filmov, ki je ocenjena na nekaj manj kot tri milijone tolarjev. Če k temu prištejemo še približno sedem milijonov tolarjev, ki jih je v storitvah za organizacijo filmskega festivala zagotovila medijska hiša NT&RC, lahko ugotovimo, da je Celje za potre- Verjefnosf, Dragi gospod Dimitrij Rupel, ne bom uporabljal vaših metod in vas nazaj zmerjal s fašistom in nede-mokratom. Zame ste enostavno oseba, ki ne more brez gospodarja, in ko ga najde, je pripravljen popljuvati vse, ki trenutno gospodarju niso všeč. Jaz se ne bom več ukvarjal z vami.< Gospod Janez Janša, prepričali ste me.« SEBASTUAN KOPUŠAR Umetnik z obrito brado Na prvi pogled nekoliko zadržan in resen, a že naslednji hip z močnim stiskom roke in toplim pogledom pokaže, da se za zunanjim oklepom skriva razumevajoč, odkritosrčen človek, s smislom za humor in z umirjenostjo, ki jo nehote prenaša na vse, ki so v njegovi bližini. Akademski slikar Djemal Djokovič. Umetnik, ki že šesto leto vodi brezplačne počitniške likovne delavnice za osnovnošolce, s katerimi je pod okriljem Galerije sodobne umetnosti Celje začel ravno ta teden. »Gre za nekakšno obliko varstva, saj želimo otroke zaposliti z ustvarjanjem, namesto da se cele dneve potepajo po ulici in ne počno ničesar koristnega,« pojasnjuje namen teh delavnic, ki so že prvi dan naletele na velik odziv. Tako kot tudi delavnice za odrasle, ki jih vodi štirikrat tedensko od oktobra do maja. V njih bodoče študente likovne akademije pripravlja na sprejemne izpite, tiste, »ki zadevo že nekoliko bolje poznajo, pa seznanjam s pravili slikanja v nekoliko bolj zahtevnih slikarskih tehnikah«. Rad dela z otroki kot tudi z odraslimi. »Vsakemu se je pač treba prilagoditi in včasih nanese, da mi gre že kar malce na otročje.« Želja, da bi postal slikar, ga je spremljala že v otroštvu, ko je kot bosopet fantič tekal po črnogorskih gričih in opazoval lepoto, ki mu jo je ponujala narava. V Hercegno-vem, na petletni Šoli za uporabno umetnost se mu je ta želja začela uresničevati. SU-kanje je postalo njegova največja ljubezen in nič ga ni moglo ustaviti, da ne bi študija nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost. »V tistem času so bile v skupni državi le tri likovne akademije, in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Ker so se sprejemni izpiti najprej začeli v Ljubljani, sem seveda poizkusil tu,« se spominja. In bil sprejet. S Slovenijo se je tedaj srečal prvič, bolj kot domotož-je pa ga je na začetku mučil slovenski jezik. »A sem se ga kmalu navadil,« pristavi in doda, da se v štiridesetih letih, odkar živi in dela v Sloveniji, nikoli ni počutil kot tujec. V Celje ga je pripeljala žena, ki jo spoznal med študijem, kmalu pa je v knežjem mestu dobil prvo zaposlitev na srednji trgovski šoli kot učitelj likovnega pouka. »Dijake sem razdelil v skupine, kar se je izkazalo za zelo učinkovito metodo, saj je bil na ta način pristop bolj individualen, učinek pri učenju pa veliko večji,« se Djemal Djokovič spominja svojih poklicnih začetkov. Nato je sledilo eno najbolj pestrih in zanimivih obdobij v celjski tovarni za konfekcijske izdelke, kjer se je vse do stečaja podjetja preizkušal v vlogi modnega kreator-ja in oblikovalca, povrhu vsega pa je vodil še ekonomsko propagando. »Kot modni oblikovalec sem obiskal vse sejme v takratni Jugoslaviji in tujini, sledil sem modnim zapovedim, se udeleževal modnih revij, zanimivo pa je bilo tudi delo z manekenkami in izmenjava informacij z velikimi svetovnimi modnimi ustvarjalci.« Ttidi v tem primeru velja, da je kovačeva kobila vedno bosa. Zase ali za svoje najbližje se kreiranja oblačil namreč ni nikoli lotil, prizna. Veliko ljubše mu je slikanje narave in tihožitja v oljni tehniki, akvarelu in pastelu. Za sabo ima vrsto samostojnih razstav. Njegova dela visijo po vsej Sloveniji, zanje pa je prejel že mnoga priznanja in nagrade. Svoj čut do ljudi, ki potrebujejo pomoč, izkazuje tudi s sodelovanjem na humanitarnih dražbah. »Takšnih ponudb nikoli ne zavrnem,« odgovori v skladu s svojim prepričanjem, da je treba šibkejšim vedno pomagati. Djemal Djokovič je vsestranski umetnik. V mladih letih se je lotil celo filmskega ustvarjanja in lahko se pohvali, da je sodeloval s svetovno znanimi filmskimi igralci. Namreč, po srednji šoli ga je podjetje Zeta film iz Budve povabilo k so-delovanju, kjer je dve leti kot scenograf delal za tuje korporacije, ki so odlomke iz svojih filmov snemale v Črni gori. Oče dveh odraslih otrok, pravnice in menedžerja v ZDA, nima posebnih konjičkov. »Slikanje je moj kruh in konjiček obenem.« Pozna pa zatorej dve vrsti ljubezni; tisto, ki mu jo ponuja svet barv, in ono, ki jo čuti do svojih najbližjih. Čeprav je prilagodljiv človek, ga komunikacijska tehnologija zaenkrat še ni osvojila. Telefoniranja ne mara (»V dvajsetih letih sem mogoče dvakrat poklical svojo ženo v službo.«), zato tudi nima mobilnega telefona. Noče biti kot vsi ostali, kar na duhovit način podkrepi z anekdoto: »Nekoč smo bili umetniki zelo priviligirani. Edino mi smo lahko nosili brado, a so nas pri tem kmalu začeli posnemati tudi zidarji. Tako potem nisi več vedel, kdo je umetnik in kdo zidar, zato smo se začeli bri-ti. Enako je z mobilnim telefonom.« BOJANA AVGUŠTINČIČ »Ustanovili bomo skupino, ki bo družno pomagala pri pripravi programa za razvoj malega podjetništva v Celju, ta strategija pa bo sestavni del razvojne strategije občine,« je komentirala rezultate prvega pogovora članov odbora za gospodarstvo pri celjskem mestnem svetu z nosilci dejavnosti predsednica odbora Janja Romih. Na pobudo odbora so se namreč na prvem skupnem pogovoru včeraj sešli nosilci vseh dejavnosti, povezanih z razvojem podjetništva v Celju, od gospodarske do obrtne zbornice, bank, Lokalnega podjetniškega centra in Regionalna razvojne agencije. Cilj je bil, da se ugotovi volja in pripravljenost, s katero bi lahko v mestu in regiji še bolj spodbudili razvoj malega podjetništva, podjetnikom pa zagotovili maksimalno dobre pogoje za zagon, dejavnost in razvoj podjetij, vsaj v tistem delu, ki zadeva pristojnosti in pomoč lokalne skupnosti. V skupino bodo vključili predstavnike vseh naštetih institucij in podjetnikov, med njimi pa bodo izpeljali tudi raziskavo, ki bo dala odgovor na to, kje in s kako otipljivimi in odločnimi potezami lahko k razmahu podjetništva v novih pogojih evropske konkurence in v duhu evropskega regionalizma pomaga lokalna oblast. Na osnovi rezultatov te raziskave in zamisli nosilcev razvoja podjetništva naj bi že jeseni nastal načrt strategije razvoja, ki bo postal sestavni del občinskih dokumentov o dolgoročnih načrtih razvoja občine. BS Sinoči so s premiero slovenskega filma Pesnikov portret z dvojnikom po več mesecih znova odprli kino Metropol. Ta se je z novim logotipom, programom, imenom in pod upraviteljstvom društva za urbano kulturo Filter tako vnovič umestil na prizorišče celjskih mestnih dogajanj. Zgodba z zdaj že nekdanjim art kinom ima dolgo brado in pogreti jo velja le toliko, da zapišemo, da se mu je Tuš odrekel. Mestna občina je nato po dolgih pogajanjih in po objavljenem razpisu za upravnika izbrala društvo Filter, ki upravlja že z bližnjo internetno kavarno Stane. Od Tuša so za 15 mi- lijonov tolarjev odkupili opremo za projeciranje filmov in nameščene sedeže. Z , včerajšnjim dogodkom, udeležila sta se ga režiser filma ' Franci Slak, ki je nov film zmontiral iz posnetega gradiva za nadalj evanko o Fran- j cetu Prešernu, in igralec Pavle Kavnohnb, ki je pesnika upodobil, je mestni kino zaživel. Programski vodja Peter Zupane pa napoveduje kar nekaj novosti. Ob filmih iz evropske art mreže tudi občasne dopoldanske mladinske matineje in program Zamudili ste, v katerem bodo predvajali aktualne filme. Do I 1. avgusta bomo tako v me- ' stu videli 9 filmov, ki več kot le zaslužijo ogled, konec julija tudi matinejo, za katero so izbrali slovensko uspešnico Ne joči, Peter. Sicer pa bo kino deloval vsak dan, razen ponedeljka in torka. Ob včerajšnjem dogodku je izšel tudi časopis Metropol z julijskim programom filmov, medtem ko gostinskega dela kina, ki ga obnavljajo, še niso odprli. Otvoritev najavlja-jo za konec meseca. BRST Brezplačna oojava 2aMj «ebi polagali EUROPA pri uspešnejše»! Le kdo je to gradil? A mislijo, da sem prišel s kočijo?< nas je spraševal šofer.« Zaradi mladih, ki na poti do bližnje diskoteke vsak konec tedna vztrajno razbijajo korita za rože in žarnice, prevračajo stole in odnašajo, kar se odnesti da, Verdnik razmišlja, ali bodo prihodnje leto pred hotelom sploh še postaviti vrt. »Zamenjava uničenega nas je stala že ogromno denarja, vendar je jasno, da stvari ne moremo pustiti kar tako. Policiste smo že zdavnaj nehali klicati, saj nočejo priti, posebno zgodbo predstavljajo tudi občinske službe, ki so na splošno najbolj ažurne ob nepravilnem parkiranju. Neštetokrat sem jim skušal razložiti, da tuji turist ne ve, kaj je modra cona. Vseeno je videti, kot da bi kar tekmovali, kateremu tujcu bodo prej zaklenili avto ...« je ogorčen Verdnik, ki, ko govori o prihodnosti, Celje vidi kot pošlovno-konferenčno središče. »Nenazadnje je največ turistov v mestu prav v času sejma...« »Možnosti še niso izkoriščene« Tudi Aleš Stopar, dolgoletni predsednik Turističnega društva Celje, meni, da je za turistično ponudbo v mestu preslabo poskrbljeno. 6 GOSPODARSTVO »uf cetis Prva proizvodnja Gorenja v tujini Velenjčani kupili tovarno na Češkem - Nova proizvodnja pomeni krepitev tržnega položaja v srednji in vzhodni Evropi Gorenje bo do konca leta prevzelo največjo češko tovarno štedilnikov Moro Moravio. Predsednik uprave Franjo Bobinac je pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža podpisal že prejšnji teden, vendar bo treba do popolnega prevzema izpolniti še nekaj pogojev, med katerimi je tudi pridobitev soglasja češkega urada za varstvo konkurence. S tovarno na Češkem bo Gorenje povečalo svoj tržni delež v tej državi, okrepilo pa bo tudi položaj v srednji in vzhodni Evropi. Nakup češkega podjetja je prva širitev proizvodnje Gorenja izven slovenskih meja. Tovarna Mora Moravia s uveljavljeno blagovno V Gorenju se še niso dokončno odločili, kaj bodo v prihodnje prodajali pod blagovno znamko Mora in kaj pod Gorenje. Za zdaj razmišljajo, da bi ponudbo More raz- je sicer že dlje časa napovedovalo, da bo svoje proizvodne zmogljivosti širilo tudi zunaj Slovenije, najprej začelo s prevzemi na območju nekdanje Jugoslavije. Tam širili, kar pomeni, da bi pod ima namreč tudi največ svoto blagovno znamko, ki jo Če- jih prodajnih družb. sedežem v kraju Marianske Udoli na Moravském ima že skoraj 200-letno tradicijo. Ustanovljena je bila leta 1825, že v začetku prejšnjega stoletja pa je začela izdelovati pečice. Danes ima približno tisoč zaposlenih, ki so lani ustvarili 55,8 milijona evrov prihodka in minimalni dobiček. Na Češkem in tudi Slovaškem ima znamko Mora in največji tržni delež pri vgradnih štedilnikih. Gorenje že sedaj obvladuje približno 10 odstotkov češkega trga bele tehnike, z nakupom pa bo svoj položaj še bolj utrdilo in okrepilo. Ker Mora izvaža tudi na Madžarsko, Poljsko in v Rusijo, se bodo Velenjčani najverjetneje širili tudi na teh trgih. hi zelo dobro poznajo, prodajali tudi pralne stroje in hladilnike. Nakup češke tovarne štedilnikov je svojevrstno presenečenje, saj so mnogi pričakovali, da bo Gorenje, ki Letos naj bi skupina Gorenja dosegla 200,9 milijarde tolarjev konsolidiranih čistih prihodkov iz prodaje, kar v primerjavi s preteklim letom pomeni 2,4-odstotno rast. JANJA INTIHAR Delničarji Gorenja so na včerajšnji seji skupščine odločali o delitvi bilančnega dobička, ki je ob koncu lanskega leta znašal 6,5 milijarde tolarjev. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi lastnikom razdelili 1,2 milijarde tolarjev, bruto dividenda na delnico pa bi znašala 100 tolarjev. CMC stavi na Južne trge Gradbeno podjetje Ceste mostovi Celje si prizadeva za čim večji tržni delež v Bosni in Hercegovini Na seznam podjetij, ki si v prihodnje veliko obetajo od širitve svoje dejavnosti na trge bivše Jugoslavije, se je vpisala tudi družba Ceste mostovi Celje. Lani so na tujem ustvarili 250 milijonov tolarjev oziroma 1,8 odstotka vseh prihodkov, letos pa naj bi bile številke najmanj štirikrat večje. K širitvi poslov naj bi največ prispevala premična asfaltna baza, ki so jo postavili v podjetju CM Modriča v Bosni in Hercegovini, v katerem imajo že od leta 2002 51-odstotni lastniški delež. Naložba v asfaltno bazo, ki lahko na uro izdela 75 ton asfalta, je bila vredna 710 tisoč evrov. Naprava je računalniško vodena in je po tehnologiji med trenutno najbolj sodobnimi v svetu. Po napovedih predsednika uprave CM Celje Marjana Vengusta bodo letos v razvoj programov v Modriči skupaj vložili približno 2 milijona evrov. Ko se bo namreč v Sloveniji sčasoma upočasnil program izgrad- Premično asfaltno bazo, ki so jo Cesto mostovi Celje namestili v svojem podjetju v BiH, je mogoče v samo treh dneh prestaviti na drugo lokacijo. nje avtocest, ki podjetju že na baza, bodo vsekakor laž-nekaj let zagotavlja kar pre- je kljubovali konkurenci, cejšnji delež prihodka, bo tre- prednost objekta pa je tudi ba iskati priložnosti tudi na tujih trgih. V CM so prepričani, da jih bodo našli prav v BiH, kjer sprva računajo na gradnjo in sanacijo cest, sčasoma pa bi prešli še na visoke gradnje. S sodobno tehnologijo, kakršno premore nova asfalt- Letošnje dividende v CM Celje bodo za desetino višje od lanskih in bodo znašale 1.516 tolarjev. Za dividende bodo porabili 97 milijonov tolarjev starega dobička. Za uspešno delo v preteklem letu bodo delničarji upravo nagradili s 23 milijoni tolarjev, nadzorni svet pa z desetimi milijoni. tem, da ga je mogoče v samo treh dneh prestaviti čim bliže gradbišču. Kot pravi član uprave Aleksander Ker-stein, ima postavitev asfaltne tovarne v Modriči, ki pomeni eno prvih tujih naložb v tem delu BiH, kar nekaj pozitivnih učinkov. Kraju bo prinesla 20 novih delovnih mest, nova znanja in evropske okoljske standarde. Poleg tega je naložba, ki naj bi se zelo hitro povrnila, pomembna tudi z ekonomskega vidika, saj bodo z njo us- tvarjali višjo dodano vrednost. Letos manjši prihodki Ceste mostovi imajo poleg podjetja v Modriči na območju bivše Jugoslavije še hčerinsko družbo Ymeri na Kosovu, kjer so 60-odstot-ni lastniki. V Celju pod njegovo okrilje sodijo še VOC, Ceste-kanalizacija ter še nekaj manjših podjetij. Preteklo leto je bilo za matično podjetje eno najboljših doslej, saj so ustvarili kar 13 milijard tolarjev prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega pa se je v primerjavi z letom 2002 povečala za 6,7 odstotka. Letos so bili pri načrtovanju poslovnih rezultatov zelo previdni, saj ocenjujejo, da bodo prihodki znašali okrog 10 milijard tolarjev. JANJA INTIHAR Foto: Arhiv CMC V Banki Celje ni gneče Varčevalci nacionalne stanovanjske sheme v Banki Celje v povprečju privarčevali 1.860.000 tolarjev Potem ko se je minulo sredo iztekla prva nacionalna stanovanjska varčevalna shema, v bankah ni zaznati bistveno povečanega obiska komitentov. Varčevalci lahko od 1. julija že dvignejo privarčevan denar, se odločijo za posojilo pod pogoji varčevalne sheme ali pa za eno od možnosti, ki jih dodatno ponujajo banke. Časa za odločitev je dovolj, saj jih bo denar počakal na njihovih računih. V Banki Celje, kjer so leta 1999 sklenili 3.509 pogodb (kar 40 odstotkov v Ljubljani), a je kasneje 682 varčevalcev od pogodbe odstopilo, so se na iztek prve petletne nacionalne stanovanjske varčevalne sheme dobro pripravili. Že maja so varčevalcem posredovali vse potrebne informacije, tako da so se že pred iztekom varčevalne sheme lahko v posameznih enotah dogovorili o nakazilu privarčevanih sredstev oziroma o njihovi vezavi. Kot je poudarila vodja oddelka razvoja in podpore pasivnim poslom Helena Mladenovič, je za vse pogodbe, ki so imele zadnji obrok nakazan do 18. junija, stanovanjski sklad premijo nakazal 30. junija, sredstva pa je mogoče kori- stiti že od 1. julija. Varčevalci, ki so obrok vplačali do konca junija, bodo premijo prejeli do 15. julija, ko bo tudi možno koristiti privarčevana sredstva. Po anketi med varčevalci, ki so jo opravili maju, bo 83 odstotkov varčevalcev privarčevana sredstva namenilo za stanovanje. Med njimi jih bo 76 odstotkov najelo posojilo, od tega slaba tretjina že v juliju, preostali pa do konca leta oziroma v obdobju enega leta, kot to omogoča pogodba. Povprečni znesek varčevanja v Banki Celje, ki je v primerjavi z ostalimi bankami ponudila največ ugodnosti, saj je ponudila posojilo v višini 2,6-kratnika privarčevanih sredstev, je bil v višini dveh lotov, kar po zaključku varčevanja skupaj z obrestmi in pripisanimi premijami znaša 1.860.000 tolarjev. JANJA INTIHAR Za tiste, ki se ne bodo odločili za posojilo po varčevalni shemi, so v celjski banki pripravili posebno ponudbo ugodnejših tolarskih in deviznih posojil, z odplačilno dobo do 20 let in možnostjo delnega gotovinskega izplačila. Avstrijski Štajerci nagradili Tecos Razvojna agencija iz Gradca, ki že vrsto let nagrajuje najpomembnejše razvojno inovativne dosežke na avstrijskem Štajerskem, je letos prvič poleg osrednje tehnološke nagrade podelila še tri posebne nagrade. Med nagrajenci je tudi Tecos iz Celja. Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos je prejel nagrado v kategoriji Pozdravljen, sosed. Za prestižno nagrado, ki poleg javnega priznanja vsebuje še kipec in ček za 10.000 evrov, se je potegovalo 80 podjetij, od tega 30 slovenskih. Kot so povedali v Tecosu, že vrsto let sodelujejo s severnimi sosedi. Neposredno so bili vključeni v dva projekta Phare in v projekt kooperacije med Štajersko in Slovenijo, posredno pa s podjetji v Avstriji sodeluje preko slovenskih orodjarn, ki izdelujejo orodja za avstrijsko avtomobilsko industrijo. JI Juteks tudi letos uspešno Nadzorni svet žalskega Juteksa je tudi letošnje poslovanje podjetja ocenil kot uspešno. V primerjavi z lanskimi so povečali tako fizične kot finančne kazalce poslovanja. V prvih šestih mesecih so prodali 6,5 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, kar je za skoraj 17 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Do konca maja so v primerjavi z lani dobiček iz poslovanja povečali kar za 31 odstotkov na 523 milijonov tolarjev, rast čistega dobička, ki je znašal 404 milijone tolarjev, pa je bila zaradi nižjih finančnih prihodkov skromnejša. Letos v Juteksu ne načrtujejo kakšnih posebno velikih naložb v proizvodnjo. Posodobiti pa nameravajo informacijski sistem, v katerega so doslej že vložili več kot milijon evrov. JI Prva celjska ekonomistka Nova predsednica Društva ekonomistov Celje je mag. Simona Potočnik, sicer pomočnica generalnega direktorja Cetisa. Kot je napovedala, si bodo v društvu še naprej prizadevali, da bi z okroglimi mizami in seminarji sledili aktualnim dogajanjem v gospodarstvu države in regije, v svoje vrste pa želijo pritegniti še več članov, zlasti ekonomskih strokovnjakov. Društvo ekonomistov Celje je pred dvema letoma praznovalo pol stoletja delovanja, letos pa teče že 45. leto, odkar izdajajo glasilo Gospodarske informacije. Po besedah mag. Ludvika Rebeuška, ki glasilo ureja zadnjih 16 let, tako dolge tradicije izdajanja lastnega glasila nima nobeno društvo ekonomistov v Sloveniji. Pri urejanju glasila se je doslej zamenjalo deset urednikov, ki so sicer imeli različne poglede, kaj vse uvrstiti v takšen strokovni informator, vendar so. bili ves čas zvesti kritičnemu spremljanju aktualnih gospodarskih dogodkov. JI, foto: GK Simona Potočnik, nova predsednica celjskih ekonomistov fetgtl partner i na/Mjslm i/mum GOSPODARSTVO 7 Miši v blagajni Maxi Groupa Za poplačilo upnikov le štirje milijoni tolarjev - Pravdni postopki bi bili nesmiselni, pravi stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec Zdaj je dokončno jasno, da se upniki celjskega podjetja Maxi Group, ki je šlo v stečaj decembra 2001, lahko obrišejo pod nosom. Tudi na drugem naroku je namreč stečajni senat okrožnega sodišča v Celju ugotovil, da bodo v stečajni masi za poplačilo upnikov, ki so prijavili kar za 3,6 milijarde tolarjev terjatev, ostali le bori štirje milijoni tolarjev. Podjetje Maxi Group, ki se je med drugim nekaj let ukvarjalo tudi s prevozom laškega piva v Bosno in Hercegovino, je širši javnosti postalo znano po lastniku Robertu Prevcu. Pred tremi leti je bil osumljen in nato oproščen več kaznivih dejanj. Med drugim naj bi Volksbank-Ljudsko banko ogoljufal za malo več kot 2,2 milijarde tolarjev. Predlog za uvedbo stečaja je vložilo podjetje ED&Man Coffee Limited iz Londona, pri katerem je Maxi Group naročal kavo, računov pa naj ne bi poravnal. Vseh upnikov, ki so pravočasno prijavili terjatve, je bilo 73, skupni znesek terjatev pa je bil 3,6 milijarde tolarjev. Na prvem naroku je bilo priznanih le za 574 milijonov tolarjev terjatev, za kar 2,9 mi- lijarde tolarjev terjatev pa se ni bilo mogoče izjasniti, ker zanje niti v Maxi Group niti pri upnikih ni bilo dokumentacije. Šlo je za terjatve enajstih upnikov, med katerimi so Pivovarna Laško, Nova Ljubljanska banka. Gorenjska banka ter nekaj tujih bank in lizinških podjetij. Kot je povedal stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec, ki je sicer nekaj mesecev po prevzemu stečajnega postopka postal predsednik uprave Radenske, se je na drugem naroku, na katerem se je samo še izjasnil do preostalih terjatev, odločil, da bo ste- čajnemu senatu predlagal, naj zadevo Maxi Group čim prej konča. Upnikom pa bo predlagal, naj ne sprožijo pravdnega postopka, saj to ne bi imelo nobenega smisla. Ker v času, odkar teče stečajni postopek, ni našel nobenega novega premoženja podjetja, je v stečajni masi še vedno le 16 milijonov tolarjev. Po odbitku davkov in prispevkov ter stroškov stečaja bodo v blagajni ostali le še štirje milijoni, tako da bo lahko poplačal le del terjatev ločitvenih upnikov, ki so imeli hipoteke na vozila. JANJA INTIHAR Alpos kupil tovarno tudi v BiH Šentjurski Alpos je od minulega petka večinski lastnik tovarne posebnih cevi v bosanskem Prnjavoru. Za 65-odstotni državni delež je plačal 1,45 milijona konvertibilnih mark oziroma 177 milijonov tolarjev. Poleg Alposa so se za nakup Unisa potegovala še tri domača in eno italijansko trgovsko podjetje, pogajanja z Agencijo za privatizacijo Federacije Bosne in Hercegovine pa so trajala več kot pol leta. Šentjur-čani so napovedali, da bodo v naslednjih petih letih v posodobitev tovarne vložili 1,4 milijarde tolarjev, število zaposlenih pa nameravajo iz sedanjih 60 povečati na 90. Najkasneje v treh letih bodo proizvodnjo v Unisu, ki je doslej znašala 15.000 ton cevi na leto, podvojili, iz Prnjavora pa bodo pokrivali tržišče v Bosni in Hercegovini in še nekatere druge trge. Kot pravijo v Alposu, je nakup bosanske tovarne v skladu z njihovo strategijo, da bi proizvodnjo cevi čim bolj približali kupcem. Zato so pred dvema letoma kupili cevarno na Poljskem, kjer so pred kratkim svoj lastniški delež povečali na 80 odstotkov, od lani pa imajo v lasti tudi tovarno cevi v Aleksincu v Srbiji. Z vsemi temi nakupi so se skupaj s proizvodnjo, ki jo imajo v Šentjurju, povzpeli med največje izdelovalce cevi v srednji in južni Evropi. JI Pooblaščeni inštalaterji celjskega Weishaupta so si ogledali tudi obrat v Švici. Pri Weishauptu seznanjeni z novostmi Celjsko podjetje Weishaupt, ki je bilo ustanovljeno pred trinajstimi leti kot hčerinsko podjetje nemškega koncema Max Weishaupt in je odgovorno tudi za trge nekdanje Jugoslavije, je pred dnevi na krajše izobraževanje v matično hišo poslalo ekipo pooblaščenih inštalaterjev iz Slovenije in Hrvaške. Kot je povedal Igor Herman, je bil osnovni namen obiska seznaniti poslovne partnerje z novostmi v novi ogrevalni sezoni, ogledali pa so si tudi proizvodnjo v tovarni v nemškem Schwéndiju. Weishaupt je eden največjih ponudnikov ogrevalne tehnike in industrijskih energetskih naprav v Sloveniji in na ob- močju jugovzhodne Evrope, med ponudniki velikih gorilnikov pa je najpomembnejši, saj obvlada 85 odstotkov slovenskega trga in skoraj 80 odstotkov hrvaškega. V zadnjem času, pravi Herman, postajajo kupci vse bolj osveščeni in se odločajo za nakiip tako imenovanih unit enot, ki vsebujejo kotel, gorilnik in vodni grelec. Prodaja gorilnikov zato pada, povečuje pa se prodaja celotnih ogrevalnih sistemov. Prav zato se bodo v Weishauptu Celje v prihodnje še bolj posvetili prodaji ogrevalnih sistemov, za katere v matičnem podjetju v Nemčiji napovedujejo razvoj naprav za alternativne vire energije za družinske in večje zgradbe. JI Tuja posojila za domača podjetja Po Banki Celje, ki je pred kratkim najela 85 milijonov evrov sindiciranega posojila, so se za konkurenčnejšo in pestrejšo ponudbo pri financiranju komitentov odločili tudi v Abanki. S konzorcijem tujih bank so podpisali pogodbo o najetju doslej največjega mednarodnega sindiciranega posojila, ki znaša 75 milijonov evrov, rok zapadlosti pa je tri leta. Zbiranje sredstev sta organizirali Baye- rische Landesbank in DZ Bank AG, ki sta v konzorcij pritegnili 11 bank iz šestih držav. V Abanki pravijo, da imena bank, ki so sodelovale v sindikatu, potrjujejo njihov vse večji ugled tudi na tujih trgih. Z nekaterimi od bank so namreč prvič vzpostavili dolž-niško-upniški odnos. Tako kot Banka Celje bo tudi Abanka posojilo namenila za financiranje slovenskih podjetij. JI Živahno trgovanje Slovenija je uspešno sklenila pogajanja o vstopu v mehanizem deviznih tečajev ERM2. Tako je skupaj z Estonijo, Litvo in Dansko (slednja je v ERM2 že od prej) v skupini držav, ki se pripravljajo na prevzem evra, priprave pa bodo predvidoma trajale najmanj dve leti. Centralni tečaj je bil določen v vrednosti 239,64 tolarja za evro, dovoljena pa so odstopanja 15 odstotkov navzgor ali navzdol. V tem obdobju mora država dokazati, da je pripravljena za prevzem evra, za to pa mora izpolniti konvergenčne kriterije. Slovenija trenutno izpolnjuje vse kriterije razen inflacijskega. Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari sicer ne pričakuje Spekulativnih napadov na tolar, vendar pa bo centralna banka nanje pripravljena. Pregled tečajev med 29. |unu am In 5. julijem 2004 819.000 0,20 Na borznem trgu je bilo proti koncu tedna malce bolj živahno. Tečaji najprometnejših delnic so večinoma rasli, indeks SBI20 je do vključno četrtka zrasel za 1,3 %. Največ posla je bilo z delnico Krke (KRKG) in Gorenja (GRVG), obe delnici pa sta se v povprečju podražili. V sredo je se je delnica Gorenja ob prometu 200 milijonov tolarjev podražila za 1,36 %, delnica Krke pa ob prometu 230 milijonov tolarjev v povprečju za 1,9 %. Najprometnejši vrednostni papir je bil minuli teden do četrtka obveznica Republike Slovenije RS55, s katero je bilo opravljenega za 500 milijonov tolarjev poslov. Drugi najprometnejši papir je bila s celotnim prometom 486 milijonov tolarjev delnica Triglav Steber 1 (TG1N), katerega cena se je proti koncu tedna ustalila na 343,84 tolarja. Največjo izgubo je pretekli teden doživela delnica Name d.d. (NALN), ki je do četrtka izgubila kar 16,65 %, najvišji donos pa je imela delnica Zdravilišča Rogaška (RGS), ki je v preteklem tednu znašal 24,08 %. Direktor novomeške Krke Miloš Kovačič je s 1. januarjem 2005 najavil svoj umik iz vodstva družbe. V Krki bo ostal kot svetovalec, na vodilnem položaju pa ga bo nasledil dolgoletni namestnik Jože Colarič. Napoved o sestopu sicer ni bila popolnoma nepričakovana, je pa navzgor pognala delnice Krke (KRKG). Sredin enotni tečaj je tako ob prometu dobrih 70 milijonov tolarjev dvignila za 1,26 %. Zaradi skupščine so trgovali le do 12. ure, zadnji posli pa so se sklepali pri tečaju 68.250 tolarjev ali 1,56 % višje. Na sredini skupščini delničarjev so potrdili vse predloge uprave in nadzornega sveta. Nekaj več kot štiri milijarde od bilančnega dobička, ki je lani znašal 14 milijard tolarjev, bodo namenili za dividende po 1.200 tolarjev bruto za delnico, kar je 14 odstotkov več kot lani, izplačevati pa naj bi jih začeli septembra. Pet milijard bodo porabili za druge rezerve iz dobička, prav toliko se bo preneslo v naslednje leto, nekaj več kot 50 milijonov tolarjev pa si bodo razdelili člani nadzornega sveta. Kovačič pa je ponovno odločno zanikal možnost prodaje Krke, ne pa tudi morebitnega povezovanja z ostalimi genetiki. Indeksi med 29. junijem in 5. ji 3,692,44 Avstrijski OMV je za 40 milijonov evrov prodal svoj 25-odstot-ni delež v Istrabenzu konzorciju slovenskih podjetij. V konzorciju so LHB Frankfurt (6,24 %), Holding Maksima (4,19 %), Pivovarna Laško, Aktiva Invest, Gorenje (vsi po 3,86 %) in Factor banka Investments (2,99 %). Prodaja naftnega dela Istra-benza je bil pogoj evropskega direktorata za konkurenco pri nakupu elektro podjetja Verbund APC. Dogovorjena cena za prodani lastniški delež znaša 95 milijonov evrov, v Istrabenzu, ki se tako umika iz naftne dejavnosti, pa ga bodo vložili v ostale dejavnosti, in sicer energetiko, turizem in finančne naložbe. Emona Obala Koper je prevzela hrvaško družbo Marrai. Trgovsko podjetje na Hrvaškem in v Bosni že devet let zastopa in prodaja prestižno kozmetiko in parfume. Tako je Emona Obala Koper začela uresničevati strategijo nakupov manjših podjetij, ki ji bo omogočila širjenje na trge jugovzhodne Evrope. Analitiki Ekonomskega inštituta Pravne fakultete so v junijski številki Gospodarskih gibanj objavili dolgoročnejši navzgor obrnjeni trend preobrata v inflaciji in rasti življenjskih stroškov. Pomemben razlog za dvig inflacije je zlasti visoka cena nafte na svetovnem trgu, vendar pa je mogoče opaziti trend padanja cene, kar bo posledično vplivalo tudi na nižjo inflacijo. MATUA LIPAR, ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. matija.lipar@ilirika.si AKCIJA Pišite nam! V tej rubriki predstavljamo ljudi, ki v svojem prostem času zbirajo najrazličnejše predmete ali živa bitja. Da bi jih lažje našli, se na vas, bralce, obračamo z vabilom za sodelovanje. Če ste sami med njimi ali poznate koga, ki se s tem ukvarja, nam pišite, sporočite ime in naslov zbiralca in z veseljem bomo prišli pogledat zbirko ter jo predstavili še drugim. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. S hišnim darilom NT&RC tokrat nagrajujemo Emico Sivka iz Podčetrtka. Darilo dobi na oglasnem oddelku naše hiše. Mnogo poti do sreče Marija Jalšovec Že tri desetletja zbira in hrani deteljice s štirimi, petimi, šestimi peresci. Približno toliko časa hrani sveče najrazličnejših oblik, od katerih ima vsaka svojo zgodbo. Marija Jalšovec pozna tudi nešteto človeških zgodb in usod, ki s srečo nimajo veliko skupnega. »Deteljic ne iščem, vedno jih opazim mimogrede, spotoma kje ob cesti. Soseda mi je nekoč rekla, da imam res srečo, da jih najdem, pa sem jih začela zbirati. V približno 30 letih se jih je nabralo že veliko, več kot 400 posušenih hranim, večinoma so to štiriperesne, nekaj manj je petperesnih in še manj šest-peresnih,« je povedala, ko smo jo obiskali, in nam pokazala svojo zbirko. Vprašali smo jo, ali ima zaradi teh deteljic, ki po starem ljudskem verovanju prinašajo srečo, tudi srečno življenje. iz Celja zbira mnogoperesne deteljice in okrasne sveče - Pravo srečo najde le v dobrodelnosti »Zbiram jih zgolj iz veselja, sicer pa - kaj je sploh sreča? Zame je sreča, da živim, da imam rada ljudi, da imam veliko prijateljev. Pred leti sem bila hudo bolna, nobena operacija, nobeno zdravljenje ni pomagalo in napovedi so bile zelo slabe, dokler me ni začel zdraviti sin in me pozdravil s pomočjo kristalov. 1\idi to je bila velika sreča. Letos pa sem kar dvakrat za las ušla nesreči: pri trčenju dveh avtomobilov in pa med hojo po mestnem pločniku, ko je z neke strehe priletel ogromen kos ledu in me le oplazil. Obakrat sem imela srečo, da sem ostala živa in cela.« Pred več kot 30 leti je Marija Jalšovec iz Lise začela zbirati okrasne sveče, ki jih skrbno hrani na sobnih policah in v vitrinah. Na vsako svečo jo veže kakšen spomin, vsaka je po svoje zanimiva. In tu so še kvačkani prtički, z rožami okrašeni klobučki ter še mnogi drugi okrasni in uporabni predmeti, ki jih je Marija ustvarila z lastnimi rokami. Pred dobrimi 50 leti, ko je bila stara 19 let, je iz rodnega Čakovca v hrvaškem Međimurju prišla živet v Celje. V Liscah sta si z možem, prav tako Međimurcem, kasneje ustvarila dom in družino, rodila sta se jima sin in hči. Nesreča pa je hotela, da je Marija pred 22 leti ovdovela in se potem vsa posvetila dobrodelnosti, ljudem v stiskah in nesrečah. Moč polne lune Najprej je ustanovila in vodila klub za osamljene ljudi, organizirala razna družabna srečanja, izlete, priložnostna druženja. Pridružila se je tudi skupini prostovoljcev Klic upanja, kjer je zdaj že 14 let podpredsednica. Pomaga ljudem, ki se znajdejo v čustvenih in duševnih stiskah, krizah. Njen dan se začne ob osmih zvečer in traja do osme ure naslednjega dne. »Kličejo ljudje, ki imajo probleme v najrazličnejših medsebojnih odnosih; starši otrok, ki so zabredli v svet mamil, kličejo tudi otroci in mladostniki. Marija Jalšovec med svojimi desetletja starimi predmeti in spomini, med temi predmeti je tudi več kot 30 let stara okrasna sveča iz Nemčije. osamljeni ljudje, ostareli, psihiatrični bolniki. Kličejo različni ljudje, prevladuje pa moška populacija. Največ klicev je do polnoči, zlasti ob polni luni, takrat je delo res izredno naporno,« je opisala svoje delo. Že 16 let je tudi predsednica organizacije Rdečega križa v MČ Savinja, poleg tega pa je zelo prizadevna članica v društvu upokojencev. Letos je prejela zlato plaketo zveze slovenskih društev upokojencev ter plaketo RK MČ Savinja. Večkrat letno organizira izlete za upokojence, tudi v svoj rojstni kraj Čakovec, dvakrat letno pa izpelje izlet na morje za večjo skupino svojih prijateljev. Ob vsem tem veliko bere in se izobražuje. Tako je v letih 2002/2003 v Trbovljah obiskovala tečaj za voditelje medgeneracijskih skupin za kakovostno starost, opravila izpit pri prof. dr. Jo- žetu Ramovšu ter prejela diplomo. O vsem, kar je doživela in kar zdaj počne, piše knjigo spominov, nekakšno kroniko svojega življenja. »Ne pišem zato, da bi kdaj izšla knjiga, ampak predvsem zase, za svojo dušo,« pravi in ob koncu pogovora skromno pripomni: »Poskušam biti dober čio- I vek.« MARJELA AGREŽ Foto: ALEKS ŠTERN NENAVADNI ZBIRATELJI Gasilci iz roda v rod Velika gasilska družina Francija Žlendra iz osrčja Kozjanskega Oče gasilec, sin gasilec. Pogosta zgodba, ki velja tudi v primeru predsednika PGD Lesično-Pilštanj-Za-gorje Francija Žlendra. Ga-silčev sin se je med domače gasilce vključil kot 10-let-ni deček, zadnjih pet let je njihov predsednik. Franci se je takoj pridružil pionirski desetini ter začel kmalu tekmovati. Od takrat je neprekinjeno zapisan gasilskim vrstam. Danes tekmuje s člansko ekipo na tekmovanjih v okviru šmarske gasilske zveze. Čeprav je društvo uvrščeno v najnižjo, prvo kategorijo, dosegajo njegove ekipe vidnejše uspehe. V občini Kozje imajo kar štiri gasilska društva, pri čemer ima v zadnjem času največ tekmovalnih ekip prav društvo Lesičnega, Pilštanja in Zagorja pri Lesičnem. V teh krajih pravijo, da je v društvu, odkar ga vodi Žlender, nov zagon. Pri Žlendrovih je danes aktivnih vseh pet družinskih članov; soproga Tatjana je vključena v žensko tekmovalno ekipo (nenazadnje je tudi med gasilskimi kuharicami), najstarejši sin, 19-letni Boris, že tekmuje v članski ekipi (je tudi društveni strojnik), sin Marko ter hči Vesna pa sta vključena v mladinsko oziroma pionirsko desetino. Ne le: oče gasilec, sin gasilec - v današnjem času, ko je na najpomembnejših gasilskih položajih vse več emancipiranih žensk (predsednica GZ Šmarskega je Pavla Kidrič), moramo seveda dodati: mati gasilka, hči gasilka. Društvo Lesičnega, Pilštanja in Zagorja seveda ni mlado. V prvem letu Žlendrove-ga predsedovanja so slavili 70-letnico ustanovitve. Od takrat so bogatejši za visokotlačno črpalko, prav tako so delno obnovili gasilski dom v Lesičnem. Kot predsednik posveča Žlender posebno skrb izobraževanju ter izboljšanju opreme. »Naši krajani imajo kljub temu, da živimo v gospodarsko šibkem okolju, za gasilske potrebe večji posluh kot v bogatejših krajih,« hvali krajane predsednik Žlender. »To niso zgolj vljudnostne besede. Med zbiranjem denarja za nakup rabljenega gasilskega vozila iz Nemčije ni na primer odrekel pomoči niti en sam krajan. Kljub temu, da nekateri živijo v težkih razmerah.« Prvi mož gasilcev Lesičnega, Pilštanja in Zagorja poudarja, da je za njihove gasilske uspehe zaslužnih vseh 130 članov društva, še posebej 40 operativnih, ki so posebej usposobljeni za boj z rdečim petelinom. V zadnjem obdobju na srečo ni bilo večjega požara. Predlani je gorelo gos- NASI GASILCI Izbiramo »naj« desetino Ivan Zupane st., PGD Šmarje pri Jelšah (2.286) Jože Gajšek, PGD Lokarje (1.797) Ivan Buser, PGD Ponikva (1.759) Ivan Jezernik, PGD Nova Cerkev (1.035) Mirko Lešar, PGD Lopata (636) Olga Lešar, PGD Lopata (605) Roman Očko, PGD Rečica pri Laškem (261) Srečko Očko, PGD Rečica pri Laškem (219) Edi Doberšek, PGD Planina pri Sevnici (192) David Krk, PGD Andraž (169) Domen Kokot iz Šmarja je tokratni nagrajenec NT&RC, ki bo dobil hišno darilo na oglasnem oddelku hiše. silskega častnika in je prejemnik različnih priznanj, vse od priznanja šmarske GZ do gasilske plamenice republiške zveze. Veliko mu pomeni tudi znak osamosvojitve, ki ga je prejel od veteranskega združenja Sever. V KS Zagorje pri Lesičnem je dejaven še na drugih področjih; tako je že drugo leto predsednik KS ter aktiven v domači dramski skupini, kjer pripravijo vsako leto po eno igro. Ponavadi komedi- je, ki jih režira njegova soproga ter jih predstavljajo še po drugih krajih Kozjanskega. V Rdečem križu ga poznajo kot krvodajalca, ki je kri daroval že 45-krat. V službo se vozi v Šmarje pri Jelšah, kjer je že vrsto let oskrbnik premoženja v policijski postaji. Prej je več kot desetletje delal v železarni kot kovinostrugar, a je nato kot mnogi kozjanski rojaki > ostal brez službe. ' BRANE JERANKO Franci Žlender je predsednik gasilskega društva Lesičnega, Pilštanja ter Zagorja pri Lesičnem. Poznajo ga tudi kot predsednika KS, krvodajalca ter igralca v dramski skupini. NAŠI GASILCI Franci Žlender veliko | Glasujem za:...................... omenja sodelovanje z dol- i goletnim poveljnikom do- , stanule:............................ mačih. gasilcev Jankom Aktiven v gasilskem društvu:. Oprešnikom, s podpovelj- ! nikom Dušanom Kocma- ........................................ nom (sicer županom obči- i ne Kozje) ter vsemi drugimi M°je ime in naslov:............. člani društvenega vodstva. ' Danes ima Žlender čin ga- 1---------- podarsko poslopje, sodelovali so pri gašenju trgovskega centra Keros v oddaljeni Rogaški Slatini. V preteklih sušnih letih so veliko pomagali ljudem s prevozi vode, tudi predsednik Žlender osebno. Ko je bilo vode preveč, pa so med poplavo reševali premoženje. - Št. 27- Kaj lahko Prlek naredi v Laškem? »Saj bo Majcen naredil!« je Laško bo naslednji teden gostilo že 40. prireditve Piva in cvetja. Vsako leto bogatejše, z več obiskovalci, z več sodelujočimi. Ko so se leta 1964 vplivni možje v Laškem odločili, da bi lahko prireditev, ki se je leto poprej začela kot hortikulturna razstava, razširili, je bilo vse bolj ali manj improvizirano. Sposojene mize, stoli, elektrika, s polivinilom pokriti nadstreški, stranišča pri domačinih ... Pa vendar se je prireditev »prijela«, saj so jih že prvo leto obiskovalci prijetno presenetili in spraznili vse zaloge piva. Edini, še živeči akter Piva in cvetja, ki se prve prireditve prav dobro spominja, je Jože Majcen. Skromen Prlek, likovnik, ki si je svoje dni moral sobo greti s svojimi slikami in ki ima kot pravi Ormožan bolj kot pivo rad vino, je v Laško prišel pred 43 leti po službeni dolžnosti ter se v novem kraju kaj hitro udomačil. Skoraj 30 let je bil član organizacijskega odbora Piva in cvetja, vsako leto pa pripravlja razstave v Laškem dvorcu in skrbi za svojo »pastorko«, laško muzejsko zbirko. Po kakšnem spletu okoliščin je Prlek prišel v Laško in se že tako kmalu aktivno vključil v življenje kraja? Tega, da sem Prlek, res ne morem skriti, kajne, (smeh) Ko sem končal pedagoško fakulteto, sem kot likovni pedagog najprej poučeval na Ptuju. Ker pa takrat z ženo kar štiri leta nisva mogla dobiti stanovanja, sem prosil za premestitev. Takrat ni bilo enostavno - dobil si dekret, kam boš šel. Ministrstvo za šolstvo me je takrat že skorajda poslalo v Novo mesto, nato celo v Kočevje, kar se mi je zdelo predaleč od Prlekije. Zato sem toliko časa sitnaril, da so me poslali vsaj v Laško. Sem sva z ženo prispela ponoči, nato sva nekaj mesecev bivala v hotelu Savinja, šele potem sva dobila najino prvo domovanje. Delo likovnega pedagoga sem dobil v Osnovni šoli Primoža Trubarja, ker pa sem v šoli skrbel tudi za dekoracijo in urejanje kulis pri raznih proslavah, razstavah in podobno, so me Laščani hitro »našli« še za kaj drugega, na primer pisanje plakatov, diplom. So vas tako potem »našli« tudi pri pripravi cvetlične razstave hortikulturnega društva? Nato pa še pri organizaciji Piva in cvetja? Lahko bi rekli, da. Leta 1963 so me Laščani povabili k pripravi večje cvetlične razstave. V kraju so bili namreč že takrat zelo prizadevni pri krašenju okolja, društvo pa je bilo takrat organizirano kot Tujsko olepševalno društvo. Ivan Vodovnik, takratni direktor pivovarne in hkrati predsednik hortikulturnega in turističnega društva, je po uspešni razstavi dal idejo za večjo prireditev, po kateri bi nas poznali tudi drugod. Takrat smo se skupaj zbrali čisto po gostilniško. Šli smo v takratno gostišče Hum in kmalu je padla ideja o Pivu in cvetju. Jaz kot trideset-letnik sem se počutil kot piščanček med laškimi očaki, ki so bih sami vplivni možje. Že med prvim dogovorom so mi kot likovniku poverili propagando, za katero sem skrbel vse dokler ni prišel Franek Markošek. Izdelal sem prvo značko Piva in cvetja in prvi bolj stiliziran plakat, ki so ga potem obdržali šest let. Naslednje leto se je razstavi, cvetju, pridružilo še pivo. Kakšni so sploh bili začetki? Takrat je bilo precej težko. Bili so povojni časi, kar se je še krepko poznalo, saj je vsega primanjkovalo. Prvi sedeži in mize so bile Po domače rečeno _bbnafehtani« od vsepovsod, elektriko so »vlekli« iz posameznih hiš. Sprva je bilo tudi kar nekaj nasprotovanj, ker so želeli zraven vnesti politiko, kasneje pa smo si le izborili čisto zabavo. Sicer še vedno s politiki, ki so se prišli v Laško zabavat ... Sčasoma se je prireditev utekla, leta so pač prinesla svoje. Pivovarna je bila ves čas skupaj s hortikulturnim društvom gonilo za vse. Kmalu so se začele prve povorke, kasneje parade, na katerih so prikazovali običaje, katerih naši ljudje sploh niso več poznali. Zato smo začeli s prvimi kmečkimi oh-cetmi po vzoru gorenjskih. Sprva so bile še igrane, kasneje pa smo poročali tudi zares, včasih tudi po tri pare naenkrat. Etno skupine so si, dokler ni Jure Krašovec priskrbel originalne zapise starih časov, morale sposojati narodne noše, saj prej niso vedeli, kakšne so naše sploh bile. Ohranjanje starih šeg in opravil je še zdaj velik del ne le povorke pač pa tudi dogajanja na posameznih prizoriščih. Glede na to, da je prvo leto zmanjkalo piva, je verjetno prišlo veliko obiskovalcev? Najbrž da. Sam kaj dosti dogajanja nisem videl, saj sem bil po 14 dni prej in še po prireditvi kuhan in pečen v pivovarni, kjer sem delal povorke, razstave, pravzaprav vse mogoče. Mimogrede sem ujel kakšen prijeten vtis, ko sem šel na malico ali po večerih, ko sem se malo sprostil. Prvo leto verjetno še niste razmišljali, da bo prireditev postala tradicionalna? Laščani so sicer velikokrat, predvsem zaradi vremena, mislili odnehati, saj se v primeru dežja ljudje niso mogli umakniti pod streho. Prvič je bilo tako hudo leta 1973 , ko je non-stop deževalo. Takrat se spomnim, da sem za transparent »Pivo in cvetje v lepem in mokrem« dobil sodčke piva, češ da je bilo sporočilo na pravem mestu ob pravem času. So bili taki trenutki, a da bi prireditve zdaj zaradi vremena odpadle, ni več debate. Prireditve Piva in cvetja so namreč danes postale skorajda kot obveza. Še vedno pa velja, da če hočeš ljudi kolikor toliko zadovoljiti na taki prireditvi, je za to potrebno ogromno dela in odgovornosti. Se mogoče spomnite kakšne zanimive anekdote iz prireditev? Teh je kar precej. Prvo leto, na primer, so naju z Marjanom Zorom poslali po material za ognjemet v Kamnik, kjer so nama že pri vratarnici izpraznili žepe in odvzeli cigarete in vžigalnike, da ne bi v tovarni česa v zrak spustila. Pa verjetno tudi vedeli niso, za kaj nama bo eksploziv služil... Marjan je nato komaj čakal, da se vrneva iz tovarne, saj je bil takrat strasten kadilec. Kakor koli že, material sva prinesla in prvi ognjemet smo imeli. V primerjavi z današnjim je bil sicer skromen, saj je trajal le nekaj minut - a imeli smo ga že prvo leto. Precej anekdot se je nabralo tudi v sušnih letih. Hinko Wimmer s svojo ekipo gobarjev eno leto ni našel gob za razstavo. Na koncu je razstava vseeno bila, mi pa smo se hecali, da si je kar na domačem vrtu posejal gobe za razstavo ... Tudi to, da zaradi suše povsod naokoli ni bilo cvetja, smo spremenili v hec. Laščankam je namreč vseeno uspelo lepo okrasiti Laško, to pa zato, ker so cvetje zalivale s pivom. In v tistem enem samem letu (1984), ko je Pivo in cvetje zaradi obnove mostu čez Savinjo odpadlo, smo se hecali, da so ženske tako pridno zalivale cvetje na mostu, da je ta zarjavel, zato so ga morali nadomestiti z novim ... A ti štosi so krožili bolj med nami, organizatorji. Vsekakor pa moram omeniti še to, da je bilo kljub dolgo-nočnim zabavam vsako leto mesto vsak dan ob 6. uri zjutraj vedno čisto. Le včasih je kaj obležalo za naslednji dan ... jutro so pokonci pričakale prazne steklenice, konzumenti pa so počivali v vodoravni legi. Če bi naredili primerjavo dogajanja izpred 40 let in današnjega ... Kaj bi izpostavili? Veliko se je spremenilo. Takrat so delali brez razlike vsi Laščani in vse je bilo dobesedno zastonj, razen piva. Celo Laško je noči pred prireditvijo pledo vence - da vidite, kakšen je bil stari most! Ves v zelenju, zastavah in cvetju! Povorke so bile sicer skromnejše, a kljub temu zanimive. Če so ljudje prišli od daleč, so jih domačini prenočili. Nekateri ljudje so se s svojo iznajdljivostjo prvič dokazali, marsikatera zamisel je iz leta v leto našla svoj prostor v povorki ali na razstavah društev. 1\idi podjetja so bila bolj odprta za sredstva, lahko smo izvajali nabiralne akcije in »řehtali« denar. Tako da so razlike več kot očitne. Danes je vse čisto drugače, čisto profesionalno. Sedaj je vse utečeno, v odborih se niti ne menjavamo kaj dosti. Isti mački skorajda vsa leta. Pa tudi Laščani so se že bolj navadili, da nekaj dni ne morejo spati. Že nekaj let niste več član organizacijskega odbora, ostali pa ste pri organizaciji vsakoletnih razstav. Koliko dela imate vsako leto s tem? Ponavadi so potrebne večmesečne priprave, preden na kup zbereš vso dokumentacijo. Letošnja razstava bo namenjena 40-let-nici prireditve, s tem, da bi rad predstavil ljudi, ki so več let prostovoljno in z dobro voljo sodelovali pri pripravah. Materiala zdaj po dveh poplavah v turističnem biroju, kjer je bila shranjena celotna dokumentacija Piva in cvetja (za 30-letnico smo razstavo lahko pripravili celo po letih), ni več na pretek, sploh barvnih slik se ni dalo rešiti. Vsako leto pa mi v času »dežuranja«, torej v času Piva in cvetja, pomagata sinova. Tudi ideje imata pogostokrat bolj sveže kot jaz. Veste, po tolikih letih se človek izpoje. Pred vrati je 41. razstava in 40. prireditev, kaj menite, da se bo zgodilo čez recimo deset let? Pivo in cvetje bo zagotovo ostalo. Mladi se sproti vključujejo v organizacijo prireditev, pivo tudi ne bo presahnilo, cvetje pa bo, če ga bomo zalivali, še naprej cvetelo. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ »Ob prvi, sicer skromni, toda toliko bolj prisrčni cvetlični razstavi leta 1963, ki jo je organiziralo takrat še zelo mlado, a delavno Hortikulturno društvo, smo uvideli, da je potrebno nuditi domačinom in gostom nekaj več, nekaj posebnega in privlačnega, kar bi razgibalo ustvarjalne sile prizadevnih prebivalcev mesta in okolice, obenem pa vrnilo Laškemu tisti turistični sloves, ki ga je v preteklosti že uživalo. Želja, urediti kraj, ki bi bil tudi po zunanjosti privlačen za domačine in goste, da bi se vedno radi vračali in odnašali najlepše vtise, je končno izoblikovala geslo Pivo in cvetje,« je leta 1977 v svojih spominih na začetke zapisal pobudnik prireditve, tedanji predsednik turističnega in hortikulturnega društva ter prvi mož Pivovarne Laško Ivan Vodovnik. Pivo s cvetjem - štiridesetič! Več kot 1.100 Laščanov in ostalih, ki bodo letos vpeti v Pivo in cvetje, je že pripravljenih na jubilejno 40. turistično prireditev. Ta naj bi letos v petih dneh, med 14. in 18. julijem, privabila 140 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 40-krat več, kot je prebivalcev mesta Laško. Prireditve se bodo kot vsako leto začele z razstavo Piva in cvetja ter Dnevom Laščanov, na katerem bodo zavrteli 30-minutni film o štirih desetletjih prireditve. Največja atrakcija se obeta v petek zvečer, ko bo skupina The Stroj na vrhu stare, 35-metrske pivovarnine sladarne uprizorila zvočno-svetlobni spektakel. Vse se bo dogajalo na višini okoli 40 metrov, saj bo skupina za svoj scenski nastop pripravila dvignjeno konstrukcijo. Letošnja novost bo glasbeno-zabavni oder na Savinji, kjer bodo nastopile godbe, žonglerji, bruhalci ognja in podobni. Na stojnici ob hotelu Savinja bo obiskovalce čakala Knjiga želja, v katero bodo lahko vpisovali pohvale, želje in dobre misli, vsak 40. vpisani pa bo prejel simbolično darilo. Osrednji parkirni prostor bo v Jagočah, le pet minut oddaljenih od centra mesta. Parkirnina bo znašala 700 tolarjev, bolj ugodne pa so kot vedno vozovnice za vlak, saj bo treba za povratno vozovnico iz Celja odšteti le 500 tolarjev. Lani je to možnost izkoristilo 25 tisoč obiskovalcev. Za bolj oddaljene, zlasti mlade obiskovalce bo tudi letos pri Zdravilišču Laško pripravljen prostor za kampiranje. Za konec pa še najbolj zanimive informacije za ljubitelje hmeljskih napitkov. Na Pivu in cvetju se bo spilo najmanj 300 tisoč vrčkov piva; pollitrski bo stal 300 tolarjev, malo manjši 280, za dva decilitra piva pa bo treba odšteti 250 tolarjev. Tisti vozniki, ki bodo prevečkrat odšteli 300 tolarjev, bodo upravičeni do brezplačnega prevoza z vlakom do Celja ali Zidanega Mosta. Brezplačno vozovnico bodo dobili pri preizkusu z alkotestom. Ker je večina prireditvenih prostorov pokrita s šotori, se organizatorji dežja ne bojijo preveč, morebitna nevihta pa lahko projekt skupine The Stroj z 22.30 ure prestavi na kakšno drugo uro. ROZMARI PETEK Vikend športa in konjev Lani je Konjeniško društvo Laško v sklopu Piva in cvetja pripravilo Konjeniški vikend, letos pa bo že ta konec tedna in hkrati obogaten še z drugimi športnimi aktivnostmi. Tako bo poleg preskakovanja zaprek in tekmovanja kočij dvovpreg ta konec tedna v Jagočah tudi ribiško tekmovanje ter mali nogomet, športno dogajanje pa bodo popestrili z mednarodnim tekmovanjem v kuhanju ribjih jedi, prikazu šolanja psov ter pohodom na Šmohor ali po nekdanjih trških mejah Laškega. Vsak večer se bo končal z ansambli in pevci, med njimi tudi z Vili-jem Resnikom, ki bo nastopil tudi kot tekmovalec v preskakovanju zaprek. V Konjeniškem društvu Laško upajo, da bo športno konjeniški konec tedna v Laškem postal tradicionalen in iz leta v leto večji po vsebinah ter številu tekmovalcev. Že letos jih pričakujejo več kot 900. RP Laški dvorec 18.00 Graščinsko dvorišče (9.00 Šotor Trub. nabrežje 19.00 Šotor pri Humu 19.00 Trubarjevo nabrežje 20.00 ■ircmsimf Valvasorjev trg (šola) 17.00 Zdraviliški park 17.00 Parkirišče pri banki 17.50 Park pri T1CG (8.00 Šotor Trub. nabrežje 19.00 Šotor pri Humu 19.00 Aškerčev trg 20.00 Graščinsko dvorišče 20.00 Hotel Savinja (zg. vrt) 20.00 Hotel Savinja (sp. vrt) 20.00 Trubarjevo nabrežje 21.00 Šolsko igrišče 21.00 ■7S1ÏDE' Valvasorjev trg (šola) 17.00 Zdraviliški park 17.00 Igrišče Marija Gradec 17.00 Parkirišče pri banki 17.30 19.00 Šotor Trub. nabrežje 19.00 Šator fň Humu 19.00 20.00 Hotel Savinja (zg. vrt) 20.00 Hotel Savinja (sp. vrt) 20.00 Trubarjevo nabrežje 21.00 Šolsko igrišče 21.00 PROJEKT SLA0ARKA 22.30 otvoritev razstave "PivfrCvetje - 40 let" DAN LAŠČANOV - "Laščani Laščanom" ansambel VITEZI CELJSKI TRUBAČI FEATA SEJDIČA, skupina BACARDI D.J. party odprtje razstave MALIH PASEMSKIH ŽIVALI in razstave NARAVA IN JAZ (hertarijske slike) otroška delavnica etno prireditev "LEPO JE RES NA DEŽELI" OTVORITEV RAZSTAVE CVETJA ansambel OKROGLI MUZIKANTJE in gostja SAŠA LENDERO TRUBAČI FEATA SEJDIČA. skupina BACARDI in slači show OTVORITEV PRIREDITVE: ansambel ČUKI, VESNA PISAROVIČ s skupine SCORPION, BRASIL SHOW VLADO KRESLIN, BELTINŠKA BANDA in skupina LANGA dalmatinska klapa ANKORA D.J. party Dl party predskupina ZEUS. ALYA. MAGNIFICO in TURBOLENTZA odprtje razstave GOB otroška delavnica in zabava s TEATROM CIZAMO nogometna tekma med poslanci DZ in Laščani etno prireditev "LEPO JE RES NA DEŽELI" PROMENÁDNÍ VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA ansambel OKROGLI MUZIKANTJE in gostja NATAŠA MADJAR TRUBAČI FEADA SEJDIČA in skupina BACARDI ansambel AVIA BIG BAND z JASMINO CAFNIK. PIKA BOŽIČ in VLADIMIR KOČIŠ - ZEC (ex Novi Fosili), BRASIL SHOW dalmatinska klapa ANKORA DJ. party D.J. party predskupina DRY FISH, ŠANK ROCK. 6PACK ČUKUR. PIMP PANTERS in Man erotic show - TOTAL KNOCKOUT Zdraviliški park 17.00 Parkirišč« fri banki 17.30 19.00 Šolor Trub. nabrežje 19,00 Šotor pri Hnu 19.00 Graščinsko dvorišči 19.00 Hole! Savinja (zg. vrt) 19.00 Hotel Savinja (sp. vrt) 19.00 Aškerčev Irg 20.00 Trubarjevo nabrežje 21.00 Šolsko igrišče 21.00 18.7. Graščinsko dvorišče 10.00 11.00 Hotel Savinja (zg, vrt) 14.00 Šotor Trub. nabrežje 15.00 Šotor pri Humu 15.00 17.00 Aškerčev trg 18.00 2. turnir ulične košarke ROSSI HRIBI 2001 (prijave na lelefon: 041 534 515) otroška delavnica in zabava s TEATROM CIZAMO etno prireditev LEPO JE RES NA DEŽELI' PROMENÁDNÍ VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA ansambel OKROGLI MUZIKANTJE TRUBAČI FEADA SEJDIČA in skupina BACARDI ansambel KRILA in skupina ŠUIUR dalmatinska klapa AURORA DJ.part, skupina STAJERSKIH 7. NUSA DERENDA in ansambel PRIMAVIŠTA ter imitator znanih glasbenikov D.J. part) predskupina DOLLY BELL. ZABRANJENO PUŠENJE. ZAKLONIŠČE PREPEVA ter izbor za miss tangic Bandidos 2004 VELIČASTEN OGNJEMET z grad« Tabor in Krištofa OHCET PO STARI ŠEGI PARADA OB 50. OBLETNICI ZŠAM LAŠKO dalmatinska klapa ANKORA ansambel OKROGLI MUZIKANTJE TRUBAČI FEADA SEJDIČA in skupina BACARDI PARADA PIVfrCVETJE po ulicah Laškega ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB 0SNJA NOVOST ODER NA SAVINJI (zabavno glasbeni program): živi kipi, godbe, žonglerji, bruhalci ognja, Brasil show. trubači in drugi. Ob 40. obletnici PIVA-CVETJA vas na stojnici pri hotelu Savinja čaka KNJIGA ŽELJA. Vsak štirideseti vpisani prejme simbolično darilo. Med drugim tudi Maligan party (preizkus z alkotestom) in kamp pri Zdravilišču Laško. Osrednji parkirni prostor je v Jagočah. Večina prireditvenih prostorov je pokrita s šotori. V primeru dežja poteka prireditev nemoteno in se ne prestavlja za kasnejši termin. pozor, hud pes z lakoto do pravice Kraški svet Majda Žličar iz Celja zahteva obnovo denacionalizacijskega postopka za hišo na Glavnem trgu 7 v Celju in odškodnino Krajne, kje za vraga je Krajne, takole ste se že kdaj spraševali. Kam je izginil Krajne, sošolec v prvem, drugem in tretjem razredu osnovne šole, ki je šel iz vašega B-ja v A? Ampak ko je bil v A-ju, ste ga še videvali in slišali ste, da je potem šel v srednjo nekam v Ajdovščino, tam pa je za njim izginila vsaka sled. Sicer ste ga potem še enkrat videli, ko je bil z Novakom, tipom, ki je izginil kakšno leto za njim v Vipavo. Skupaj sta pomagala Knezu, ki je izginil že v vrtcu, nositi pohištvo po stopnišču nekega bloka, kjer ste se znašli po naključju, ko ste obiskali nekega prijatelja. Na Krajnca ste pomislili še trikrat v življenju, ko ste na neki tržnici zagledali nek znan obraz, mater, če ni tole Krajne, in dvakrat, ko ste se vanj obregnili ob »gasilskih« fotkah, posnetih v času sošoljevanja, ki si jih občasno, melanholično, nostalgično ogledujete na generacijskih piknikih. Potem pa nekega lepega dne, Krajne! Najprej ga srečate v mestu, potem se začne naenkrat pojavljati v ka-fiču, kjer vi že pet let oprav-ljate jutranji kafetarski obred. Prihaja, sedi v družbi Krajnca iz C-razreda, ki je prav tako poniknil v ponore podzavesti in skupaj tvorita stalagmit in stalaktit podzavesti, izoblikovana v komplementaren podzavestni par, ki se naenkrat zasveti v vsej svoji čudežni obliki kraškega podzavestja. Začnete ga videvati vsak dan, še ko se vračate domov iz službe, se hipoma pozdravita na cesti, ko skupaj čakata pri rdeči na semaforju, on levo, vi naravnost, Krajne odpelje, vi še za hip počakate in zagledate zadek povsem novega hyundaija sonate. Krajne vozi sonato. Krajne seveda ne ve, kdo ste, ne ve, da ste po poklicu diplomirani psihoavtolog, mednarodno ugledni strokovnjak za tovrstna vprašanja in Krajncu se niti ne sanja, da ste tisti hip osupli. Sonate vozijo Krajnci, Novaki, Knezi, sošolci, ki so poniknili v prvem četrtletju osnovne šole, po dvajsetih letih pa so se vrnili na površje življenja. Tam v kraških globinah so odraščali po milimetrih, kapniško počasi in po interakciji gravitacije, geolastnostih prsti in smotrnosti vodnega toka, rečeno drugače, s tokom časa. Drobceni in neopaženi, skrivnostno izginuli, filigransko izgrajeni s kompleksom nepomembnosti, erotično neprivlačni, redkokdaj zavrnjeni, ker niso niti poskusili preveč v tej smeri, so se oblikovah ob materinem naročju in zavetju kot šibki kristuščki na podobi nesmrtne piete. In zdaj, sonata! Velika, udobna, vpadljiva, kromirana, narejena kot posne- MOHOR HUDEJ tek ameriške razkošnosti in z azijskim kalupom, za neiz-brušen, pomanjkljiv, pro-teuško slep kraški okus. Na avtomobilski tablici zdaj piše: CE - KRAJNC. Prvič, ko ga vidim, ga vprašam. Krajne, kaj počneš? Krajne je skrivnosten kot leta poprej, kot stoletja poprej, kot tisočletja poprej, Krajne - pieta. Nikoli ne izvem, kaj Krajne dela, izvem pa, da sem pred triindvajsetimi leti, tremi meseci, štirimi dnevi, tremi urami, sedemnajstimi sekundami stopil pred njega v vrsto, ko smo čakali na hrenovko, kruh in zenf, da ga nisem uvrstil v nogometno reprezentanco razreda natanko pred štiriindvajsetimi leti, dvema mesecema, enim tednom, tremi urami, štirimi minutami in šestindvajsetimi sekundami, da je to videla tudi ona, tudi ona, tudi ona. Tako je s temi Krajnci, varno skritimi v svojih sonatah, katerih stekla so običajno še dodatno zatemnjena, da si poustvarijo svoj podzemni duh, čist podzemski zrak. Ampak zakaj ravno sonata? Nič ne bom rekel, da mi čez sedeminštiri-deset let, pet mesecev in tri ure kdo česa ne očita, naj samo namignem, da se stvari v podzemlju odvijajo zelo počasi, za kubični milimeter stalagmita včasih potrebujete desetletja. »Nisem si želela takšne demokracije, še zlasti zato ne, ker so se prav začetki delovanja pomladnih strank v Celju dogajali v lokalu, iz katerega me hočejo zdaj na silo in po krivici izgnati, ne da bi mi povrnili vlaganja vanj in mi izplačali odškodnino za vse duševne muke.« Tako je včeraj na novinarski konferenci v lokalu Atrij na Glavnem trgu 7 v Celju ogorčeno pripovedovala znana celjska gost in ka in frizerka Majda Žličar. Potem ko je občina obnovila čudovito meščansko hišo na Glavnem trgu, je v njej nekaj časa deloval klub kulturnih delavcev. Zatem je v njej z vložkom okoli 350 tisoč tedanjih nemških mark tam Majda Žličar leta 1989 uredila priljubljeni lokal Atrij. Hiša je bila v lasti Franca Kača, ki je bil obsojen kot narodni izdajalec in zato po vojni nacionalizirana. V postopku denacionalizacije pa Majda Žličar terja svojo pravico in grozi z gladovno stavko. je lastništvo nad hišo leta 1995 po pravnomočni odločbi ministrstva za kulturo dobila družina Gaberšek - Omerzu. Nekaj let je sožitje med Gaberš-kom in Žličarjevo teklo nemoteno, potem sta se sprla zaradi previsokih računov za vodo. Majda Žličar je prenehala plačevati po njenem že tako previsoko najemnino in nabralo se je za 14 milijonov tolarjev dolga. Majda Žličar zdaj kar po-prek piše ovadbe in terja pravico, ker naj bi se občina za svojo lastnino slabo brigala. Dovolila je namreč, po njenem, nezakonito denacionalizacijo, saj naj bi bil občinski vložek v obnovo bistveno večji, kot je bila celotna vrednost stavbe, sporno pa naj bi bilo tudi, da so hišo v last dobili Gaberšek - Omer-zujevi. Ovadbe so romale na državno tožilstvo, od tam nazaj k celjskemu tožilcu Ivanu Žaberlu, a kaže, da v kislo in vprašljivo jabolko obnove postopka denacionalizacije nihče ne bo ugriznil. Majda Žličar je tako pred tem, da jo bo lastnik izselil. »Vem, da to hoče. A če bo oblast to dopustila, sem pripravljena na vse. Začela bom gladovno stavko, zahtevam pa tudi trikrat po 14 milijonov tolarjev povračila za svoja vlaganja v lokal in kot odškodnino za pretrpljene muke. Kdo bo ta denar izplačal, naj se kar med seboj zmenijo. Moral bi ga pač tisti, ki je dopustil takšno krajo družbenega premoženja in tako vprašljiv in nezakonit dena-cionalizacijski postopek,« je odločna Žličarjeva. Medtem še naprej dokazuje svoj prav, da se zavzame zanjo in za njeno pravico, pa prosi tudi predsednika države dr. Janeza Drnovška. BRANKO STAMEJČIČ Migi »sklatili« Matevža Kljub prepričanju Matevža Lenarčiča, da bo v tretje uspel izpeljati avanturistični podvig, med katerim naj bi sam v ultralahkem letalu preletel svet, se je tudi tokrat zapletlo. Že pred dnevi so ga spektakularno, z migi, ustavili v ruskem mestu Chita, kjer še včeraj ni nadaljeval poti. Žal nam Matevža ni uspelo priklicati, sodeč po njegovem sms-ju pa Rečičan še vedno upa, da se bodo stvari premaknile. Načrtovana 3-mesečna pot se je zapletla skoraj že pred dvema tedno- ma, kar Matevž v svojem dnevniku na internetni strani pojasnjuje: »Kot kaže, je bil problem v slabi komunikaciji med Mongolijo in Rusijo. Letel sem skladno z odobrenim planom leta, ki ga Rusi, ne vem, zakaj, sploh niso dobili. Ker je bila komunikacija na tem področju slaba, in to ne po moji krivdi, je prišlo do zapleta in prestrezanja z vojaškimi letali. V Chiti posebnih zahtev glede mene nimajo, vse se zaenkrat rešuje v Moskvi.« Seveda se kaj dosti ni rešilo, vmes so Matevža obiskali agenti FSB-ja, zagrozili z zaporom, ker naj bi do incidenta prišlo po spletu okoliščin, na katere ni mogel vplivati, nekdo od nadrejenih pa se je ustrašil, da bo Matevž zahteval odškodnino. »Podpisal sem, da nimam nobenih zahtevkov do kogar koli v Rusiji in da bom o incidentu objektivno poročal.« Položaj je tudi po skoraj dveh tednih nespremenjen: »Pojma nimam, kaj naj si mislim o vsej zadevi in kaj mečkajo v Moskvi, če smo zadevo uredili. Dejstvo je, da me niso zaprli, kar je že nekaj, grozijo pa mi s plačilom kazni, čeprav še vedno ne vem, kaj sem zagrešil. Uradno mi ni nihče ničesar razložil ali vsaj zahteval od mene. V Chiti postaja zelo naporno, ker sem bil na vseh naslovnicah časopisov in gost vseh elektronskih medijev. Domačini me na cesti spoznavajo in se mi muzajo,« še piše Matevž. US Izberi svoj popust! V 2-krat večjem in prenovljenem trgovskem centru MERKUR v Celju. Prav vsak nakup, ki ga boste opravili v petek, 9. julija 2004, vam prinaša popust, ki si ga boste izbrali sami na blagajni. Popust lahko predstavlja 5, 10, 25, 50 ali celo 100 % vrednosti vašega nakupa. Zveste kupce nagrajujemo se vse ponedeljke v juliju! Vsak 100-ti kupon skriva 100 % popust. Prav vsak nakup pa vam prinaša vsaj 5 % popust. MERKUR, Mariborska 162 Celje Hudinja, tel.: 03 543 27 6 MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo &CEUE 1 ■UUDSKAUM Cankarjeva ul. 1 E-mail: info@lu-cel|e.si VPISUJEMO V NASLEDNJE PROGRAME: • PREDŠOLSKA VZGOJA • EKONOMSKI TEHNIK • ŽIVILEC: PEK/SLAŠČIČAR-KONDITOR • KUHAR, NATAKAR • GOSTINSKI TEHNIK • GOSTINSKO-TURISTIČNI TEHNIK • TURISTIČNI TEHNIK • TRGOVEC • TRGOVEC-prekvalifikacija • OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - brezplačno Ljudska univerza Celje: ker je več znanja danes več uspeha jutri! informacije: telefon 03 428 67 50,428 67 62, e-mail info@lu-celje.si. Čisto pravi gusarji V Knjižnici pri Mišku Knjižku so minuli teden spet pripravili gusarsko zabavo, ki je bila obenem nagrada otrokom ob zaključku šolskega leta, pozdrav poletju, povabilo v knjižnico ter oblikovanje pozitivnega odnosa javnosti do knjižnice in kulture branja. Gusarska zabava pri Mišku Knjižku se je začela z dvigom gusarske zastave. Nato je profesor pedagogike, animator in igralec Sten Vilar v vlogi gusarja Berta obiskovalce popeljal v svet knjižnih junakov in njihovih dogodivščin. Njegovim gusarskim po- tegavščinam se je pridružil še čarodej Roman Frelih, ki že nekaj let s svojimi čarovnijami razveseljuje najmlajše občinstvo. Ker pa na pravi gusarski zabavi ne gre brez pojedine, so pri Mišku Knjižku poskrbeli tudi za to. In kaj je ponujal gusarski jedilnik? »Lubenice na žaru, ocvrto lubje, škorpijone v solati,« je hitel naštevati čarodej, a mu je uspelo pričarati tudi »manj gusarske« dobrote. Sledile so še zabavne igre (iskanje zakladov, poskakovanje v vrečah) in ustvarjalne dejavnosti (risanje s kredo po asfaltu, risanje po papirju ...), na svoj račun pa so s pevskimi nastopi prišli tudi mladi talenti, ki so se prijavili na avdicijo Radia Celje za Ful Cool Demo Top. Konec rajanja je naznanil spust gusarske zastave ob petju gusarske himne. BA Največ za šole V predlogu celjskega proračuna za letos 4,6 milijarde tolarjev za naložbe Najpomembnejše letošnje občinske naložbe v Celju bodo usmerjene v družbene dejavnosti, ki jim v predlogu rebalansa letošnjega proračuna, sprejemali ga bodo na današnji seji mestnega sveta, namenjajo dobrih 646 milijonov tolarjev. Največji kos te pogače bo namenjen nadaljevanju obnove in dograditvi IV. osnovne šole, ob kateri bodo gradili tudi večjo telovadnico. Dobrih 53 milijonov tolarjev so namenili izvedbi pripravljalnih del za gradnjo prizidka k osrednji knjižnici. Ta naj bi se dejansko pričela prihodnje leto, s sofinanciranjem ministrstva za kulturo. Letos pa bodo pripravili projekte in opravili vse potrebno, da bo gradnja prihodnje leto lahko stekla. Med večjimi naložbami najdemo še obnovo in dograditev osnovne šole Frana Krajnca na Po-lulah, čemur bodo namenili 45 milijonov tolarjev in pripravi učilnic za visoko šolo, za kar namenjajo dobrih 42 milijonov tolarjev. Na področju dejavnosti oddelka za finance in gospodarstvo načrtujejo v rebalansu letošnjega proračuna kar nekaj pomembnih naložb. 21 milijonov so namenili še poplačilu dolgov za gradnjo športne dvorane, 50 milijonov pa gradnji prizidka k Narodnemu domu, kamor naj bi se po izgradnji preselila upravna enota. Kar 130 milijonov tolarjev bo namenjenih rekonstrukciji Knežjega dvora, iz proračuna družbenih dejavnosti pa še dodatnih 35 milijonov. 60 milijonov namenjajo obnovam v Prothasy-jevem dvorcu in 30 nadalj- Skrbno do dreves Celjske javne zelenice vzdržujeta Vrtnarstvo Celje in v manjšem delu kot koncesio-nar tudi podjetje Ekos iz Dramelj. Na javnih zelenicah je v Celju preko 4 tisoč dreves. Vsako je treba v petih do sedmih letih obrezati, kar pomeni, da je v občini vsako leto za obrezovanje predvidenih skoraj tisoč dreves. Posebna komisija občinskega redarstva vsako leto sproti za obrezovanje določi tista drevesa, pri katerih je obrezovanje najbolj nujno. Letos so tako že obrezah 200 dreves, 80 pa so jih zaradi različnih razlogov odstranili. BS nji prenovi celjskega doma z Unionsko dvorano, slabih 5 milijonov pa bodo namenili odkupu gozdov. Daleč največji investicijski zalogaj, dobre tri milijarde in pol, načrtuje oddelek za okolje in prostor ter komunalo. Kot običajno gre za nakupe in pripravo zemljišč in zgradb za rušenje, za novogradnje, gradnjo in obnovo cestnega omrežja, izdelavo projektne dokumentacije in podobno. BRST Kaj bo v dvoru? Prva vsebinska zasnova bodočih dejavnosti v Knežjem dvoru pred svetniki Sektor za prostorsko načrtovanje in evropskezade-ve pri Oddelku za okolje, prostor in komunalo Mestne občine Celje je pripravil predlog vsebinske zasnove v Knežjem dvoru. Prav danes bodo ta predlog obravnavali tudi mestni svetniki. Gre za pomemben akt, ki določa namembnost prostorov, ki so jih pričeli prenavljati lani, obnova pa se nadaljuje tudi letos, ko naj bi mestna občina iz svojega proračuna zanjo namenila 165 milijonov tolarjev. V dokumentu, ki so ga pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem, načrtujejo preselitev dela muzeja in nekaterih njegovih zbirk v Knežji dvor. Tako naj bi v obrambnem jarku pod vodo prezentirali del antičnega lapidarija, pod srednjeveškim dvoriščem pa bi postavili tudi rimsko cesto in hiše. V dvoru samem bo prostore našla uprava muzeja in kustosi, muzejska trgovina in občasno mini razstavišče. Uredili naj bi tudi manjšo knjižnico in tja preselili muzejske delavnice. V prvem in drugem nadstropju bodo prostori za stalno postavitev razstave Grofje Celjski, v podstrešnem delu pa arheološka in etnološka stalna razstava, ter v podstrešju stolpa še stalna numizmatična razstava. Ob preselitvi bo pokrajinski muzej izpraznil tudi precej prostorov, ki jih bodo namenili knjižnici, kjer so se že začela pripravljalna dela za gradnjo prizidka. Seveda bo pot do takrat, ko bo vse to postorjeno, še dol- ga. Je pa prav sprejem vsebinske zasnove izjemno pomemben, saj bo narekoval izdelavo vse projektne dokumentacije. V njej bo treba opredeliti še ureditev dvorišča, ki naj bi postalo večnamenski prireditveni prostor in smiselno urediti tudi njegovo povezavo s Trgom Celjskih knezov. Ker želijo dati Knežjemu dvoru vsebino, ki bo privlačna za čim večji krog Celjank in Celjanov ter drugih obiskovalcev, zdaj občina vabi tudi občane, društva in druge, da posredujejo svoje predloge, ideje in pobude, ki se nanašajo na vsebino Knežjega dvora in dvorišča pred njim. Pobudo so objavili na spletni strani www.celje.si. kjer lahko o tej akciji dobite tudi obširnejša pojasnila. BRST Foto: GREGOR KATIČ Novi sulci v Savinji Ribiška družina Celje je z izdatno pomočjo EMO Orodjarne obogatila Savinjo pri Celju s 40 rečnimi kralji -sulci. EMO Orodjarna zelo dobro sodeluje z ribiško družino in j celjskim ribičem vsako leto pomaga pri obnavljanju ribjega i življa v celjskih vodotokih. Za to so se odločili že pred štirimi leti, ko so pridobili okoljski certifikat 14001, saj želijo skrb za ekosistem, v katerem živimo, izkazati tudi na ta način. Sulce so v njihovo novo življenjsko okolje vložili minulo sredo, ko so se spusta udeležili ob predstavnikih ribičev in EMO Orodjarne tudi predstavniki podjetja BVQI, hiše, ki izdaja certifikate za sistem ravnanja z okoljem. RF Ol Brez evforičnega optimizma Bojan Vivod napoveduje v kinu Union kopico raznolikih prireditev Dvorana nekdanjega kina Union je v ponedeljek dobila novega najemnika za leto dni. Na razpisu je s programom uspel Bojan Vivod s svojim podjetjem 3.S. V letu dni, ko bo občina reorganizirala in kot kaže združila svoja zavoda za turizem in prireditve, bo Vivod v Unionu skušal vzpostaviti novo mestno prireditveno središče. »Verjamem, da se s tem projektom dviguje kritična masa, ki me pri sedanji dejavnosti, zlasti kadrovsko, zelo omejuje. Prepričan sem, da bom zdaj lažje dosegel pametno ekonomiko pri poslovanju,« pravi Vivod. Kakšen je vaš pogled na Celjski dom oziroma na dejavnosti v Unionovih dvoranah? Celjski dom v celoti daje možnosti za dober kulturni menedžment. Da se ga povezovati tudi z gostinstvom, s katerim se trenutno ukvarjam. Drug motiv je seveda zadrega, s katero sem se soočil, ko sem prešel od enega projekta - uspešne vzpostavitve multikina v Celju - k drugemu, ki v opustelem mestnem je- dru ne zagotavlja spodobne eksistence. Multikino je celjsko družabno življenje radikalno prestavil na rob mesta, s čimer se odpira morda najpomembnejša naloga: vračanje družabnega življenja v mesto. Imam prednost, da zelo dobro poznam Celjski dom, saj je bil tam sedež Celjskih kinematografov, ki sem jih vodil 12 let. Zato mislim, da se da objekt odlično izkoristiti. Kako? Treba je stremeti k še večji večnamenskosti. Možnosti so odlične, saj so Nepremičnine v glavni dvorani namestile parket in kupile premične stole. Več bo potrebno postoriti še na področju akustike dvorane, postaviti primernejši oder, pri čemer so izhodiščni pogoji odlični. Govorite o tehniki, kaj pa vsebina? Program sem gradil na odprtosti in »nesektaštvu«. V Unionu se bo zato lahko dogajalo veliko zelo različnih stvari. Ne gradim niti na elit-nosti niti na populistični ponudbi. V glavnem boste torej v mesto pripeljali več prireditev, v kakšnem ritmu? Bojan Vivod V teh prostorih se je dogajalo že marsikaj, precej pa je bilo tudi omejitev, ki jih želim preseči, tako v tehnološkem kot v programskem smislu. Pri tem je spekter širok - od dramskih prireditev do resne, zabavne in estradne glasbe, sledili bodo družabni dogodki, ravno to pa je tisto, kar v Celju ni rešeno. Čaka me obilo dela, a verjamem, da se bo s to dejavnostjo dalo preživeti. Razmišljate tudi o filmih? Ne bom rekel ne, saj imam tudi na tem področju še dve zamisli, ki ju v Sloveniji še nihče ni preizkusil, v tujini pa odlično funkcionirata. A naj zaenkrat ostane pri tem, ne bi rad šel v podrobnosti. Odkar sta se zgodila kar dva multikina, meščani kino pravzaprav pogrešamo Seveda. Celje potrebuje mestni kino, ki pa ga kot kaže dobiva v Metropolu. Verjamem pa, da bom tudi na tem področju še lahko kaj naredil in tudi presenetil. T\idi na tehničnem področju pri prikazovanju filmov se mar- sikaj premika, zlasti z digitalnimi projekcijami, ki so kakovostne, a je najem kopij nekajkrat cenejši. To bi omogočilo, da bi tudi v mestu lahko predvajali aktualen filmski spored. Kino dejavnost pa bi bila manjši del ponudbe, ki bi jo umestil v dvorano Malega Uniona. Kdaj boste začeli delati? Mislim, da konec prihodnjega tedna. Ob tem si želim, da bi na tej lokaciji vzpostavili tudi info točko, kjer bi bilo mogoče kupovati vstopnice za vse prireditve v Celju, Sloveniji in tudi širše. Tam bi rad zbral tudi vse stvari, ki obeležujejo Celje, od spominkov do muzejskih replik in podobno. Zamisli in volje mi namreč ne manjka. Toda mesto je vse bolj prazno ... Prav zato ne bi rad obljubljal preveč. Glede na trenutne okoliščine bi rad te stvari počel zelo postopoma, nikakor nisem kakšen evforičen optimist. Kakšen je vaš recept za oživitev dogajanj v mestu? Ne verjamem, da ga kdo ima. Brez velikih vlaganj ne bo šlo. Če vem, da je bil vložek v gradnjo multikin med 5 in 6 milijardami tolarjev, je jasno, da bo treba tudi v mesto vlagati več. Ne sicer toliko, a zagotovo mnogo več, kot to zaenkrat počne mesto. To je edina pot do vzpostavljanja ravnotežja in do tega, da bo središče spet postalo zanimivo. Pa saj se kar nekaj dogaja ... Gledal sem spored Poletja v Celju. Prireditev je res veliko, približno 50, kar je v dveh mesecih morda celo preveč. A težava je v pomanjkanju privlačnosti. Vložek v to bo treba nekajkrat povečati. Pri tem mora imeti osnovni interes mesto samo. Kaj pa združevanje vseh ponudnikov storitev v mestu? Kakšne posebne izkušnje s tem nimam. Morda bi bil tudi to način, a se bojim, da so (ne)dogajanja v mestu vse, ki tu delujemo, spravila precej na kolena in kakšnih posebnih možnosti za združevanje, ki bi prineslo vsaj občutna sredstva za skupno promocijo, ne vidim. BRANKO STAMEJČIČ Travniška še kar v blatu Že kar nerazumljive zamude in zapleti pri obnovi te mirne ulice v Celju Podjetji Pluton gradnje in CMC sta lani jeseni pričela širiti Travniško ulico na Golovcu v Celju. Čez zimo in globoko v pomlad je razko-pana ulica čakala na nadaljevanje del. Po protestu stanovalcev pa se je vendar začelo premikati. A vnovič bistveno prepočasi, mučno, za stanovalce na robu sprejemljivosti. Na Golovcu ob tej ulici urejajo 26 parcel za nove hiše, sestavni del tega pa je tudi razširitev ceste za me--ter in pol, izgradnja hodnika za pešce, obnova in nova ureditev vseh komunalnih vodov ter nova cestna razsvetljava. Potem ko je dobrega pol leta razkopano gradbišče samevalo, iz ranjenega hriba pa so se po cesti in vse do tamkajšnjih ko svoje greznice povezali hiš stekali potoki blata, so z na novo položeno kanali-pred časom vendarle pričeli zacijo. »Zaradi prepletenosti spet delati. A počasi in zdi zemeljskih del in prestavi-se, brez pravega načrta. Če- tev komunalnih vodov iz-prav je na proteste stanoval- vedba del napreduje poča-cev predstojnik oddelka za sneje, kot smo predvideva-okolje in prostor ter komu- li ...« piše stanovalcem Sil-nalo Silvo Plesnik odgovo- vo Plesnik in zatrjuje: »Vsa ril in pojasnil zamude, svoje planirana dela bodo zaklju-pismo pa je stanovalcem po- čena najkasneje do konca slal tudi župan Bojan Šrot, junija, vključno s ponovno je na Travniški vse po sta- postavitvijo cestne razsvet-rem. Delavci pridejo, nekaj ljave ...« Danes smo 8. juli-razkopljejo, položijo cevi, ja, kako daleč so dela, pa jih spet izkopljejo in ponov- zgovorno prikazuje tudi fo-no položijo, stanovalci pa tografija. ne izvedo niti, kdaj bodo lah- BRANKO STAMEJČIČ Don Kihot za Casino Celje Za sodelovanje naši v humanitarni akciji Naslikajmo počitnice otrokom se je odločil tudi Casino Celje in s tem prispeval svoj delež k uspešnemu zaključku akcije, v kateri smo 70 otrok peljali v Baško. Solastnik podjetja Matej Hofinger (na levi) je pred dnevi kupil sliko Viktoija Šesta Don Kihot, ki mu jo je izročil direktor medijske hiše NT&RC Srečko Šrot. Foto: GK Brezplačni počitniški avtobusi Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje tudi letos organizira zabavne počitniške otroške avtobuse. Udeležijo se jih lahko otroci od šestega do štirinajstega leta, ki lahko vsak torek in četrtek v juliju in avgustu odpotujejo v zanimive kraje Slovenije. Spremljajo jih vodniki in vzgojitelji. Prevoze in vodnike plačajo občine Celje, Dobrna in Vojnik, za vzgojitelje pa poskrbi Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje. Starši otrok morajo poskrbeti za malico in morebitno vstopnino. Prednost na brezplačnih zabavnih počitniških otroških avtobusih imajo otroci iz socialno ogroženih družin. V torek so otroci odšli v Rimske Toplice, danes pa v Aqualuno. Prihodnji torek mlade čaka izlet v Piran, prihodnji četrtek pa si bodo ogledali Bled in Pokljuko. Medobčinska zveza prijateljev mladine Celje je pripravila tudi številna letovanja otrok v Piranu in Savudriji. Otroci se bodo od 10. julija lahko udeležili naravnoslovno-razi-skovalnega tabora, likovne kolonije, biološko-ekološkega tabora, novinarske delavnice, literarne delavnice, počitnic po angleško, pripravili pa so tudi zdravstvene kolonije. V prostorih Medobčinske zveze prijateljev mladine Celje pa vsak ponedeljek pripravljajo angleške konverzacijske delavnice z ameriškimi študenti, vsako sredo ustvarjalne delavnice, vsak petek v juliju in avgustu pa izlete v okolico Celja in zabavne igre. Vsak četrtek med 9. in 11. uro pripravljajo v OŠ Frankolovo angleško ter enkrat tedensko v OŠ Vojnik nemško delavnico. SB POLZELA ŽALEC Celjska skupina Kerancana goji predvsem renesančne plese, h katerim je pritegnila tudi mnoge svate. Zaključeni Gališki dnevi S srečanjem abrahamovcev in družabno prireditvijo so v KS Galicija sklenili številne prireditve, ki so jih društva pripravljala pod skupnim naslovom Gališki dne- V skoraj mesec dni trajajočih Galiških dnevih so se krajani družili na številnih kulturnih in zabavnih prireditvah ter se pomerili v različnih športnih disciplinah. V soboto so vsem najboljšim podelili priznanja in pokale, posebej pa so pozdravili 20 krajanov, rojenih v letu 1954. Nekateri abrahamovci so osnovno šolo obiskovali v Pirešici, drugi v Galiciji, zbrali pa so se pred novo šolo Trje, od koder so se s turističnim vlakom odpeljali k maši v Galicijo, nato pa se krajanom pridružili na zaključku jubilejnih, 10. Galiških dnevov. US, foto: TT Listina malteškega križa Na prvi malteški poroki v graščini Šenek sta se poročila Brina Jerič in Sergej Zabukovnik Preteklost Polzele so globoko zaznamovali malteški vitezi, ki so več kot 500 let bivali v Gradu Komenda. V spomin na minule čase na Polzeli pripravljajo Malteške dneve, letos pa so prvič organizirali tudi malteško poroko. Tako sta se minulo soboto v graščini Šenek poročila domačina Brina Jerič in Sergej Zabukovnik. Ženina in nevesto s pričama, vsi so bili ogrnjeni s posebnimi malteškimi ogrinjali, je pred dvorec pripeljala malteška konjenica, s plesom iz tedanjega obdobja pa jih je pozdravila grajska skupina Kerancana iz Celja. Mladoporočenca je v Kristalni dvorani poročil polzelski župan Ljubo Žnidar, malteški vitez Stanko Novak pa jima je izročil posebno listino. Z njo sta mladoporočenca potrdila obljubo, da bosta v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, kot so bolezen, zapuščenost, brezdomstvo. lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera, ki jih simbolično predstavlja osem krakov malteškega križa. Alenka Žnidar, predsednica polzelskega turističnega društva, ki je tudi organizator malteške poroke, je zakoncema podarila mali hišni ol-tarček, ki ga bosta postavila v novo hišo, kamor sta se vselila ob poroki. Brina in Sergej sta že od nekdaj načrtovala, da bo njuna poroka nekaj posebnega, ideja polzelskega turističnega društva o malteški poroki pa je bila kot nalašč za njune načrte. »Resda so bile priprave na poroko malce bolj naporne, saj so naju temeljito poučili o malteškem redu ter nekdanjem življenju, vendar se je splačalo,« je po poroki žarela nevesta, diplomirana bibliotekarka in filozofinja, mož poslovodja pa je priporočil, naj se za podobno poroko odločijo tudi drugi pari. Malteška poroka v Šeneku naj bi namreč postala tradicionalna, pripravljali pa jo bodo vsako prvo soboto v juliju. Da bo poroka obveljala, je mlada dva v cerkvici sv. Florjana poročil Branko Zemljak. Malteški dnevi »Na poroko smo se pripravljali kar nekaj časa, najpomembnejša pa je listina, izdelana v skladu z malteškim križem. Na novo smo izdelali ogrinjala, ki so kopija ogrinjal, ki jih nosijo v službi malteške pomoči,« je pripovedoval eden največjih »krivcev« za obujanje nekdanjega življenja, malteški vitez Stanko Novak. Pri pripravah je Polzelanom pomagal Tadej Jakopič iz Ljubljane, ki pogosto obiskuje Malto. Malteški red združuje približno 12 tisoč članov, v Sloveniji pa je s škofi vred 30 malteških vitezov. Lani je z delom začel Malteški križ, v okviru katerega naj bi tudi v Sloveniji začeli ustanavljati bolnišnice in skrbeti za pomoč na domu, kar je v svetu že ustaljena praksa. »Nekdaj smo vedeli le ime polzelske Komende in nič drugega - v preteklosti se o tem pač ni govorilo. Šele po letu 1992, ko se je malteški viteški red s prvim vitezom Jožefom Cirajem začel ponovno širiti tudi v Sloveniji, smo začeli podrobneje spoznavati zgodovino Polzele. Ta je shranjena v Pragi, pri raziskovanju pa pomaga Jože Mlinarič iz Maribora,« je še omenil Novak. Ena izmed oblik spoznavanja preteklosti so tudi Malteški dnevi, letos osmi po vrsti, v okviru katerih so v soboto pripravili še družabno srečanje Polzelani Polzelanom ter v starem delu farne cerkve odprli razstavo Malteški viteški red na Polzeli skozi čas. Prihodnjo soboto ob 19. uri bodo v atriju graščine Šenek zazvenele tamburice, zvrstile pa se bodo tudi druge prireditve. US, foto: TT Srečanje godi Godbeniki Kulturnega društva Godbe Li-boje so praznovali 70-letnico delovanja. Njihovo praznovanje je bilo hkrati tudi srečanje pihalnih godb, s katerimi jih veže dolgoletno sodelovanje. Tako so poleg njih na športnem igrišču pri gasilskem domu igrale Godba Eggenberg iz Gradca, Godba Zabukovica, Pihalni orkester TT Prebold in Pihalni orkester občine Šentilj Paloma Ceršak. > ob 70-letnici Libojska godba je v zadnjih letih napredovala. Leta 1998 so v II. težavnostni skupini • na tekmovanju pihalnih godb v Krškem pod j taktirko Alberta Zaveršnika osvojili zlato pla- ' keto in se uvrstili v I. težavnostno skupino pihalnih godb v Sloveniji. Sedaj uspešno delujejo pod taktirko akademskega glasbenika Andreja Žganka. Slovesnost so popestrili s podelitvijo bronastih, srebrnih in zlatih Gallusovih značk ter priznanj. DN Libojski godbeniki MOZIRJE TABOR VRANSKO ŽALEC V Vransko kontra Tabor Vranski svetniki za ravnateljico OŠ izbrali Miro Brinar Huš - Kmetje v enem košu Na izredni seji občinskega sveta Vransko so svetniki izdali pozitivno mnenje Miri Brinar Huš za mesto ravnateljice OŠ Vran-sko-Tabor ter kljub drugačnemu predlogu župana Franca Sušnika potrdili delo odbora za kmetijstvo. Kot je znano, so v OŠ ponovili razpis za mesto ravnatelja, potem ko prvič nihče od kandidatov ni dobil zadostne podpore. Na ponovljen razpis se je prijavilo šest kandidatov, od katerih je Mira Brinar Huš pri glasovanju v kolektivu šole dobila največ podpore, saj je zanjo glasovalo 25 zaposlenih od 59 volilnih upravičencev. Vendar pa so na zadnji seji svetniki v občini Tabor, ki je soustanoviteljica OŠ, tako kot na prvem razpisu za mesto ravnateljice podprli Darinko Jazbinšek, ki je v kolektivu dobila 9 glasov. Jazbinškova živi v občini Tabor, poučuje pa v šoli v Celju, medtem ko je Huševa zaposlena v vran- ski šoli, prihaja pa iz preboldske občine. 1\idi glasovanje na ponedeljkovi izredni seji na Vranskem ni minilo povsem brez zapletov. V komisiji za mandatna vprašanja in imenovanja so na svoji seji sicer podprli kandidaturo Huševe, na seji sveta pa je predsednik komisije Franc Urankar predlagal tajno glasovanje. Večina se je na tajnem glasovanju izrekla za pozitivno mnenje Huševi. Včeraj se je o kandidatih izrekel tudi svet zavoda OŠ, v katerem je sedem predstavnikov vranske in štirje iz taborske občine. Zadnjo besedo o ravnateljici OŠ Vransko-Tabor pa bo imel minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. Sporni midi Burno razpravo je povzročila delitev sredstev na osnovi javnega razpisa »pomoč kmetijam za leto 2004«. Odbor za kmetijstvo je od 71 prispelih vlog za- Konec nesoglasij zaradi kamnoloma Na petkovi izredni seji so žalski svetniki brez pripomb sprejeli ureditveni načrt kamnoloma Velika Pirešica. Odlok naj bi sprejemali že na junijski seji, a ga je župan Lojze Posedel umaknil z dnevnega reda, ker v strokovnih službah še niso prejeli vseh soglasij. Zdaj je odlok, ki v prvi fazi predvideva eksploatacijo, v drugi pa sanacijo kamnoloma, usklajen z vsemi soglasjedajalci, tudi s krajani v KS Galicija. Kakor je poudaril Aleksander Kerstein, član uprave celjskega podjetja Ceste mostovi, ki je lastnik kamnoloma, so pred dvema letoma pridobili certifikat ISO 14001, s katerim so v podjetju vzpostavili sistem ravnanja z okoljem, pripravljajo se na sprejem evropskih direktiv, že 1. marca pa so uvedli novo tehnologijo pridobivanja mineralnih surovin, ki je bistveno manj moteča za okolje. Hkrati je poudaril, da se krajam strinjajo z ureditvenim načrtom in da so žalski svetniki potrdili dober projekt, ki bi lahko veljal za vzorčnega v Sloveniji. Po predvidevanjih naj bi kamnolom v Veliki Pirešici deloval do leta 2040. US 1. STRUGAR (6 prostih delovnih mest) Pogoji: - strugar, orodjar ali strojni tehnik (IV. Ali V. stopnje izobrazbe) - poznavanje dela z obdelovalnimi stroji - znanje obdelave kovin: struženje - želene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih - natančnost, samoiniciativnost 2. BRUSILEC (3 prosta delovna mesta) Pogoji: - brusilec, strugar, orodjar ali strojni tehnik (IV. Ali V. stopnje izobrazbe) - poznavanje dela z obdelovalnimi stroji - znanje obdelave kovin: brušenje, struženje - želene delovne izkušnje na enakih ali podobnih delih - natančnost, samoiniciativnost Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas dvanajstih mesecev s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom, z možnostjo kasnejše sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas in polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: VALJI d.o.o. Štore, Železarska cesta 3, 3220 Štore. vrnil vloge 14 vlagateljev, ker niso bile popolne, predvsem jim je manjkal t. i. mid. To je v bistvu šifra kmetije, ki je zapisana v evidenci ministrstva za kmetijstvo, midov pa po prepričanju svetnikov niso priložili vlagatelji z nižinskega območ-ia- Zupan Sušnik je opozoril na nezakonitost občinskega razpisa, ker so zahtevali tudi javno dostopne informacije oziroma obrazec, iz katerega je razvidna kategorizacija kmetije, torej mid. »Sklep odbora je nezakonit tudi zato, ker po uredbi vlade iz leta 2003 območje celotne občine Vransko sodi pod hribovska in gorska območja.« Celoten problem je po njegovem širše naravnan, saj kljub vladni uredbi kmetije niso na novo kategorizirane oziroma nimajo novih midov. »Na naše vprašanje z ministrstva za kmetijstvo uradno že leto dni ni odgovora, neuradno pa so nam povedali, naj ne sitnarimo in naj pogledamo uredbo,« je še dejal župan Sušnik. Svetniki so trdili, da vseh kmetij v vranski občini nikakor ne morejo vreči v isti koš in da prejemajo kmetje tudi na državni ravni različne subvencije - hribovski višje, nižinski pa nižje. Zaradi podobnih pomislekov so zavrnili županov predlog, naj vsem upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, dodelijo sredstva iz občinskega proračuna. Po napovedih zgodba o deljenju denarja za pomoč kmetijam na Vranskem še ni zaključena. Žalčani so se za obisk komisije »opremili« s svojim balonom, živahnejši utrip, kot je običajno sobotni, pa je bilo opaziti na vsakem koraku. Žalec pred ogledalom Mesto Žalec je konec tedna obiskala posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov 12 evropskih držav, ki je ocenila kraj v tekmovanju Entente Florale. Člani komisije so si med drugim ogledah staro mestno jedro, pokopališče, otroška igrišča, parke, okolico šole ter Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, za konec pa so v mestnem parku prisluhniti koncertu libojskih godbenikov. Objekti, njihova urejenost in tudi utrip mesta so na komisijo narediti dober vtis, vendar končna ocena Žalca še ni znana. Župan Lojze Posedel je napovedal, da bodo za uvrstitev Žalca izvedeli šele na zaključni prireditvi 12. septembra v Franciji. US, foto: TT Z Erino kartico na Gorenjsko Več kot petdeset imetnikov Erine kartice »zrno na zrno« in njihovih otrok je pred kratkim preživelo lep dan na Gorenjskem. Ob hrani in pijači, s katero so jih ves dan razvajali gostitelji, so najprej preživeli zanimivo dopoldne z junaki Kekčeve dežele, na poti domov pa so se ustavili še na Bledu. Risbice otrok in fotografije z.izleta bodo razstavili v Nakupovalnem centru Era v Žalcu. Na prangerju Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so minulo soboto z Večerom pod trško lipo sklenili sklop dogajanja ob tradicionalni, že 25. prireditvi od Lipe do prangerja. Letos so v ospredje dogajanja postavili domačine, saj so na spremljajoči razstavi obudili utrinke z nekdanjih prireditev ter predstaviti delo slikarke Slavice Tesovnik, na Večeru pod trško lipo pa se je Rečičanom predstavil mladi harmonikar, dvakratni grajski godec Matija Veninšek. S podelitvijo zlatega, 6 srebrnih in 10 bronastih priznanj so dokončno zaključili letošnje ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Posebej so blesteli mladi gledališčniki, ki so v zabavo številnemu občinstvu imenitno odigrali prikaz sojenja na prangerju z naslovom Radodarna Franca. Igro, ki obeta oživljanje gledališke tradicije v kraju, so mladi Reči-čani predstavili tudi na srečanju prangerskih krajev v Motniku. US, foto: CS Družba Valji d.o.o. Store, Železarska cesta 3, 3220 Štore, objavlja prosta delovna mesta: Moč inteligence med Šentjurčani V Študentskem klubu mladih Šentjur so izdali 15. številko časopisa Moč inteligence, ki izhaja že osem let. V občasníku objavljajo študenti in mladi iz Šentjurja in okolice; rdeča nit zadnje številke, ki jo bodo predstavili nocoj ob 20. uri v Prostoru, pa je glasba. Uredništvo že tretje leto vodi Luka Hvale, oblikovna podoba časopisa pa je delo Matije Koštomaja. Številka je izšla na 48 straneh in v nakladi 700 izvodov, prispevke, pesmi, fotografije in stripe je prispevalo več kot 20 mla- dih avtorjev. Predstavili so klubsko delo, mladinsko problematiko, štipendijski sklad ... osrednja tema pa je glasba na Šentjurskem; objavljen je pregled največjih koncertov v okviru ŠKMŠ, intervjuji s štirimi domačimi rock skupinami, spomnili so se tudi na legendarne skladatelje Ipavce in New Swing Quartet, ki je svojo kariero začel pred 35 leti prav v Šentjurju. Glasbi je namenjena tudi naslovnica in še nekaj grafičnih rešitev. 16. številka bo predvidoma izšla decembra. IS Z OBČINSKIH SVETOV O proračunu jeseni ŠENTJUR - Lani so prvič sprejemali dveletni proračun. Za tak način finančnega poslovanja so se odločili, ker omogoča lažje investiranje in gospodarjenje s finančnimi prihodki v občinski blagajni. V strokovnih službah so znova pripravili dveletni proračunski predlog in ga predložili svetnikom v obravnavo, vendar ga niso podprli in ga bodo dopolnjenega znova obravnavali septembra. Predlog predvideva za leti 2005 in 2006 po nekaj manj kot 2,5 milijarde tolarjev proračunskega denarja, kot pravi direktor občinske uprave Jože Palčnik pa je izrazito investicijsko naravnan. Za tolikšno usmerjenost v naložbe so se po besedah podžupana Jožeta Artnaka odločili zato, ker tako občina najlažje dobi denar od države - in ne zato, kot je tudi bilo slišati očitke, ker bi koalicija LDS, NSi in SDS že začela volilno kampanjo. Dražji vrtec RADEČE - Ekonomska cena vrtca je od 1. julija za 10 odstotkov višja kot doslej, kar pomeni, da celodnevni pro- gram stane dobrih 67 tisočakov, poldnevni program pa malo več kot 54 tisoč tolarjev. Podražitev se je nekaterim svetnikom zdela previsoka, čeprav se po besedah predsednice odbora za družbene dejavnosti Rafaele Pintarič s plačilom vrtca iz prvega plačilnega razreda ne krijejo niti stroški za celomesečno prehrano otroka. Svetniki so se pritoževali tudi nad 60-odstot-nim prispevkom, ki ga morajo starši plačati za odjavljeni poletni mesec, vendar so predlog vseeno sprejeli. Višja koncesnina RADEČE - Savske elektrarne bodo morale odslej občini plačevati 8-odstotno koncesni-no od proizvedene električne energije za HE Vrhovo, kar je za odstotek več kot doslej. S to odločitvijo okoljskega ministrstva pa radeški župan Franc Lipoglavšek še vedno ni zadovoljen, saj bi morali po njegovem prejemati 10-odstotno koncesnino kot sosednji Bo-štanj. HE Vrhovo je namreč prva elektrarna na Spodnji Savi, zato se tu ustavi največ odpadkov, kar naj bi bil tudi razlog za višjo odškodnino. Naravoslovni tabor pri Sv. Lovrencu Od 27. junija do 2. julija je Kozjanski park pripravil tradicionalni naravoslovni tabor za otroke pri Sv. Lovrencu nad Jurkloštrom. V taboru je sodelovalo 10 otrok, ki so s štirimi mentorji raziskovali življenje ptic in dvoživk ter spoznavali geografske posebnosti območja, ki se bo kmalu uvrstilo v varovano območje Kozjanskega parka. Organizator sodeluje z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije, ki tabor sofinancira. Udeleženci tabora, ki so bili stari od 12 do 16 let, so se s terenskim delom, različnimi igrami, pohodi in raziskavami seznanili z nekaterim zakonitostmi narave. TV Skupina za raziskovanje ptic z mentorico Katarino Denac. Podarili so dan zdravja V Rimskih Toplicah so v soboto obiskovalcem ponudili dan zdravja. Brezplačne masaže vseh vrst (na sliki), merjenje krvnega tlaka, predavanja o zeliščih, sladkorni bolezni in bioergonomiji, rekreativne dejavnosti ter namakanje v termalnem bazenu so privabili ljudi od blizu in daleč. Medtem ko se je lani prireditve Človek človeku udeležila le peščica domačinov, so tokrat obiskovalci prišli celo iz Trebnjega in si ogledali tudi topliške zanimivosti. Aškerčev pranečak Avgust jim je natrosil nekaj zanimivosti o pesniku, nato pa jih je pot vodila še na Lurd, kjer izvira voda Oda. Odziv obiskovalcev dokazuje, da je zanimanje za kraj z 2000-letno tradicijo vsako leto večje. Klumpanje za mlade Letošnje, že 5. Klumpanje, ki ga na Planini pri Sevnici pripravlja Klub mladih Planina, bo v vsakem primeru, tudi če bo deževalo, so napovedali organizatorji. In postavili ogromen šotor za preko 3 tisoč ljudi, za mlade obiskovalce pa organizirali tudi avtobusni prevoz. Začelo se je s športnimi tekmovanji na športnem igrišču pri OŠ Planina, ko so se tekmovalci pomerili v metanju trojk, street-ballu in odbojki, v popoldanskih urah je za zabavo najmlajših skrbel »cirkus v malem«, zvečer pa je sledil koncert uveljavljenih glasbenikov. Po predskupini Reptiles iz bližnjega Dobja so se občinstvu, ki se je množično zbralo na Klumpanju (na sliki), predstavili še Slon'n'sadež, Mi2, Elvis Jackson in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. IS, foto: MN NA KRATKO Na bazen ŠENTJUR - Čeprav poletje ni najbolj naklonjeno kopanju in osvežitvi v bazenih, so konec junija začeli s kopalno sezono. Letni bazen v Športnem parku ima zadnja leta v najemu bližnji gostinec Marjan Bohorč, ki je za najmlajše kopalce ob bazenu uredil igralne kotičke, nekoliko starejši pa se lahko pomerijo v namiznem tenisu ali pa počivajo na ležalnikih. Bazen je odprt dnevno med 10. in 19. uro, ob dnevnih vstopnicah, ki so za odrasle po 750 in za otroke po 450 tolarjev, pa ponujajo tudi popoldanske vstopnice, ki so za 200 oziroma 100 tolarjev cenejše. Počitniške dejavnosti ŠENTJUR-V klubu Smeh so za čas med počitnicami pripravili zanimive brezplačne dejavnosti. Za počitničarje so prejšnji teden pripravili družabne igre, zdaj pa bodo vsak dan do 23. julija v svojem prostoru v garderobi kulturnega doma gostili ustvarjalne delavnice med 10. in 12. uro ter družabne igre od 17. do 20. ure. Šolarji bodo v okviru projekta Mladi, ki jim je mar, konec julija obiskovali starostnike v Domu starejših Šentjur. Počitniške dejavnosti oziroma t.i. Vesele počitnice pripravljajo tudi v centru za socialno delo; prejšnji teden so z njimi gostovali na Planini, ta teden pa v Dramljah. Za šolarje, ki bi se radi posvetili računalnikom, bodo ves julij, od ponedeljka do sobote med 8. in 12. uro, odprta vrata e-šo-le v OŠ Hruševec. IS Na Reki imajo asfalt REKA PRI LAŠKEM Pred kratkim so krajani do bili dobrih 300 metrov as faltne prevleke, na območ ju KS Marija Gradec pa ostaja še okrog 40 kilometrov makadamskih cest, ki čakajo na asfalt. »V zadnjih petih letih nam je uspelo asfaltirati dobrih pet kilometrov cest, žal pa zaradi prevelikih finančnih obveznosti ne gre računati na pomoč občine in se moramo znajti, kakor vemo in znamo. V KS smo najeli kredit, saj smo kljub temu, da so precej denarja prispevali krajani, morali dodati še skoraj polovico denarja, ker je asfalt stal preko pet milijonov. Veliko zaslug, da nam je uspelo, ima tudi domačin Ferdo Hercog, ki je bil glavni izvajalec del,« je povedal Rajko Čižek, predsednik KS, ki je trak přeřezal skupaj z domačinom Francijem Vrečarjem ter županom občine Laško Jože-tom Rajhom. MM Medobčinska veža Mrliško vežico v Dobležičah (v KS Lesično) gradita skupaj dve občini. Pokopališče je namreč na meji občin Kozje in Podčetrtek, zato ga uporabljajo oboji občani. Z gradnjo sta začeli lani, letos pa bosta občini poskrbeli za zadnja dela. Vrednost naložbe znaša 12 milijônov tolarjev. BJ Milijoni za ceste Šmarčani po cestah v slovenskem vrhu - Pomembne novosti V občini Šmarje pri Jelšah so po kilometrih cest glede na število prebivalcev v slovenskem vrhu. Gospodarjenje s 360 kilometri lokalnih cest ter javnih poti zahteva visoke zneske iz občinskega proračuna. Zgolj za redno letno vzdrževanje namenja občina letos 23 milijonov tolarjev (brez upoštevanja dodatnih milijonov za vzdrževanje, ki jih namenjajo iz KS). K temu je treba prišteti še milijone za zimsko službo, ki je Šmar-čane zadnjo zimo stala 30 milijonov tolarjev. Sicer pa namenja Občina Šmarje pri Jelšah letos za različne novogradnje ter preplastitve 50 milijonov tolarjev, kar je malo več kot lani. Od tega bodo 8 milijonov zbrali kraja- Med pomembnejše naložbe sodi nadaljevanje lani začete obnove Rimske ceste, ki je obstajala že v času starih Rimljanov. Gre za cesto v vas Korpule, kjer je občina lani vložila 24 milijonov tolarjev, k tem pa bo letos dodala še 35 milijonov. Z omenjenim zneskom namerava še pred koncem leta končati investicijo, pri čemer bo poskrbela tudi za izgradnjo pločnika ter javno razsvetljavo (lani so poskrbeli za ureditev meteorne in fekalne kanalizacije). Razpis za izvajalca je že objavila. Velike spremembe se obetajo tudi na cesti Belo-Pristava pri Mestinju, ki je obenem pomožna povezava z zdraviliščem v Podčetrtku. Rekonstrukcijo pomembne lokalne ceste namerava občina izvesti do leta 2007, vložiti pa bo morala 150 milijonov tolarjev. Ob nekaj kilometrov dolgi cesti, ki poteka po ravnini, bo tudi prva prava kolesarska steza v tej občini. Za naložbo bo občina letos pridobila projektno dokumentacijo. Nekoliko bliže je že tudi velika naložba v šmarsko obvoznico. Obstoječa glavna cesta skozi naselje Šmarje pri Jelšah je med najbolj obremenjenimi v regiji, zato se v občinski stavbi pripravljajo na gradnjo notranje obvoznice. Idejna študija razbremenilne ceste, ki bo speljana na območju obstoječe železniške postaje, je izdelana, pred kratkim pa je bila uspešno opravljena tudi revizija. Izgradnja obvoznice je že zapisana v državnem razvojnem načrtu. V občinski stavbi pravijo, da je za na- tančnejše napovedovanje začetka izgradnje obvoznice še prezgodaj. Nekaj sprememb bo tudi na trasi obsoteljske vinsko-turistične ceste VTC 10, ki jo vzpostavlja pet občin s Šmarskega. Šmarska občina je na državni razpis uspešno prijavila obnovo treh cestnih odsekov na turističnem Tinskem, za kar bo prejela polovico denarja od države. Vrednost naložbe znaša 60 milijonov tolarjev. Med pomembnejšimi vlaganji je tudi obnova mostu pri veterinarski postaji na glavni cesti skozi naselje Šmarje. Most je namreč še vedno brez pločnika, kar ogroža pešce, obnovili pa bodo tudi temelje in cestišče. Polovico denarja bo prispevalo prometno ministrstvo. BRANE JERANKO Naval na vrtec V občini Šmarje pri Jelšah beležijo kar 70-odstot-no vključenost otrok v vrtec (260 otrok, v potujočem vrtcu pa jih je še 50), kar je nad slovenskim povprečjem. Vključenost najmlajših Šmarčanov v organizirano otroško varstvo se iz leta v leto povečuje (kljub stalnemu upadanju števila rojstev). Vključenost otrok v vrtec v naselju Šmarje pri Jelšah se je v zadnjem šolskem letu povišala celo za 27 odstotkov, kar je za podeželsko okolje nevsakdanje. V občinski stavbi menijo, da je vzrok za nadpovprečno zanimanje za vpis otrok v vrtec tudi v dejstvu, da imajo nekateri starši v tej občini nizke prejemke ter so zato deležni ugodnosti. Tako plačujejo starši v povprečju komaj 22 odstotkov ekonomske cene, vse ostalo poravnajo iz občinske blagajne. Odgovorni ugotavljajo, da plačujejo starši za svoje otroke iz leta v leto manj, občina pa iz leta v več, kar ji zapoveduje državna zakonodaja. Marsikdo od staršev ima premoženje, vendar ni prišlo v Šmarju z lanskim zbiranjem izjav o premoženju niti do enega samega povišanja prispevka staršev. Kljub temu, da so v naselju Šmarje pri Jelšah lani bistveno povečali prostore vrtca, se letos bojijo, da bo prostora celo premalo. Strah ne- V prihodnjem šolskem letu bo v Otroškem vrtcu Šmarje pri Jelšah celo ena skupina (3- do 4-letnih otrok) več. Z novim letom načrtujejo še dodatno skupino z otroki prvega starostnega obdobja. Obe skupini bosta v enoti v Šmarju. Sicer pa ima vrtec poleg enote v Šmarju še enoti v Mestinju ter Šentvidu. katerih dvomljivcev, ki so se pred širitvijo bali, da bodo novi prostori samevali, je bil očitno odveč. Lani so po dolgih letih tudi na novo odprli oddelek vrtca v Šentvidu pri Grobelnem. BRANE JERANKO Brez njih ni prireditev. Moški pevski zbor iz Kozjega je med letošnjimi občinskimi nagrajenci. Brez njih ni prireditev V občini Kozje imajo poleg šolskih in cerkvenih zborov le še dva zbora, mešani pevski zbor v Podsre-di in moški pevski zbor v Kozjem, ki je letošnji občinski nagrajenec. Slednji, ki nastopa tudi kot gasilski pevski zbor, je bil ustanovljen pred 25 leti. Med pobudniki ustanovitve moškega pevskega zbora v Kozjem sta bila dolgoletni direktor Monta Jože Planine (prvi predsednik zbora) in pokojni šef krajevnega urada Marjan Zupane. V preteklosti je bilo v zboru do trideset pevcev, danes jih je devetnajst, med katerimi so tudi takšni, ki so zboru zvesti od same ustanovitve. Zbor, ki je letošnji občinski nagrajenec, je pred meseci pripravil jubilejni koncert v polni dvorani domačega Kozjega. Nato bi moral tako kot že vrsto let nastopiti na srečanju gasilskih zborov Slovenije, kar pa se zaradi višje sile ni zgodilo. Pred nekaj leti so bili v Kozjem celo gostitelji srečanja slovenskih gasilskih zborov. Moški pevski zbor iz Kozjega redno nastopa na različnih slovesnostih v domači občini. Pel je na gasilskem občnem zboru, septembra bo nastopil na praznovanju krajevnega praznika in podobno. Je celo organizator največjega praznika kozjanskega zborovskega petja, tradicionalnega srečanja zborov Kozjanskega, ko se jih zbere vsaj deset. Letošnja prireditev je bila že trinajsta po vrsti. Sicer pa zbor iz Kozjega načrtuje za letošnjo jesen skupni koncert z zborom iz Žalca, lani decembra pa je bil povabljen z različnimi gasilskimi zbori na Krpačeve dne- ve v Šmartno pri Slovenj Gradcu. V zadnjem obdobju vodi zbor učitelj Andrej Kelemi-na, pred njim ga je desetletje vodil domačin Karli Ja-grič, prvo desetletje pa vsestranski Franci Černelč, znan tudi kot izjemen oblikovalec stekla. Danes prevladujejo starejši pevci, zato si želijo pomladitve. Pri vsem skupaj ugotavljajo, da je tudi v Kozjem med mlajšimi za petje v zborih premalo zanimanja. BRANE JERANKO Manj lukenj po Kozjanskem Na cestah v osrčju Kozjanskega bo letos več pomembnejših sprememb. Občina Kozje ima v letošnjem proračunu za ceste na voljo 25 milijonov tolarjev, kar je za gospodarsko šibko občino razmeroma veliko. Poleg tega bosta dve najpomembnejši povezavi, na dveh različnih regionalnih cestah, v celoti plačani iz državnega proračuna. Tako je država pred mesecem dni končala z rekonstrukcijo približno polkilometrskega cestnega odseka med Bučami in Kozjem, ki povezuje občinsko središče in Podsre-do s Podčetrtkom, Rogaško Slatino in Šmarjem. Trenutno država končuje preplastitev približno kilometer dolgega odseka na regionalni cesti med Lesičnim in Virštanjem. Kljub temu, da občino oboje ne bo nič stalo, je občinska uprava precej opozarjala na omenjene nujne potrebe. Pri vsem sku- paj ostaja velik problem regionalna cesta Lesično-Pla-nina pri Sevnici (tako imenovana mladinska cesta), ki je še skoraj v celoti makadamska., Sicer namenja država še polovični delež sredstev za re konstrukcijo Vinsko-turistič ne ceste VTC 10 Verače-Bu če med bučkimi vinogradi Drugo polovico bodo mora li plačati iz kozjanskega proračuna. Medobčinski razpis za izvajalca je že objavljen. investicijo naj bi končali pred koncem poletja. Občina Kozje pa se letos loteva še ene, delno turistično obarvane naložbe. Tako bo financirala asfaltiranje dveh odsekov lokalnih cest na Veterniku nad Kozjem, kjer se želijo rešiti makadama. Na odmaknjenem Veterniku, ki je med gospodarsko najšibkejšimi območji, pričakujejo zaradi privlačne na rave začetke turizma. BRANE JERANKO 18 SI. KONJICE I VOJNIK Izsiljena gimnazija Kar so hoteli, so Konjičani dobili - Cena bo hudo visoka V Slovenskih Konjicah so vpisali v program gimnazije že drugo generacijo dijakov. Tako kot prva bo gostovala v prostorih Osnovne šole Pod goro, saj je do izgradnje gimnazijske stavbe še dolga, predvsem pa draga pot. Tako draga, da so zadnje številke konjiškim svetnikom pobrale sapo. Župan Janez Jazbec in direktor Svetovalno izobraževalnega centra Slovenske Konjice mag. Franc Šelih sta jih namreč prejšnji četrtek seznanila z zadnjim dogovorom z ministrstvom za šolstvo. Po njem naj bi občina Zreče prenesla na državo nepremičnine Sred- nje poklicne šole, konjiška občina pa nepremičnine SIC-a in potem, ko bo zgrajena, tudi gimnazije. To je predpogoj za nastanek Šolskega centra Slovenske Konjice, ki naj bi ga v kratkem ustanovilo ministrstvo za šolstvo, v njem pa bi bil poleg gimnazije in strokovne šole še SIC-ov oddelek za izobraževanje odraslih. S prenosom nepremičnin (vključno z zemljišči) na državo so se svetniki strinjali in za podpis pooblastili župana, zataknilo pa se je pri ponujenem modelu financiranja izgradnje gimnazije. Konjiška občina naj bi zanjo prispevala 60 odstotkov potrebnega denarja v desetih letih po lizing pogodbi, oziroma v letih 2006 do 2015 letno predvidoma 40 do 45 milijonov tolarjev. V njenih 60 odstotkov so ji priznali tudi 161 milijonov tolarjev za zemljišče. Trenutna ocena vrednosti celotne naložbe je 933 milijonov tolarjev, kar je neskončno daleč od najprej predvidenih 250 milijonov, pa potem 500 in še na začetku tega leta 700 milijonov tolarjev. Svetniki so zato ocenjevali, da jih država izsiljuje, saj ve, da sedaj, ko so vpisali že drugo generacijo dijakov, stavbo nujno potrebujejo. Je pa tokrat župan prvič javno povedal, da Mag. Franc Šelih, direktor SIC-a oziroma bodočega Šolskega centra Slovenske Konjice: »Ko podata občini Slovenske Konjice in Zreče soglasje k prenosu nepremičnin na državo, lahko vlada v 15 dneh odloči o ustanovitvi Šolskega centra Slovenske Konjice. Pogoj za samostojni zavod je 20 oddelkov.« je bila gimnazija v Konjicah izsiljena, tudi z lažmi, sicer je ne bi zlepa dobili. »Če pa prideš takole skozi stranska vrata, to nekaj stane,« je dejal. A svetnikom se je vseeno zdelo, da preveč. Tone Ofen- Danes čistilna naprava V krajevni skupnosti Nova Cerkev se vrstijo številne prireditve občinskega praznika. Danes, v četrtek 8. julija, bo uradna otvoritev čistilne naprave Nova Cerkev, ki je med najpomembnejšimi pridobitvami občine Vojnik nasploh. Čistilna naprava za odpadne vode zaenkrat obratuje poskusno, občina pa računa, da bo začela redno obratovati še v tem poletju. Zgrajena je za 1200 populacijskih enot, vendar bo v prvi fazi služila za polovico manj enot. Tako obratuje za potrebe dela Nove Cerkve, po dograditvi kanalov pa bo za celotno krajevno skupnost ter Višnjo vas. Do tega naj bi prišlo čez nekaj let. Sicer pa je stala naložba 80 milijonov tolarjev, pri čemer so si pomagali s sredstvi občine in države. Upravljalec naprave bo podjetje VO-KA. Med praznovanjem krajevnega praznika so uradno predali namenu tudi dve tež- Frankolovski cesti V Bezenškovem Bukovju (KS Frankolovo) so v soboto, 3. julija, slovesno otvorili asfaltirano cesto v Rove. Gre za več kot kilometer dolgo cesto, kjer so začeli z deli že lani. V nedeljo je sledila še otvoritev krajšega cestnega odseka v Stražici. Za obe investiciji je prispevala Občina Vojnik približno 5 milijonov tolarjev, krajani pa so sodelovali tako z denarnimi prispevki kot prostovoljnim delom. BJ Do prvega bloka na Fran-kolovem, za gradnjo katerega se je občina Vojnik odločila pred nekaj tedni, naj bi prišlo kljub zadnjim občinskim dodatnim finančnim obremenitvam zaradi podrt-ja jedra šole v Vojniku. Nenačrtovana naložba v nadomestno šolo v Vojniku bo namreč občinski proračun obremenila za 175 milijonov tolarjev, zato bo občina omejila druge naložbe. V občinski stavbi pravijo, da kljub temu iščejo finančno možnost za gradnjo bloka na Frankolo-vem, saj je občina uspešno kandidirala na razpisu republiškega stanovanjskega sklada. Za gradnjo bloka z nepro-fitnimi stanovanji je občinski svet odobril 8 milijonov tolarjev občinskega deleža, vendar bi bil po idejnem projektu znesek precej prekoračen. Zato iščejo finančno ugodnejšo rešitev, je poveda- la tajnica Občine Vojnik Mojca Skale. Občina se je pred zadnjim zapletom na šolskem področju odločila, da bo, kot pogojuje stanovanjski sklad, zagotovila komunalno opremljeno zemljišče ter sofinancirala dve od osmih stanovanj bodočega bloka. Prvi blok na Frankolovem nameravajo graditi ob glavni cesti na parceli pri vrtcu. BRANE JERANKO tavšek: »Lizingi so najdražji krediti, kar jih je. Ta posel ni ugoden. Napisan je na dušo države. S 500 milijonov smo prišli do milijarde, pa ne vemo, kje se bo ustavilo, saj na to ne bomo imeli vpliva. Dobro bi bilo še razmisliti ...« Razmišljati pa ni kaj dosti: ali seči v žep in zgraditi gimnazijo ali pa prešolati gimnazijce drugam. Da bi se odpovedali težko priborjenemu gimnazijskemu programu, pa Ko-njičanom seveda niti na misel ne pride. Kaj torej še ostane? Samo poskus, da si s pogajanji vendarle nekoliko izboljšajo položaj. NOVI TEDNIK Nikakor pa svetniki niso pristali na hitro odločitev o podpori zadnjemu dogovoru. Anton Noner: »Gre za strateško odločitev, ki je ne moremo sprejeti v 10 minutah. Tadej Slapnik: »Na teh temeljih gimnazije ne morem podpreti. Gre za največjo naložbo, o kateri je kdaj koli odločal ta občinski svet. Tega ne moremo narediti na pamet.« Svetniki so zato zahtevali, da se pred podpisom pogodbe o financiranju sestanejo še enkrat - pa čeprav v času dopustov. MILENA B. POKLIČ V ponedeljek so s prenosom zemljišča in nepremičnin Srednje strokovne šole Zreče na državo soglašali tudi zreški občinski svetniki. Nepremičnine bodo ponovno prešle v last občine, če država ne bo letu v dni ustanovila Šolskega centra ali če bo v njem prenehala z izvajanjem srednješolskega programa. Hkrati so svetniki ugotavljali, da šola po 28 letih uspešnega dela terja nove vsebine in programe. Katera so tista znanja, ki jih potrebuje gospodarstvo na območju oziroma poklici, v katerih bi mladi lahko našli zaposlitev, bodo podrobneje opredelili skupaj s predstavniki podjetij v občini. Zaskrbljeno Frankolovo Na Frankolovem bodo še letos začeli graditi velik šolski prizidek, tako kot v občinski stavbi v Vojniku napovedujejo že dalj časa. To se bo zgodilo kljub nepričakovanemu zapletu v vojniš-ki šoh, ki se je pojavil junija letos, zatrjuje župan Beno Podergajs. V Vojniku bodo morali najstarejše jedro šole takoj porušiti ter še letos začeti graditi nadomestni objekt. Občina je za frankolovski prizidek osnovno gradbeno dovoljenje ter soglasje šolskega ministrstva za sofinanciranje že pridobila, občinski svet pa je pred dnevi na izredni seji zagotovil denar iz občinskega proračuna. Naložba v Frankolovo bo v celoti znašala 316 milijonov tolarjev, od česar bo 40 odstotkov prispevalo šolsko ministrstvo. BJ 4». ,:<« t Z otvoritve asfaltirane ceste v Veliko Raven nad Socko. Med praznovanjem krajevnega praznika Nove Cerkve so uradno predali namenu dve asfaltirani cesti. ko pričakovani asfaltirani ga krajevnega praznika bo ta nje za pokal Nove Cerkve cesti, ki olajšujejo življenje konec tedna, ko bo v sobo- (ob 16. uri), prebivalcem odmaknjenih to, 10. julija, pri spominskem V nedeljo, 11. julija (ob 14. predelov v okolici Socke. V obeležju NOB v Novi Cerk- uri), bo sledilo že tretje Ne- blizu dva kilometra dolgo vi proslava v spomin na padle deljsko grajsko popoldne na cesto v Veliko Raven pri borce (ob 9. uri). Sicer pa gradu Lemberg, ki ga priprav- Socki so vlagali kar tri le- bo sobota v znamenju veti- lja domače turistično druš- ta. Med krajevnim prazni- ke gasilske prireditve, ki se tvo. Prireditev bo v zname- kom so uradno otvorili tu- bo začela dopoldan ter bo tra- nju srednjeveške tržnice, sta- di 250-metrski asfaltirani jala pozno v noč. Popoldan rih obrti ter bogatega kultur- odsek v Čreškovi. bo na sporedu med drugim Največ prireditev letošnje- gasilsko hitrostno tekmova- Blok kljub težavam? OBČINA VITANJE Grajski trg 1, 3205 Vitanje, tel.(03)-757-43-50, fax.(03)-757-43-51 V skladu z določbami 28.člena Zakona o urejanju prostor (Ur.l. RS, št.110/02 in 58/03) sklicujem. 1. PROSTORSKO KONFERENCO zaradi predloga izdelave Lokacijskega načrta Obrtna cona Vitanje-Kumikovo, ki bo v petek, 9. 7. 2004, ob 20. uri v sejni sobi Občine Vitanje. Prostorska konferenca je sklicana z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi zainteresiranih subjektov. Župan SLAVKO VETRIH novitednik www.novitednik.com Imamo prenovljeno internetno stran Padajoči veter kot šepet listov Emanuelovo slovo od sezone Poiščimo »tisto nekaj« v sebi Ob zaključku letošnje plesne sezone so v Plesnem forumu Celje v torek pred-premiemo uprizorili plesno-gledališki triptih Tisto nekaj. Premiero bodo prihranili za začetek prihodnje sezone, tako da bo predstava najverjetneje na ogled 17. septembra. Gre za projekt, v katerem mlade plesalke skozi proces dela in z različnimi koreo-grafskimi pristopi odkrivajo »tisto nekaj« v sebi, kar vsakemu plesalcu daje možnost, da skozi gib, glasbo, mimiko in koreografijo odkriva tiste notranje skrivnosti, ki ga oblikujejo kot osebnost in posebnost. Izhodišče so mlade plesalke, »barve« in odtenki njihovih značajev, ki jih s plesno, gibalno, gledališko, likovno in glasbeno govorico na različne načine tkejo v projekt. »Raznolikost človeškega značaja izhaja iz mno- žice možnih vzgibov, ki sestavljajo celoto dejavnikov gibanja. Pri študiji teh gibalnih materialov, iz katerih gradimo projekt Tisto nekaj, skušamo doseči cilj, da se plesalka zaveda, da prav notranji vzgibi, ki so prešli v navado, kažejo tisto, čemur pravimo karakter in temperament. Ta pa je pri vsakem človeku drugačen,« pojasnjuje Goga Stefanovič-Erjavec iz Plesnega foruma Celje. V triptihu treh koreogra-fov (David Čeh: Sugestija zlitja, Sava Malenšek-Kučič: Se-mi-adrenalin in Goga S. Erjavec: Piknik) se predstavljajo Nika Drobež, Daša Kavka, Nuša Pristovšek, Ana Stamejčič, Nadja Škataro, Aja Zupanec, Lucija Zazijal, Sa-brina Železnik, posebna gostja večera pa je bila tokrat študentka Akademije §EAD v Salzburgu Maja Kalafatič. BA Celjska folklorna skupina ob zaključku festivala skupaj z ambasadorjem Marjanom Šiftarjem (stoji drugi z leve). Celjski folkloristi na ambasadi Celjski folkloristi so se minuli teden, polni lepih vtisov in presenečeni nad gostoljubnostjo tamkajšnjih prebivalcev, vrnili iz Makedonije, kjer so se udeležili 1. mednarodnega folklornega festivala, ki je konec junija potekal v mestu Veles. Poleg Celjanov so na festivalu plesale tudi skupine iz Romunije, Bolgarije ter Srbije in Črne gore. »Najbolj smo bili presenečeni nad obiskom slovenskega ambasadorja v Makedoniji Marjana Šiftarja, ki je pozdravil naše plesalce, nas povabil na veleposlaništvo ter nas pohvalil, da smo več kot odlično zastopali Slovenijo,« obuja spomine predsednik Celjske folklorne skupine Mitja Ocvirk in z malce grenkim priokusom dodaja: »V naši 30-letni zgodovini smo prepotovali celo Evropo in precejšen del ostalega sveta, pa nas v teh letih nihče niti enkrat ni prišel. pogledat z ambasade niti nam niso dali vedeti, da sploh vedo, da smo tam.« Prihodnje leto se nameravajo celjski folkloristi udeležiti folklornega festivala v Romuniji, njihova velika želja pa je gostovati po vsem svetu, saj stremijo po tem, da bi čim več ljudem prikazali našo kulturno dediščino. BOJANA AVGUŠTINČIČ Četrta pesniška zbirka Celjana Branka Zupanca je že med bralci Kdor jih je že slišal peti, ve, da se vsako leto trudijo, da bi njihovi zvoki za-zveneli tako, da bi bili v veselje ljudem in v zadovoljstvo pevcem samim. To je Komorni zbor Emanuel znova dokazal z zaključnim koncertom v Lutrovski kleti v Sevnici. Septembra lani so se pevci in pevke Komornega zbora Emanuel začeli intenzivno pripravljati na snemanje druge zgoščenke. V cerkvi sv. Jožefa v Celju so s pomočjo Mohorjeve družbe decembra pripravili koncert, na katerem so predstavili zgoščenko Marija in tabernakelj, venec Marijinih in evharistič-nih pesmi. Zgoščenka je po- memben doprinos k posneti cerkveni zborovski glasbi, saj prinaša nekaj manj znanih kompozicij, še posebej skladbe iz večinoma izgubljenega opusa skladatelja Franca Požuna. Po lanski uspešni udeležbi na zborovskem tekmovanju v Gradežu, kjer je zbor osvojil prvo mesto v kategoriji komornih zborov, zlato plaketo, drugo mesto v absolutni konkurenci, dirigent- ka Bernarda Kink pa je prejela nagrado za najboljšo zbo-rovodkinjo tekmovanja, so se pevci letos odpravili v tujino le na oddih. Komorni zbor Emanuel ima nešteto melodij, ki se ne bodo izpele, zato se trudi, da poslušalcem vedno ponudi najboljše, hkrati pa pevcem in pevkam to predstavlja dodaten razlog za prijateljsko druženje in nove glasbene izzive. ANITA VODIŠEK Utrinki ljudi v belem Med bralce, ljubitelje poezije, je pred kratkim prišla nova pesniška zbirka celjskega poeta Branka Zupanca, z naslovom Padajoči veter. To je njegova četrta pesniška zbirka. Pred tem je Branko Zupane izdal pesniške zbirke z naslovi: Modre sence, Tišina samote in Sipine življenja. Branko Zupane, sicer pravnik v Izletniku, je član zelo aktivnega Celjskega literarnega društva. Pesmi objavlja tudi v Vsesledju, glasilu društva. Vodi ga pisatelj Zoran Pevec, ki je k novi pesniški zbirki prispeval tudi uvodni del in razmišljanja o Zupančevi poeziji. Ta je izšla v samozaložbi in s pomočjo sponzorjev, v nakladi 400 izvodov, ki so jih natisnili v Fotoliku. Ilustracije je prispevala Alja Slemenšek. Padajoči veter prinaša med bralce več kot sto pesmi. Nekatere med njimi opozarjajo nase z nekonvencionalno obliko, kar ponuja možnost Pri Mohorjevi založbi Celje je izšel knjižni prvenec Ljerke Glonar, Celjanke, ki že vrsto let živi in dela v prestolnici. V zdravniških lo-gih je bolj znana kot trans-fuziologinja in redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Knjiga Zdravniški utrinki na zanimiv način razkriva odnos med zdravnikom in bolnikom ter opisuje nevidno vez, ki se spleta med njima. V njej so zajete najbolj nenavadne zgodbe več kot stotih zdravnikov, ki jih je Glo-narjeva skoraj eno leto skrbno zapisovala, zraven pa dodala tudi svoja občutenja, ki jih je doživljala ob snidenju z njimi. »Knjigo sem napisala zato, ker sem hotela predstaviti zdravnika v drugačni luči, kot ga pogosto predstavljajo mediji - na lepši, bolj človeški način. Ker sem tudi sama zdravnica, vem, kakšno stisko in breme doživljajo moji kolegi, ko spoznajo, da so izgubili bitko za tuje življenje,« pojasnjuje Glonarjeva,% ki se je za študij medicine odločila zato, ker lahko na ta način najbolj pomaga drugim. V knjigo je uvrstila tudi utrinke sedmih celjskih zdravnikov: Dušana Ačkuna, Jožeta Avžnerja, Ivana Bin-dasa, Gorazda Lešničarja, Engjella Vučaja, Ivana Zura- na in Štefana Tisla, ki so s svojimi anekdotami predstavili svetle in temne plati svojega poklica. BOJANA AVGUŠTINČIČ Branko Zupane pisanja in oblikovanja z računalnikom, pesnik pa je to spretno izkoristil in vsebino podkrepil z obliko. V oceni in spremni besedi k zbirki pesmi je Zoran Pevec med drugim zapisal, da »poezija, ki nam je tukaj na voljo, vsekakor omogoča zapolnitev želje tistemu, ki se z veseljem podaja na pot poetičnega razumevanja sveta...« Branko Zupane tudi v tej pesniški zbirki, podobno kot v prejšnjih treh, obravnava svet in življenje skozi duševno poglobljeno tematiko, pa naj si gre za čisto vsakdanje občutke in dogodke ali razmišljanja o človekovem bivanju na tem svetu. Sicer pa velja o pesniku morda spomniti in zapisati še to, da je tudi član Društva pesnikov slovenske glasbe in da je do danes uglasbenih okoli 70 njegovih besedil. Med njimi je kar nekaj uspešnic, večno zelenih melodij, kot so na primer: Jesen ihti in Mamina ruta, ki ju izvaja ansambel Braneta Klavžarja, ali pa Moje poti, v izvedbi ansambla Franca Zerdonerja, Za češ-njevo mizo, ki jo z uspehom igrajo Vagabundi. Konec februarja letos je Branko Zupane na televizijskem festivalu Slovenska polka in valček 2004 prejel nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo festivala, valček z naslovom V vetru je tvoj nasmeh. POM 30% popust na vse kopalke in kopalne hlače znamk FIREFLY IN ETIREL! /\ . , eSa et/rel- na izbrano tekaško obutev znamk NIKE, ASICS in ADIDAS! 20% popust <22? MSHfStMURST . <£** *•" ™"H asa Q ri&Sš JTJDtn# > iHtOJil Od 1. do 11. julija 2004 S težavami zaradi neurja so se ubadali tudi v Zre-čah, kjer je meteorna voda zalila kletne proste stanovanjske hiše v Štajerski ulici in trgovine Era. Višina škode še ni znana. V Vitanju so so najprej lotili prevoznosti cest. Huje kot na cesti na Rakovec je bilo le ie na cesti proti Doliču. Toča, voda in ogenj Neurje divjalo po Celjskem - Najhuje je bilo spet v Vitanju Torek, 6. julija, nekaj pred 18. uro: »Stemnilo se je, kot da je noč. Nikamor nisi videl. Potem je zaropotalo in zahrumelo. Vsula se je toča, kakršne v 80 letih življenja še nisem videla. Vse je uničila, vse prekri la. S hribov so pridivjali hudourniki. S sabo so nosili drevesa in skale. Odtočni kanal je zamašilo. Voda, skale, pesek in blato so zalih cesto, travnik, njivo, vrt, uto z drvmi. Vse bližje hiši je bilo...« Tako je dan po hudem neurju s točo, ki je prizadela velik del občine Vitanje, pričela pripoved Julijana Krajne s Hudinje 4. Še vedno ni mogla verjeti, da je lah- ko nedolžni potoček ob hiši prinesel take skale, da je bilo tako hudo, da je prvič videla jokati soseda Založnika. Sreča v nesreči je bila, da Julijana tisti dan ni bila doma sama, da je bila vsaj hčerka pri njej. »V začetku smo še poskušali reševati, kar bi se rešiti dalo, a je bilo neurje vedno hujše, voda vedno večja. Nič, čisto nič nismo mogli. Ko je bila huda ura mimo, je bilo vse belo kot sredi zime. Kamor si pogledal, je ležala toča. Toliko jo je bilo, da je bilo še zjutraj vse belo. Prvi so po cesti za Rakovec prišli gasilci, a so šli kar mimo, naprej, kjer je bilo še hujše. Potem so iz hiš prišli sosedi in vsak je poma- gal po svojih močeh. Eden ima tudi mehanizacijo, s katero je lahko toliko očistil cesto, da je spet prevozna. Drugo bo moralo počakati.« Podobno grozo so doživljali tudi drugod na Vitanj-skem. Toča, ki jo je bilo tudi do 15 centimetrov, se je na cestah strjevala v ledene plasti, uničevala vrtove, poljščine, travnike in sadno drevje. Najdlje, kar neskončne četrt ure, je v debelini orehov tolkla po Ljubnici, središču Vitanja, Hudinji in Paki. »Niti najstarejši ljudje takšne toče ne pomnijo. Če smo pred dvema tednoma rekli, da nas je prizadelo hudo neurje, potem za sedanje nimam besed. Vodotoki so prestopili Vitanjski župan Slavko Krajne s točo, na človei bregove tako rekoč po celi občini. Zaradi vode, mulja in podrtih dreves sta bili za ves promet zaprti obe glavni cesti: Vitanje-Stranice in Vitanje-Dolič. Samo prizadevnosti krajanov in domačih gasilcev se lahko zahvalimo, da so bile ceste prevozne še isti večer,« opisuje vitanjski župan Slavko Vetrih. Meteorna voda je poplavila tudi nekaj kletnih prostorov stanovanjskih hiš in šolsko delavnico. Škode pa naj bi bilo razen na cestah največ na poljščinah, v vinogradih in sadnem drevju. »Takoj smo imenovali občinsko komisijo, ki na terenu že ocenjuje škodo, še danes pričakujemo tudi državno komisijo,« je že v sredo zjutraj napovedal Slavko Vetrih. Za najbolj prizadete to- V občini Podčetrtek, kjer je neurje s točo v velikosti jajca trajalo več kot pol ure, ocenjujejo, da je povzročilo največ škode v vinogradih. ki je še v sredo dopoldne opominjala rej pričakujejo pomoč od države, sami v občini pa so že pripravili okvirni načrt odprave posledic neurja na krajevnih cestah. Plaz zaradi deževja Na Reki pri Laškem se je v torek zvečer nekaj minut po 20. uri v bližini stanovanjske hiše, v kateri živi družina 1\i-šek, zaradi obilnega deževja sprožil zemeljski plaz, ki je zajezil bližnji potok in poplavil kletne prostore stanovanjske hiše. Civilna zaščita in prostovoljni gasilci iz Laškega so vodo, ki je zalila kleme prostore hiše do višine 35 centimetrov, izčrpali in preusmerili strugo potoka. Nastala škoda na stanovanjski hiši po neuradnih informacijah znaša vsaj 200 tisoč tolarjev, stroške sanacije plazu pa je zaenkrat še težko oceniti. Hišo 1\iškovih je že pred dvema letoma ogrožal zemeljski plaz, ki se je takrat sprožil na drugi strani hiše. Plaz je ogrozil hišo Tuškovih na Reki pri Laškem. Nekaj škode je nastalo tudi na cestah in kmetijskih pri- j delkih v Trobnem Dolu in Šentrupertu. V Trobnem Dolu je toča, kakršne ljudje ne pomnijo, uničila dobršen del kmetijskih površin, podtalnica je zalivala številne kleti in hiše. Ko se je neurje poleglo, je za njim ostalo precej udrtih bankin in močno poškodovanih cest, škodo pa še I vedno ocenjujejo. Ogenj in voda V torek pa ni pustošila le toča. Na območju Radeč je zaradi udara strele zagorela elektro omarica na hiši v Svib-nem. Ogenj, ki se je nato raz- i širil še na objekt, so pogasili gasilci. Slednji so črpali vodo še iz kletnih in garažnih prostorov stanovanjske hiše v Jagnjenici. Zaradi močno povečanega pretoka je namreč narasel potok in ogrozil bližnje objekte. Gasilci so očistili mulj, ki ga je nanosi- I la voda in začasno preusme- | rili strugo potoka. Strela je udarila tudi v Žalcu. Pretrgala je dva električna vodnika, kar je onemogočilo promet na cesti Gotov-lje - Ložnica. MBP, SŠ, RP, MM Foto: GREGOR KATIČ, MM Na širšem območju Vir-šan ja je padala toča premera 7 centimetrov in uničila strešno kritino osmih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Višino škode na objektih in zemljiščih še ugotavljajo. Julijana Krajne si še ni opomogla od groze, kakršne v 80 letih svojega življenja ne pomni: »Vse je uničilo...« Zelenci it knapovski bratovščini Z leve boter dr. Evgen Dervarič, vodja parade Marjan Lampret in častni skakalec mag. Drago Fabijan Št 27 - 8. julij 2004 -—— Na 44. skoku čez kožo s 67 no Slovenski rudarji praznujejo svoj praznik 3. julija v spomin na 5-dnevno gladovno stavko, ki so jo leta 1934 organizirali zasavski rudarji. Od leta 1961, ko je v Velenju v tedanji industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, praznujejo velenjski rudarji svoj stanovski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo. Skok čez kožo izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejemanje novincev. Po Evropi ga ohranjajo v večih državah, v Sloveniji pa na ljubljanski naravoslovno-teh-niški fakulteti in v Velenju. Namen običaja je še danes sprejem novincev med stare rudarje. V začetku so morali novinci preskočiti rudniški jašek, ko pa so odprtine teh jaškov postale preširoke, je skok čez jašek zamenjal skok čez kožo. Koža je kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, ki ga je imel rudar pripasanega tako, da mu je pokrival zadnjo plat. Po drčah se je na njem spuščal v jamske prostore, varoval pa ga je tudi pred vlago. Skok med radarsko bratovščino Na štadion v Velenju je paradi starih mačkov v gosjem redu letos sledilo 67 novincev, oblečenih v rudarske uniforme. Poleg rudarjev in rudarskih tehnikov so bili v rudarski stan sprejeti tudi inženirji rudarstva in geotehnologije ter dijaki elektro-strojne šole, vsi pa so šolanje končali v Šolskem centru Velenje. »Tako vsa zelenjava ni čisto zelena, vendar pa so se vsi znašli pred novimi izzivi,« je omenil vodja parade Marjan Lampret. Častni skok je letos pripadel generalnemu direktorju Holdinga Slovenske elektrarne mag. Dragu Fabijanu. »Zelenci« opravijo skok tako, da stopijo na sode, pred katerimi dva starejša rudarja držita kožo, povedo svoje generalije in geslo, odgovo- V rudarski stan sprejeli rijo na morebitna vprašanja vodje ceremoniala, izpijejo vrček piva in skočijo s soda k svojemu botru. »Naj še dolgo gori rudarska luč, za zanesljivo in kvalitetno elektriko ključ,« se je glasilo geslo častnega skakalca, mag. Fabijana, njegov boter, direktor velenjskega premogovnika dr. Evgen Dervarič pa bo kot drugi botri svojemu novincu svetoval pri delu in v življenjskih stiskah. V spomin na sobotni skok je dr. Dervarič novemu članu rudarske bratovščine podaril kipec svete Barbare, zaščitnice rudarjev. Kot vsi ostali, je moral tudi Fabijan slediti »komandam« - torej izpiti pivo in skočiti, pa čeprav je velenjskim knapom polaskal zaradi dobrih poslovnih rezultatov. Od Rudavja do nageljnov V Velenju je tokrat v vlogi slavnostnega govornika nastopil domačin, minister za gospodarstvo dr. Matej La-hovnik, ki je običajno na štadionu v drugačni vlogi - na tribuni na ves glas navija za velenjskega Rudarja. »Vendar se za govorniškim odrom na domačem igrišču vseeno dobro počutim,« je dejal minister Lahovnik ter poudaril veliko vlogo premogovnika v Šaleški dolini in slovenskem gospodarstvu. Članstvo Slovenije v EU tudi velenjske rudaije postavlja pred nove izzive, vseeno pa država še naprej računa, da bo iz Šaleške doline prihajala tretjina električne energije. Ob tem se je spomnil podobe mesta sredi petdesetih let prejšnjega stoletja. Po njegovem so veliko preobrazbo dosegle generacije, ki so se zavedale pomena solidarnosti, po kateri slovi predvsem rudarski stan. In ravno s solidarnostjo ter skupnimi močmi bi uresničili željo vlade, da Slovenija do leta 2013 doseže razvitost evropskih držav. »Naj bo skok visok in odločen; s pogumom in ponosom pa nosite rudarsko uniformo,« je domači minister zaželel vsem »zelencem«. »Skok še ne naredi rudarja, je pa simbol in poroštvo, da bo tisti, ki Častno ložo je tudi letos zasedalo mnogo znanih imen. Parada rudarjev je na pot krenila s Titovega trga. Rdeč nagelj kot simbol ljubezni s ga je opravil, postal vreden član naše bratovščine,« je navrgel Lampret ter začel s »komandami« mladim novincem. Duhovita gesla so se kar vrstila, zelenci so le občasno izkazali svoje neznanje na dodatna vprašanja vodje ceremoniala, ki so bila, to je že treba omeniti, veliko- vsi novinci prejeli šele po skoku. krat po moško našpičena. Novinci so svoja gesla posvetili rudarjem, delu, politikom, prijateljem, ženskam in pijači, prestrukturiranje premogovnika pa prihranili za prihodnje leto. Po skoku so prejeli spominek, značko z rudarskimi kladivci, dekleta so jim pripela nagelj- Rudarski praznik so popestrili s številnimi drugimi prireditvami, med drugim so v Beli garderobi Muzeja premogovništva v Velenju odprli novo sceno, kjer so predstavili šege in navade skoka čez kožo. V petih letih je velenjski muzej obiskalo že več kot 140 tisoč obiskovalcev, prejel pa je tudi več priznanj, med katerimi je najžlahtnejše Posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma. ne, na glas pa je zazvenel tudi rudarski srečno. Organizatorji ocenjujejo, da si je letošnji skok čez kožo ogledalo 3 tisoč obiskovalcev, ki so ob nekaterih šalah in prikazih skoraj pokali od smeha, največ zabave pa je požela priredba znane reklame »Ko-Ka Ko-La, to je pijača ...« Da ne bo pomote, tudi po knapovski razlagi gre za poslansko-ministrska para Kopušar-Kavtičnik in Kontič-Lahov-nik. Seveda so vsi našteti sedeli na tribunah, ministru za evropske zadeve, prav tako Velenjčanu Milanu M. Cviklu, pa še niso spisali gesla. Med obiskovalci smo opazili tudi druge politike, gospodarstvenike ter nekatere častne skakalce iz preteklosti. Manjkala sta bivši predsednik Milan Kučan in predsednik vlade Anton Rop, direktor Pivovarne Laško Tone Hirnšek, ki je v rudarsko bratovščino skočil predlani, pa se je velenjskim knapom pridružil na večernem družabnem srečanju. URŠKA SELIŠNIK Foto: ALEKS ŠTERN Za popestritev sobotnega dne je s prepevanjem španske glasbe poskrbel Duo Lesjak. Nagrajenci slikarskega Ex-tempora, ki so ves minuli teden ustvarjali nove podobe Celja. Plesni in lutkovni pridelki Utrinki sobotnega dogajanja - Poletje v Celju, knežjem mestu Minuli konec tedna so sne sadove. Mojca Majcen, nad predstavo toliko bolj nav- Cvikl, Branka Dragosavac in celjske ulice dobesedno oži- Eva Jankovič, Petra Škof- dušeni. Z redkimi izjemami, Milan Rožman) pa se bo je-vele, kar je le še en dokaz, lič, Alja Jurak in Biserka seveda, ki so svoj odnos do seni udeležilo medobmočne da se je v knežje mesto pri- Božič iz Plesnega teatra Igen kulture, takšne ali drugačne, razstave v Šmarju, tihotapilo poletje in vse pri- Studia za ples Celje so s po- izrazili z izjavo: »Pa morajo Še dobro, da so pri Vod-jetno, kar sodi zraven. Celj- slikanimi obrazi ob operni to ravno sedaj početi, ko je nem stolpu v starem delu Češki kulturniki so namreč z glasbi zaplesale med zelenja- največja gneča?!« lja pravočasno našli sestra-zanimivimi in nenavadni- vo, sadjem, cvetlicami in gne- Ne glede na gnečo in vr- danega volka, sicer bi se lah-mi idejami popestrili vsak- čo sobotne tržnice. Predsta- vež ljudi pa je na celjskih uli- ko zgodilo, da bi mimogre-danji utrip življenja v me- vitev plesnih pridelkov je bila cah, trgih, dvoriščih, ob Sa- de snedel katerega od obisko-stu. zamisel Igorja Jelena, ki je vinji ... 28 ljubiteljskih sli- valcev poletnih prireditev. V soboto je z odprtimi us- ob koncu sezone želel ljudem karjev na VI. poletnem sli- Okoliški prebivalci se sprati obstal vsak, ki je na celj- pokazati nekaj drugačnega, karskem Ex-temporu ves te- šujejo, kako je zverina zašla sko tržnico prišel po svežo posebnega, predvsem pa ga den ustvarjalo na temo celj- tja, otroci pa dobro vedo, da zelenjavo in prvo domače je pri tem projektu vodila že- ske zgodovine. Svoje umet- je bila vse skupaj le lutkov-sadje, saj je bila ponudba to- lja po »biti opažen«. Podob- nine so v soboto postavili na na predstava, ki je nastala kot krat še posebej bogata; po- nega projekta na tržnici do- ogled v galeriji Volk, najbolj- produkt poletnega lutkovne-leg zelenjavnih in sadnih pri- slej še niso izvedli, zato so ših pet avtorjev (Zoran Jo- ga projekta. Pri celjski izpo-delkov so ponujali tudi ple- bih obiskovalci in mimoidoči šič, Matej Čepin, Darija stavi Javnega sklada RS za kul-■_ ~ - turne dejavnosti so se namreč ■ gie-lut- i / I M ^ kovno delavnico. Nanjo /^pr _ I HHi' I ^ -^Hf jf i "iJ BkUS«—^^^^H^B^^H šolah in kulturnih ^ ' JI f ^B^Mfe^^H/^^^^^JHB društvih in tako je nastala ne- ^ * I ÍT IT ^^ĚOa^^^^^^^m /> pp ■ Namen pro- li ^^BBp ^^^I^^K^^H kovno gledališče na prostem k ' v ' fràftm fl^^K 1= Jt^F tam> obča- » , T^^^K* ^V»jp " že bila ali pa ima pogo-^^^Nk ? ^da se razvije. k^HB-' Y VJj^^HQ^^By^^^Rl^^^H strokovno vodil Slavko Ra-Mř-Tág m ^ . I V kuša iz Lutkovnega gledališ- ^H^^flpn % W.L- i\ HH^K I J ča Maribor. Če bo lepo vre- I Jn Hk Lin J^^^^^NrjSj^^Hlj^J^L^^ji^Mj pred Vodnim stolpom mogo-iM^jfl^ĚJS^M*J^^^^m^lH^jJglA 'IJ^H če ogledati tudi jutri, v pe- ■g^Hj^HnflHKVv^aj^^^^^^HjHH^^H^k^^H v soboto »Hopla, hopla, zaplešimo, brž se v krogu zavrtimo. Levo, desno, majhen skok, da odmeva tok, tok, tok,« so BOJANA AVGUŠTINČIČ__ v nekoliko prirejeni in poučni zgodbi avtorja J. Gabrowskega prepevali celjski lutkarji. Foto: GK, ŠO, SHERPA ... ali pa ravno zaradi njih kupil kakšno solato preveč. Ob zanimivi predstavi plesalk Plesnega teatra Igen je marsikdo pozabil, po kaj je prišel na tržnico... Brez dvoma od 7 7. do 18.7.2004. Ponudba vdja do prodaje zakç. Cot: so v SIT. PoJovni sistem Mtrator, d.d. Dunajska 107.1000 Ljubljana. INFORMACIJE AKCIJA ZA NAROČNIKE NOVEGA TEDNIKA 36 zrn potrebujete, da lahko po NORIH CENAH kupujete! Seveda samo imetniki Erine kartice "zrno na zrno". ÍU S 36 zbranimi zrni v tretji hiški nagradnega kartončka, si lahko gospodinjstvo osvežite s poletnimi izdelki trimesečja in doživite nepozabno adrenalinsko zabavo. Izdelki trimesečja so vam na voljo od 1. do 31. julija 2004. fff E R A Varčevanje v okviru 1. NSVS, ki prinaša pravico do najema ugodnega kredita, se zaključuje. Da bi skrajšali čakalne vrste za najem kreditov, lahko to storitev začasno opravite tudi v Poslovalnici Vodnikova na Vodnikovi ulici 2 v Celju. I banka celje Vsem naročnikom Novega tednika ponujamo poseben akcijski popust Knjiga Kuharske bukve slovenskih gospodinj bo za naročnike stala le 1.000 tolarjev, vendar izključno ob nakupu v oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje na Prešernovi 19. ^J^uliarábe LuLi/e S focená L ih ffoâpodlnj Mfiï Ci à f- M K& «L * w p Zf Ko iz kuhinje zadiši po domače Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, ezau Nastale so ^KuLariLe lubje ilovenibik cjoipolinj pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. Želijo ostati v prvi ligi Jože Palčnik o prihodnji sezoni šentjurskega Alposa Kemoplasta V edinem prvoligaškem klubu v Šentjurju Alposu Kemoplastu je kar nekaj časa trajalo zatišje. Minuli teden pa so v enem dnevu v klubu opravili veliko dela. Najprej so izvedli redno letno skupščino kluba, nato podaljšali pogodbi z obema sponzorjema kluba Alpo-som d.d. in Kemoplastom d.o.o. ter uradno podaljšali pogodbo z Matjažem Tovornikom, ki bi naj ostal trener naslednji dve sezoni. Vse to so razlogi, da smo se pogovarjali s predsednikom kluba Jožetom Palč-nikom. »Skupščina kluba je potekala brez posebnosti, saj smo se nanjo dobro pripravili. Vzeli smo si dovolj časa, saj je od prvenstva minilo že kar nekaj mesecev, tako da so bila vsa poročila sprejeta brez bistvenih pripomb. Ocena sezone, ki je za nami, je bila pozitivna, saj smo dosegli osnovni cilj, obstanek v ligi, ob tem pa smo tako pri mladincih kot kadetih uspeli priti v 1. A SKL. Vse to so naši skupš-činarji ocenili kot uspešno, tako da posebnosti ni bilo.« Torej je bolj pomembno podaljšanje pogodbe s sponzorjema in trenerjem? Tako je, saj nam bosta oba sponzorja, družbi Alpos in Kemoplast, ostala zvesta tudi v naslednji sezoni, s čimer imamo zagotovljeno finančno osnovo za delovanje kluba. Po pogovorih in srečanjih pa se je uprava kluba tudi odločila, da podaljša sodelovanje z Matjažem Tovornikom, trenerjem, ki nas je lani rešil pred izpadom iz lige. Nje- gov koncept in ideja razvoja ne samo prve ekipe sta naletela na dober odziv vseh v klubu, zato smo se dogovorili še za sodelovanje v naslednjih dveh letih. Če ni skrivnost, kolikšen je proračun kluba in koliko pokrivata sponzorja? Ni skrivnost. V novi sezoni bomo imeli za 10 odstotkov manjši proračun, to je okrog 33 milijonov tolarjev, pri čemer oba sponzorja pokrivata približno dve tretjini. Preostalo bomo morali poiskati člani UO med ostalimi manjšimi sponzorji, trdno pa nam ob strani stoji tudi občina Šentjur. Zaradi te- ga in izkušenj iz minule sezone menim, da večjih težav pri zagotavljanju teh sredstev ne bi smelo biti, čeprav nas ne čaka lahko delo. Omenili ste, da se je v klubu bistveno izboljšalo delo z mladimi. Res je, saj se zavedamo, da lahko samo na takšen način pridemo do igralskega kadra iz domačega okolja. V klubu dela trenutno pet trenerjev, ki prihajajo s fakultete za šport, delajo pa z več kot sto mladimi igralci. Želimo tudi okrepiti delo v osnovnih šolah in to ne samo v Šentjurju, temveč tudi v okolici. Samo tako lahko dolgoroč- no pričakujemo dobre domače igralce. Prepričan sem, da se ob takšnem delu za nadaljnji razvoj košarke v Šentjurju ni potrebno bati. Kar nekaj igralcev je zapustilo klub. Ali že iščete okrepitve za prvo ekipo? Res smo izgubili nekaj igralcev, ki so želeli oditi oziroma so našli boljše pogoje drugje. Sicer pa že iščemo okrepitve, pri čemer imamo nekaj imen v ognju, a o njih še ne bi govoril. Sodelujemo z dvema agencijama, predvsem z agencijo Slavka Kotnika, ki nam bo skušal pripeljati kvalitetne igralce. Prepričan sem, da bomo skupaj znali sestaviti ekipo, ki bo tudi v peti sezoni stabilen in čvrst prvoligaš. Ne želimo si ponovitve lanske sezone, zato bomo s trenerjem in seveda glede na finančne možnosti kluba okrepili moštvo. V tem trenutku sicer igralci še precej iščejo klube v tujini, veliko pa jih bo os-1 talo v Sloveniji in bo izbor | zagotovo dovolj pester. Kakšni so cilji in načrti za novo sezono? Cilj je jasen, želimo ostati v prvi ligi in naredili bomo vse, da bi to tudi dosegli. To nenazadnje želita tudi oba sponzorja, naša lokalna skupnost in pa številni privrženci šentjurske košarke. JANEZ TERBOVC Dve okrepitvi iz Srbije Kot so napovedovali v vrstah Pivovarne Laško, so pohiteli s sestavljanjem ekipe za novo sezono. Po testiranjih in treningih se je Aleš Pipan skupaj z upravo odločil, da bo barve pivovarjev v naslednji sezoni zastopal tudi Zoran Majkič, 26-letni center (207 cm), ki je lansko sezono branil barve prvoligaša Atlasa iz Beograda. T\idi druga okrepitev prihaja iz Srbije, in sicer krilni center Aleksandar Jevdjič (24 let, 203 cm), ki je igral v Slogi iz Kraljeva, bil pa je tudi mladi reprezentant Srbije in Črne gore. Z dvema novima igralcema je ekipa tako že skoraj zasedena, v Laškem iščejo le še krilnega igralca. Ekipa je sedaj dobila mesec dni dopusta, priprave na novo sezono pa se bodo začele v začetku avgusta. JT Po podpisu sponzorské pogodbe (z leve): Peter Lapornik, direktor in lastnik Kemoplasta d.o.o., Jože Palčnik, predsednik KK Alpos Kemoplast, in Jože Artnak, namestnik gen. direktorja Alposa d.d. Načrtovali bodo po znanem sistemu Na kmečkem turizmu Zdolšek, kjer je potekala tiskovna konferenca KK Alpos Kemoplast in podpis pogodbe s sponzorji ter trenerjem, smo Matjaža Tovornika povprašali tudi o načrtu priprav ekipe. »Kako naj nekaj dobro planiramo, če še vedno ni jasno, kakšen sistem bomo imeli. Ali bo 10 ali 12 ekip, igralo se bo trokrožno ali dvokrožno, vse to je še vedno nejasno in pa predvsem s strani zveze neresno. Seveda imam okviren načrt priprav, a je vprašanje, kdaj in na kakšen način ga bomo začeli izvajati. Jasno je le, da se bomo zbrali v prvi polovici avgusta, ko bomo začeli trenirati. Ker se bo prvenstvo ne glede na sistem začelo ?ele oktobra, bomo imeli več kot dovolj časa za priprave. A vseeno si želimo, da bi čimprej izvedeli, kakšen bo sistem tekmovanja, saj me to trenutno bistveno bolj muči,« je nezadovoljen z odnosom do L A SKL povedal Digl. JT Nove prvoligašinje z okrepitvami Rokometašice Celja Celjskih mesnin so, kot smo že poročali, postale članice 1. A ženske rokometne lige. V klubu so se za igranje v najmočnejši ligi okrepili tako na področju igralskega kot trenerskega kadra. Športni direktor je postal Iztok Ščurek, Mišo Toplak je glavni trener članske ekipe, njegov pomočnik bo Sebastjan Oblak, trener vratark ostajá Milovan Tomič. Pri delu z vra-tarkami mu bo pomagal Aleš Anžič, ki bo hkrati tudi trener mlajših selekcij. Okrepili so se tudi s tremi novimi igralkami. V dresu Celja Celjskih mesnin bodo tako igrale Nina Potočnik, Maja Grudnik in Lidija Krajne (prej Žalec), v arbitraži pa Vesna Li-povčič (doslej Celeia Celje). Minuli teden so bili člani vodstva kluba na obisku pri celjskem županu Bojanu Šrotu, kjer so se dogovorili, da bo članska ekipa v novi sezoni trenirala in igrala v stari dvorani Golovec med 19.30 in 21. uro. Če bo stara dvorana zaradi različnih vzrokov za prvenstvene tekme zasedena, pa se dogovarjajo, da bi igrali tekme v novi celjski lepotici kot predtekme celjskih rokome-tašev. Mlajše selekcije bodo še naprej trenirale v dvorani Šolskega centra Celje. Ob tem so se dogovorili tudi s športno šolo o vzgoji mladih igralk, ki jih bo prvih rokometnih veščin učil priznani rokometni strokovnjak Tone Goršič, nato pa perspektivne igralke v nadaljnje delo predal v njihov klub. S pripravami na novo sezono bodo mlade rokometašice začele prvi teden v avgustu. Premierno tekmo bodo odigrale v novi sezoni v Ljubljani s Krimom Eto Ma-lizio. Glavni sponzor ostajajo Celjske mesnine. Štiri igralke Celja Celjskih mesnin, Ula Toplak, Tara Filipovič, Maja Šon in Alja Jankovič, so kot članice slovenske reprezentance osvojile zlato medaljo na sredozemskih kadetskih igrah v Ri-miniju. Šest ostalih članic, Iva Toplak, Nuša Skutnik, Nia Majcen, Sabina Globoč-nik, Bojana Čudič in Klavdija Zorko, pa so okrepile vrste Krima Ete Malizie, ki je branila barve na Partille cupu na Norveškem. Na koncu so osvojile drugo mesto. GORDANA POSSNIG Za zaključek vadbe v sezoni 2003/2004 je Društvo nogometna šola (DNŠ) Mali šampion pripravilo že 8. nogometni kamp na Rogli za otroke stare od 7 do 10 let. Poleg vadbe nogometa in druženja so otroci uživali tudi v kopanju v pokritem bazenu, igranju namiznega tenisa, sprehodih v bližnjo okolico, karaokah, igranju kvizov, tekmovanju v spretnostnih igrah proti učiteljem, gledanju videokaset in še marsičem. »Letos se je kampa udeležilo 93 otrok. Malce je bilo sicer hladno, a deževalo je le en dan. Vse je potekalo po načrtih, nismo imeli večjih poškodb, kar je za nas kot organizatorje zelo pomembno. Celotno osebje se je že navadilo na nas, saj smo bili petič na Rogli (prej dvakrat na Madžarskem in v Mozirju), tako da lahko ocenim kamp kot enega najboljših do sedaj,« je dejal predsednik DNŠ Mali šampion, Jani Žilnik. 72 otrok od 11 do 13 let pa čaka nogometni kamp na isti lokaciji od 31. julija do 5. avgusta. »Glede na to, da se ti otroci že poznajo, saj se družijo že nekaj let, pri njih ne bo poudarek na spoznavanju, temveč na nogometu,« je zaključil Žilnik. JASMINA ŽOHAR 93 otrok DNŠ Mali šampion od 7. do 10. leta se je udeležilo 8. nogometnega kampa na Rogli. Nogometni kamp že osmič Zamenjava igralcev z(a) boljšo igro? V celjskem prvoligašu velike spremembe - Odšla Kvas in Lungu, prišla Šribar in Rusič - Matkovič še ni povsem zadovoljen z igro Nogometaši CMC Publikuma nadaljujejo z nizom priprav na novo sezono. V dveh prijateljskih tekmah so zabeležili poraz in zmago. Z 2:4 (2:3) je bil od njih boljši Hajduk iz Splita, Zagreb pa je klonil z 1:0 (0:0). Trener Ivan Matkovič še ni najbolj zadovoljen z igro svojih varovancev, tako da bodo morali v tem mesecu še krepko poprijeti za delo. Sredina tekma proti splitskemu prvaku je prinesla lepo igro, zanimivo za gledalce, saj je padlo kar 6 zadetkov, od tega štirje v mrežo Aleksandra Šelige. Mario Grgurović je goste že v 2. minuti popeljal v vodstvo, kmalu pa so domači izenačili preko Dejana Urban-ča. V 20. minuti je bilo že 1:2, zadel je Almir Hirkovič, toda Celjani so znova hitro izenačili. Matej Šnofl je odbito žogo z roba kazenskega prostora lepo poslal v mrežo gostujočega vratarja. Pet minut pred koncem prvega polčasa so gostje ponovno povišali vodstvo, natančen je bil Suad Filekovič. V drugem delu srečanja so si nogometaši tako na eni kot na drugi strani ustvarili lepe priložnosti, a so bili nekoliko bolj spret-rii gostje, ki so v drugem polčasu edini zadeli. V 62. minuti je bil natančen Nat-ko Rački in postavil končnih 2:4. V Rogaški Slatini poraz in zmaga V nedeljo je varovance Ivana Matko-viča čakala nova prijateljska preizkušnja, v Rogaški Slatini so se pomerili z ekipo Zagreba. Najprej sta na igrišče stopili B-ekipi celjskega in zagrebškega prvoligaša - za Celjane so nastopili Janko Šribar, (od 65. Matjaž Kastelic), Matej Šnofl, Uroš Plaznik, Rok Zorko (od 45. Dalibor Bojovič), Gregor Helbl, Jan-Pieter Martens, Nejc Pečnik (od 45. Jure Travner), Antonijo Pranjič, Denis Srša in Dejan Robnik. Celjani so izgubili z 1:3, edini strelec celjskega zadetka pa je bil Robnik. Na drugem srečanju, kjer sta se pomerili močnejši postavi ekip, pa so z 1:0 slavili Celjani z golom Dareta Vršiča. Dobro se je izkazal Šeliga, odlična pa je bila tudi zadnja vrsta, ki si tokrat ni dovolila spodrsljajev. Publikumov-ci so nastopili v naslednji postavi: Alek- Andrej Kvas in Vladislav Lungu, standardna igralca prve enajsterice, sta s Celjani sporazumno prekinila pogodbo. sander Šeliga, Primož Brumen, Boris Sambolec, Dejan Kelhar, Sebastjan Go- bec, Dejan Plastovski, Dejan Urbanč, Simon Sešlar, Dare Vršič, Dejan Rusič in Jaka Štromajer. Spremembe v ekipi Potem ko je ekipo zapustil drugi vratar Sašo Fornezzi, so v upravi celjskega moštva podpisali dvoletno pogodbo z bivšim vratarjem Dravograda, Jankom Šribarjem. Šribar je v svoji športni karieri branil za ekipe Šentjurja, Dravi-nje, Rudarja iz Velenja in nazadnje za Dravograd. Poleg njega je novo pogodbo podpisal tudi Dejan Rusič, nekdanji igralec Krškega. Belgijec Jan-Pieter Martens pa uprave kluba ni zadovoljil in je že odpotoval domov. NK CMC Publikum in Nogometna zveza Slovenije sta včeraj ob 14. uri na novem štadionu v VIP-prostoru slavnostno podpisala pogodbo o sofinanciranju nadaljnje gradnje nogometnega štadiona v Celju. Medtem ko potekajo novi pogovori, pa sta klub zapustila Andrej Kvas in Vladislav Lungu, kot pravijo v klubu. so pogodbo prekinili sporazumno. Na preizkušnji v Celju so že trije novi belgijski igralci, člani KRC Genka, Hans Leenders, Kevin Van Beuren in Mustafa Kalkan. Oba branilca, Leenders in Van Beuren, kljub mladosti (24 in 23 let) sodita med izkušenejše igralce, saj sta bila člana prvega moštva Genka z veliko nastopi v začetni enajsterici že pred dvema letoma, ko je le-ta osvojil naslov prvaka. V minuli sezoni je bil Van Beuren standardni član začetne enajsterice prvoligaša Heusden Zolder, Leenders pa je iz Genka v omenjeni klub odšel pozimi. Prav Leenders, ki velja za najbolj izkušenega, je za Genk zbral nekaj nastopov tudi v Ligi prvakov pred dvema sezonama. Najmlajši izmed treh belgijskih igralcev, ki so pripravljeni za leto dni priti v Celje, 21-letni napadalec Mustafa Kalkan, je z Genkom profesionalno pogodbo podpisal pred tremi leti in je do sedaj igral za njihovo mlado ekipo. Seveda pa bo končno besedo o njihovem morebitnem prestopu v Celje podal trener Matkovič, ki si najbolj želi okrepitev prav na pozicijah centralnih branilcev. JASMINA ŽOHAR Foto: GREGOR KATIČ NAKRATKO Strelci odlično končali sezono Ljubljana: Tekmovalci SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem so več kot odlično zaključili sezono, saj so na 2. delu 14. državnega prvenstva v streljanju s pištolami malega kalibra in revolverjem velikega kalibra osvojili 4 zlate, 3 srebrne in 6 bronastih medalj. Med članicami je z malikali-brsko športno pištolo zmagala Valerija Kufner, 4. je bila Helena Kostevc, 6. Ksenija Maček, pri mladinkah je Natalija Bukovec zasedla 3. mesto, tik za njo pa se je uvrstila Klavdija Lah. Z malokalibrsko pištolo se je najbolje znašel Andrej Brunšek, 3. mesto je dosegel Damijan Sajovic, 4. pa Peter Tkalec. V kategorijah z malokalibrsko hitrostrel-no pištolo in revolverjem velikega kalibra se je vrstni red med člani le malce spremenil, Brunšek je bil dvakrat drugi, Tkalec 2. in 1., Sajovic 4. in 3. s 5. mestom (revolver velikega kalibra) pa se je izkazal tudi predsednik kluba Vinko Lavrinc. Prvi dan triatlona Velenje Velenje: Triatlon klub Celje bo to nedeljo organizator 1. velenjskega triatlona za rudarsko svetilko na Velenjskem jezeru. Prireditev bo rekreativnega in tekmovalnega značaja. sestavljena pa bo iz več manjših prireditev. Za otroke bosta organizirana Cici akvatlon (50 m plavanja in 400m teka) in Akvatlon (100 m plavanja in 800 m teka). Rekrea- tivci se bodo pomerili na Super sprint triatlonu (200 m plavanja, 7 km kolesarjenja in 2,5km teka), osrednja prireditev pa bo Sprint triatlon (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka). Prijave sprejemajo na dan tekmovanja od 12. do 15. ure pred restavracijo ob jezeru. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na uradni strani kluba www.triatlonklub-celi e. com. Hrušovar znova na čelu KZS Žalec: Mag. Marjan Hrušovar, dr. med., je bil na volilni seji Karate zveze Slovenije (KZS) znova izvoljen za predse-nika. Glavni cilj zveze bo v naslednjih treh letih posvečen boljšim tekmovalnim rezultatom in organizaciji Evropskega prvenstva regij leta 2008. Evropska karate zveza je Celju že zaupala izvedbo Evropskega kadetskega in mladinskega prvenstva leta 2000, zaradi vzorne organizacije pa je KZS dobila organizacijo Evropskega prvenstva regij. »Gre za eno mlajših tekmovanj v članski konkurenci, na katerem nastopajo ekipe v športnih borbah in katah. To EP se razvija iz leta v leto, leta 2008 pa pričakujemo rekordno število nastopajočih ekip. Do takrat pa želi naša krovna karate organizacija pripraviti takšne razmere, da bi njeni tekmovalci dosegli uspeh tudi na domačih tleh,« je povedal sekretar Silvo Marič, ki bo v vodstvu poleg Janeza Godlerja (pravna komisija) edini član s Celjskega. (JŽ) - Št. 27-8. julij 2004 - Kopica svetovno znanih skakalcev Smučarsko skakalni klub (SSK) Velenje jutri in v soboto že tradicionalno organizira Revijo smučarskih skokov Velenje 2004, ki bo potekala v Smučarsko skakalnem centru Velenje. Prvi večer bodo ob 21.30 izvedli že 18. nočno tekmo za rudarsko svetilko, naslednji večer ob isti uri pa še 8. nočno tekmo za pokal Gorenja. Lanski zmagovalec rudarske svetilke je bil Jure Radelj, tekmo za pokal Gorenja pa je osvojil Finec Akseli Koko-nen. »Na prireditev se je prijavilo že 15 reprezentanc, od tega tudi nekaj z zelo znanimi imeni, na primer Taka-nobo Okabe in Tapei Taka-no z Japonske, Jorg Ritze-feld in Stefan Piper iz Nemčije, Lauri Hakola in Peka Salminen s Finske ... Seveda pa ne bo manjkala naša bronasta četverka in ostalih 14 fantov, kajti Slovenija kot gostiteljica ima pravico do nastopa z 18 tekmovalci,« je povedal vodja tekmovanja Jožef Ograjenšek. V že ustaljenem programu bo prvi večer nočne tekme še posebno zanimivo med prvo in drugo serijo, ko se bodo po doskočišču spustili mladi skakalci v soju bakel, s prižganimi svetilkami na rudarskih čeladah, kar simbolično pomeni pozdrav tretjemu juliju, prazniku rudarjev. Poleg športnega dela programa bo tudi glasbeni. Prvi dan tekmovanja bodo nastopili skupina Game over. Rudarska godba Velenje in harmonikarski orkester Barbara iz Velenja, ki bo poleg B.B.T. na sporedu tudi v soboto. Oba tekmovalna dneva se bosta končala z ognjemetom. JASMINA ŽOHAR NAKRATKO Ceplakova nadaljuje niz zmag Rim, Iraklion: Najboljša slovenska atletinja Jolanda Če-plak je zmagala na atletski zlati ligi v teku na 800 m in s časom 1:57,68 dosegla najboljši rezultat na svetu v tej sezoni. Mitinga v Italiji se je udeležil tudi Velenjčan Boštjan Buč, ki je bil 8. v teku na 3000 m zapreke (8:26,30). Le dva dni po zmagi v Rimu pa se je Joli udeležila tekme za super veliko nagrado v Grčiji in kljub veliki utrujenosti zaradi celodnevnega potovanja iz Italije ponovno slavila na 800 m (1:59,94). Ceplakova je kljub počasnemu teku, ki so ga zmogle vse tekačice, vesela, da ni popustila v zadnjih 50 m, kot se ji je to dogajalo lani. V prihodnjih dneh jo čaka nastop na DP v Velenju, ki pa ga zaradi težav z ahilovo tetivo še ni potrdila. Tomičeva z osebnim rekordom Ebensee: Atletinja celjskega Kladivarja Marina Tomič je zmagala v teku na 100 m ovire in dosegla osebni rekord (13,26). Vodita Euro in Pini2 Celje: Na celjskem letnem kopališču-se je začela druga sezona lige v odbojki na mivki. Letos se je prijavilo 15 ekip, od tega 9 moških ter 6 ženskih, tekmujejo pa vsako sredo (ženske) in četrtek (moški) med 17. in 20. uro. Po prvem krogu pri moških vodi ekipa Euro, 2. so Beach Boys, 3. Spiro, pri ženskah pa so v vodstvu Pini2, 2. Sport 2000 in 3. Frčke. Poleg lige na celjskem bazenu poteka tudi zabavna odbojka na mivki, ki je namenjena vsem osnovnošolcem. Matjaž Cede je letos organiziral že 7. poletno karate šolo, na kateri so se mladi nadobudni karatesti znova naučili nekaj novega. Karateisti uspešno opravili z izpiti Kokarje: 7. poletne karate šole, ki jo vsako leto organizira trener KK Shyto-Ryu Celje, Matjaž Čede, so se letos poleg omenjenega kluba udeležili še člani karate sekcij IV. OŠ, Trnave in Šempetra ter gostje iz KK Laško. Naporne treninge, ki so jih mladi karateisti opravljali v naravi, so uspešno premagali, brez težav pa so opravili tudi izpite za višje pasove. (JŽ) Jože Žuraj je hudo poškodovan obležal v mlaki krvi, ki je v elektro delavnici ostala še dan kasneje. Šestnajstkrat s kladivom po glavi Brutalni napad mladoletnikov na 36-letnega učitelja, ki ima zaradi tega hude poškodbe glave -Zakaj ni bilo v bližini paznikov? Pretresljiva zgodba se je minulo sredo dogajala v elektro delavnici Prevzgojnega doma Radeče. Mladoletna gojenca zavoda naj bi s polkilogramskim kladivom kar šestnajstkrat udarila po glavi 36-učitelja praktičnega pouka Jožeta Žuraja s Planine pri Sevnici. V elektro delavnici sta tisti dan od 13. ure dalje opravljala prakso 16- in 17-letni gojenec zavoda. Nadzoroval ju je Žuraj, ki je že nekaj let v Radečah zaposlen kot učitelj-vzgojitelj. Ali sta mladoletnika v naprej načrtovala, da bosta tako brutalno napadla učitelja, policija ne poroča. Nekaj minut pred 15. uro naj bi se Žuraj obrnil proti delovnem pultu in popravljal neko orodje. 16-letnik naj bi se mu takrat približal s hrbtne strani in ga s kladivom začel udrihati po levi strani glave. S tem naj bi nadaljeval tudi, ko se je Žuraj zgrudil po tleh. S kladivom naj bi mladoletnik zamahnil kar šestnajstkrat, smo izvedeli neuradno. Z leto dni starejšim gojencem naj bi hudo poškodovanemu Žuraju vzela ključe od delavnice in osebnega avtomobila, odšla ven, sedla v avto, ki ga je imel Zuraj parkiranega v bližnjem parku, in se odpeljala proti Celju. Mladoletnika so policisti v obširni iskalni akciji izsledili med vožnjo na Polulah in jima odredili 48-urno pridržanje. Krvavečega Žuraja je pet minut zatem ležečega med delovnimi mizami našel učitelj v kovinarski delavnici Valentin Grahek, ki je bil s svojo skupino v sosednji delavnici. Ker so delavnice prostorsko ločene, ni nihče slišal ničesar. Grahek je Žuraju takoj nudil prvo pomoč, poklical paznike in ga odpeljal v radeški zdravstveni dom, od tam pa so ga premestili v celjsko bolnišnico. Iz Celja so Žuraja s hudimi poškodbami glave odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je sledila težka operacija. Ničesar se ne spominja Žuraj, ki je v Radečah zaposlen že od leta 1998, je bil na poti v mariborsko bolnišnico pri zavesti. Po operaciji se je zbudil, vendar se zdaj ničesar ne spominja. V petek je bil v stabilnem, a kritičnem stanju. V torek smo se pogovarjali z njegovo mamo Marijo Žuraj. »Operacija glave je trajala štiri ure. Zdaj počasi okreva, zdravniki so rekli, da bo vse v redu, a potrebno po dolgo zdravljenje. Počasi, so rekli...« Jože se ne spominja ničesar. Nid tega, kaj se je zgodilo. Svojih sorodnikov ne spozna, niti mame. »Nas je pa presenetilo, da je spoznal svo- Ladislav Močivnik, upravnik Prevzgojnega doma Radeče: »Zaupanje bomo morali začeti graditi na novo.« jega nečaka. Takoj, ko ga je zagledal, mu je rekel 'Kaj je, čriček?' Kazali smo mu tudi fotografije. Na njih naj bi tudi nekoga spoznal,« pravi njegova mama. Jože zdaj tudi težko govori, zato mu zdravnica pomaga pri odpravi težav. Jožeto-va mama je optimistična in sinu tesno stoji ob strani: »Vem, da bo dobro. K sreči drugih poškodb na telesu nima. Lahko hodi, v ponedeljek je ob obisku v bolnišnici že spil kavo, več dni pa je bil na umetni hrani.« Žuraja vsi poznajo kot izjemno dobrega človeka in tudi dobrega učitelja. Kot takšnega so ga imeli radi tudi gojenci v zavodu, zato jim ni jasno, zakaj se je dvojica odločila za tako brutalen napad, da bi pobegnila. Napad ostro obsojajo, da so jezni na dvojico mladoletnikov, pa so tudi jasno povedali tudi upravniku zavoda Ladislavu Močivniku, s katerim so se pogovarjali na sestanku dan po napadu. Slednji je Žuraja v torek tudi obiskal v bolnišnici. Jezni gojenci 16-letnik je doma iz okolice Murske Sobote, 17-letnik pa je iz Savinjske doline. Oba sta prestajala kazen zaradi velikih tatvin in vlomov. Prvi je bil v Radečah pet mesecev, drugi mesec dni. Ravno 16-letnik naj bi imel na vesti že dva bega, kljub temu, da je imel možnost prostih izhodov. Med sprehodom s skupino je pred časom skočil v grmovje in pobegnil, vendar ga je kasneje nazaj pripeljal oče. »V Radeče so ga premestili iz drugega prevzgojnega zavoda, ker je sodišče ocenilo, da prvotni vzgojni ukrep ni dosegal učinka,« nam je povedal upravnik Prevzgojnega doma Radeče Ladislav Močivnik. Kri- minalisti so 16-letnika zaradi suma kaznivega dejanja poskusa umora in odvzema motornega vozila v petek privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celju, ki je zanj odredil sodno pridržanje. 17-letnika so po policijskem pridržanju poslali nazaj v radeški prevzgojni dom, kjer zdaj biva v posebnem prostoru, na sprehodu pa ga spremlja paznik. »Poostren nadzor nad njim izvajamo iz dveh razlogov: varujemo ga pred drugimi mladoletniki in hkrati osebje pred njim,« razlaga Močivnik, ki dodaja, da ostali gojenci sicer obsojajo dejanje, vendar pa niso pokazali nobene agresivnosti do 17-letnika, ki se je vrnil. Le ignorirajo ga, iz svoje sredine so ga izključili. Močivnik se tako krutega primera v zavodu ne spominja. »Pojavljajo se medsebojni prepiri in grožnje, pri tem napadu pa gre za izjemno stvar. Nekaj časa nazaj je nek Dušan Valentinčič, direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij: »Gre za edinstven primer v Sloveniji.« V Prevzgojnem domu Radeče je trenutno 33 gojencev, od tega dve dekleti. Zanje skrbi, poleg vodstva in ostalih zaposlenih, 10 usposobljenih vzgojiteljev in 16 paznikov. gojenec v delavnicah vzgojitelja polil z neko tekočino, a ni bilo nič hujšega. Pred tremi leti je nekdoj udaril pedagoškega delavca, učiteljico pa so enkrat udarili s telefonsko slušalko, vendar tovrstnega ogrožanja varnosti še ni bilo,« nam je razlagal Močivnik. »Zadeva nas je izredno šokirala. S tem se je porušilo zaupanje med zaposlenimi in gojenci, ki smo ga gradili leta in leta, da smo vzpostavili takšno raven sodelovanja. Veliko potrpežljivosti in veliko dela je bilo treba, da smo dosegli to sproščenost. In ravno zaupanje in sproščenost sta zdaj krepko načeta, kar gojenci čutijo in so zato tudi jezni.« Neuradno smo izvedeli, da so gojenci z Žurajem zelo dobro sodelovali in z njim zelo radi delali, saj naj bi bil zelo razumevajoč. Zato je njihova jeza še večja. Edinstven primer »Gre za edinstven primer, ki se v Prevzgojnem domu Radeče še ni zgodil, primerjave pa nima tudi v novejši zgodovini slovenskih zapq; rov,« pravi tudi direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič. »V zadnjem de setletju smo sicer imeli nekaj primerov poskusov pobegov z napadom na paznika, vsako leto beležimo tudi določeno število napadov na delavce v zavodih, vendar brez večjih posledic in nikdar na tako grob in zahrbten način. Dogodka v zavodu niso mogli predvideti in pomeni za vse zaposlene kot tudi za mladoletnike veliko in neprijetno presenečenje.« Okoliščine napada je v upravi analizirala tudi posebna komisija, ki jo praviloma imenujejo v primerih, ko gre za določene izredne dogodke, za katere se oceni, da jih je treba posebej preveriti. »V konkretnem primeru je bila naloga komisije, da v razgovorih z mladoletniki in zaposlenimi ter s pregledom dokumentacije ugotovi vse okoliščine dogodka. Prevzgojni dom so člani komisije obiskali dan po dogodku, v četrtek, in potrdili, da sta se mladoletnika odločila za napad na učitelja praktičnega pouka zaradi pobega, ter obenem izključili možnost, da bi šlo za konflikt, maščevanje ali kaj podobnega,« je povedal Valentinčič. Ob tem je še dodal, da komisija od gojencev ni prejela nikakršnih pritožb glede neustreznega ravnanja zaposlenih v prevzgojnem domu, niti ni ugotovila, da bi do dogodka prišlo zaradi malomarnosti zaposlenih. »Ravno obratno, zaradi hitrega posredovanja zaposlenih je bila nudena poškodovanemu učitelju takojšnja pomoč, obenem pa je bila tudi takoj obveščena policija, ki je s hitrim posredovanjem prijela oba pobegla mladoletnika.« V zavodu v Radečah delajo po trije pazniki v treh izmenah. Poleg ostalih zadolžitev spremljajo gojence na aktivnosti, ki jih izvajajo. Torej tudi v delavnice in iz njih, vmes pa delajo po zavodu številne obhode ter posredujejo pri morebitnih konfliktih. Pri izvajanju praktičnega pouka torej niso prisotni ves čas, zato pa so z gojenci pri sprehodih in pri športnih aktivnostih. »Naša naloga je pripravite mlade na življenje, ko bodo odšli iz Radeč. Smo zavod in ne zapor,« še dodaja Močivnik. SIMONA ŠOLINIČ HALO, 113 Na nasprotni vozni pas V petkovi prometni nesreči v Rogatcu sta se huje poškodovali dve osebi, gmotne škode pa je za milijon tolarjev. 23-letni voznik osebnega avtomobila je zapeljal v ostri nepregledni ovinek, nakar je njegovo vozilo zaneslo na nasprotni vozni pas, po katerem je pravilno pripeljal 40-letni voznik osebnega avtomobila. V silovitem trčenju sta bila poškodovana oba voznika. Do hujše nesreče je prišlo tudi v soboto na regionalni cesti v Letušu. 61-letni voznik osebnega avtomobila je pri izhodu iz desnega ovinka zapeljal na.levo stran vozišča in trčil v 41-let-nega voznika tovornega vozila. Huje je bil poškodovan voznik osebnega avtomobila. Padel s traktorja V Pongracu pri Žalcu se je v petek zgodila hujša delovna nesreča. Voznik traktorja je na domačem travniku obračal seno, pri tem pa je s traktorjem zapeljal preko roba travne terase in se prevrnil. Zaradi hudih poškodb so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico. Oropal taksista Zadnji junijski dan je neznanec v Upravni enoti Celje iz torbice, ki jo je ženska nosila na hrbtu, ukradel denarnico in telefon. Ce-ljanka je oškodovana za sto tisočakov. Istega dne zvečer pa je predrznež v Ulici XIV. divizije v Celju pristopil do parkiranega taksija, med razgovorom s taksistom pa nenadoma segel v predal vozila, vzel denarnico in zbežal. Taksistu je povzročil za 15 tisoč tolarjev škode. Vlamljal kot po tekočem traku Celjski policisd so prijeli 28-letnega Celjana, ki naj bi od februarja do minulega četrtka na Celjskem izvedel vsaj 75 velikih tatvin in vlomov v različne gostinske lokale in prodajalne. Kradel naj bi predvsem denar, cigarete in prehrambene izdelke. Denar naj bi porabil /a mamila. Z dejanji naj bi povzročil za skoraj štiri milijone tolarjev škode. Po zaslišanju je preiskovalni sodnik zanj odredil pripor. Kolesarji, pazljivo! V soboto se je na Koroški cesti v Velenju huje poškodoval 30-letni kolesar, ki je v koloni vozil peljal proti restavraciji Jezero. Ko je kolona začela zavirati, je kolesar premočno zavrl s prednjo zavoro, zaradi česar je padel s kolesa. Dan kasneje se je poškodoval tudi kolesar na glavni cesti Poljčane-Podplat izven Pečice. 21-letnik je v smeri Podplata v ostrem levem ovinku izgubil nadzor nad kolesom in padel po vozišču. Pri padcu se je huje ranil. Na regionalni cesti Trbovlje-Pre-bold v Marija Reki se je huje ranil 18-letni motorist. Pri vožnji po klancu navzdol je v levem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v 42-letnega voznika osebnega avtomobila, ki je pravilno pripeljal nasproti. Da bi preprečil trčenje, je začel zavirati, pri tem pa izgubil oblast nad motornim kolesom, padel po vozišču in trčil v avtomobil. Padla pri sestopu Nekaj minut čez poldne se je v soboto pri sestopu z Mrzle gore poškodovala 25-letna planinka. Pri sestopanju se je spotaknila, padla in se zakotalila več metrov po pobočju ter obležala v ruševju. Po klicu na pomoč so poškodovano s helikopterjem letalske policijske enote prepeljali v Klinični center Ljubljana. Vozilo jo je stisnilo Do hujše nesreče je prišlo v torek popoldne v Laški vasi pri Štorah. 24-letna voznica osebnega avtomobila iz Celja je parkirala vozilo na dovozni çesti ob stanovanjski hiši. Ko je izstopila, se je vozilo začelo vzvratno premikati po blagem klancu navzdol. Voznica je poskušala avtomobil ustaviti z zadnje strani, a jo je pri tem vozilo stisnilo ob betonsko konstrukcijo vhoda na dvorišče. Zaradi hudih telesnih poškodb so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Po cigarete in denar V začetku tedna je bilo na Celjskem več vlomov. Na Polzeli je nekdo vlomil v bistro in ukradel cigarete in denar. Škode je za sedemdeset tisočakov. Iz lovskega doma v Za-ložah pa so neznanci odnesli nekaj pijače, plinsko jeklenko in drobni inventar ter povzročiti za sto tisoč tolarjev škode. Tarča vlomilcev je bila tudi cvedičarna v Ulici franko-lovskih žrtev v Celju, kjer pa so vlomilci za seboj pustili razdejanje za 50 tisoč tolarjev. Vzela izkupiček Šmarski policisti iščejo neznanca, stara od 20 in 25 let, ki sta v torek popoldne vstopila v trgovino v Ulici v Zadrže, zamotila prodajalko, zatem pa ji iz pisarne odnesla dopoldanski izkupiček, iz garderobnih omaric pa denar iz dveh denarnic. S svojim početjem sta povzročila trgovini in trgovki za skoraj tristo tisoč tolarjev škode. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO PREJELI SMO 80 let prof. Vinka Šmajsa Osemdeset let profesorja Vinka Šmajsa, slavista in kulturnika iz Velenja, nas motivira in obvezuje, da poleg njegovega pestrega poklicnega dela omenimo njegovo pestro kulturniško in literarno delovanje v Šaleški dolini. Vinko se je rodil 11. julija 1924. leta v Parižljah v Savinjski dolini. Seveda je tudi cvet njegove mladosti zajela 2. svetovna vojna. Po vojni je končal študij in diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika. Največji del svojega življenja in delovanja je preživel v Šaleški dolini. Za Savinjsko dolino in svoj rodni kraj trdi, da je ta kraj najlepši na svetu. To dejstvo potrjujejo tudi njegove, do sedaj objavljene knjige črtic (Krik iz mladosti. 1997: Grenka roža. 2000: Hvalnica dnevu. 2003). Skoraj vse njegove zgodbe so zrasle iz njegovega rojstnega kraja. V povezavi s tem Vinko največ piše o svoji materi, preprosti ženi, ki je rada pi- KRONIČNE X • Spreten tatič je v četrtek popoldne iz odklenjenega avtobusa, ki je bil parkiran na postajališču na Polulah, ukradel torbico z denarnico. To je storil medtem, ko je voznik sladko spal na sprednjem sedežu avtobusa. Temu se reče tatvina kot v sanjah. • Iz enega od gradbišč sredi Celja so dolgoprsteži odnesli več vrst električnega in drobnega orodja ter materiala. Delavci zdaj na gradbišču skačejo od veselja, saj brez orodja ne morejo delati, kar je več kot dobrodošlo sredi vročine. • Neznanec je minuli teden s sekiro napadel ribiško kočo. Odnesel je sok za okrepilo in ribiško palico, da bo »pečal« ribe. Lahko bi se združil s tistim, ki je iz kleti v Velenju odnesel pečico. Skupaj bi lahko pripravila pravo ribiško pojedino. CAJ Z DOMAČEGA VRTA Zamislimo si skodelico svežega čaja, ki primerno ohlajen tako prija v poletni vročini. Sestavine zanj pa lahko dobimo kar na domači zeliščni gredici ali v zeliščnem koritu na balkonu: kamilico, žajbelj, meto, meliso ... Rastejo lahko na gredici ali v lončku Večina zelišč ima rada zavetno in sončno lego ter propustna, humusna tla. Težja tla lahko izboljšamo z dodatkom dobro preperelega komposta, ta kompost pa naj bo tudi edino gnojilo, ki ga uporabimo v zeliščnem vrtu. Jutranji sprehod med zelišči Zelišča nabiramo zjutraj, takoj ko izhlapi rosa, saj vsebujejo takrat največ eteričnih olj. Za čaj upo- rabimo sveže nabrane ali posušene lističe ali pa cvetne glavice (kamilica). Zelo dober čaj lahko naredimo iz svežih lističev in stebelc peteršilja, ki je sicer znan kot dodatek različnim jedem. In končno ... zeliščni čaj Poleti navadno uporabljamo sveža zelišča, hkrati pa jih del tudi posušimo in shranimo za zimske mesece. Posamična zelišča hranimo posebej in jih zmešamo šele tik pred pripravo čaja: v zavreto vodo stresemo jušno žlico svežih, oziroma čajno žličko posušenih zelišč, jih pustimo v vodi od 5 do 10 minut in nato čaj precedimo ter po okusu dodamo med, sladkor ali limono. Preizkušajmo različne kombinacije in količine zelišč in kmalu bomo našli tudi najboljšo zase. ANDREJA TOMŠIČ ir---—-:-il I A K C 1 J A ■ TRAJNICE različne I samo 499 SIT* v poletnem vrtu j. Oddih v poletnem vrtu bo še prijetnejši ob pogledu na cveto- ^ASp. če balkone, na zeleno trato ter na gredice in drevje polne zdravih plodov. Vse pripomočke in tudi nasvet, kako vrt ohra- ^^ ^ ^ Simenarna Ljubljana d.d.. Dolenjsl nicah Kalia. www.kalia.si Vrtni center Prodajalna Butik cvetlic Kidričeva c., Celje Stanetova 21, Celje MC, Opekarnlika 9, Celje l4 tel.: 03 / 491-75-40 tel.: 03 / 548-42-32 tel: 03 / 541 06 92 sala še bolj preproste zgodbe, govore, pisma in drugo. V njej je videl svoj vzor za pisanje. »Šmajs kot književno klasično razgledan človek in ob-čutijiv spremljevalec sodobnega ustvarjanja v sebi tiho neguje primarno pojmovanje literature. Motivno-tematske romantizme želi v svojih kratkih zgodbah realistično razbliniti, medtem ko so moderna doba in slogovni (post) modernizmi prej predmet njegovega kritičnega zanimanja kot avtorsko sprejemljivega literarnega udejanjenja. Med ' nostalgijo za preteklim in raz-vajateno novodobnostjo po-stavi-»krik« kot nekakšno brv, da se lahko po njej zmeraj vrača v svoj idilični svet,« je povedal književnik Ivo Stropnik svoji spremni besedi ob izidu Šmajsove knjige z naslovom Hvalnica dnevu. 1\idi danes je Vinko aktivni član v kulturi. Piše v literarno revijo Hotenja in z vso radovednostjo aktivno spremlja vse oblike kulturno-umet-niškega življenja v Šaleški dolini. Ves je vznemirjen in srečen, kadar mu kamorkoli uspe »lansirati« kako intimno zgodbo. Ponovno je sklenil, kljub trditvi, da je Hvalnica dnevu njegova zadnja knjiga, napisati še nekaj zgodb iz življenja starostnikov. Da bi le še njegovo pero dalje drselo in ga vodilo k cilju, ki vedno daje vsakomur od nas svojstveno notranjo moč. Zato v imenu šaleških Hotenjevcev in prijateljev, Vinku Šmajsu čestitamo za njegov osemdeseti rojstni dan in mu želimo še veliko in lepo popisanih strani njegovih del, zdravja in življenja. JOSIP BAClČ - SAVSKI, Velenje Cesta nas povezuje Za vaščane Velike Ravni, majhne hribovske vasice pod obronki Paškega Kozjaka, je bil 24. junija velik praznik. Uresničila se nam je dolgoletna želja, da bi bila tudi naša vas, v kateri živi le 30 ljudi, povezana z asfaltno cesto. Do leta 1972 smo bili odre- • zani od doline, saj je do nas vodila le kolovozna pot, leta 1972 pa nam je uspelo s pomočjo Gozdnega gospodars- tva Celje zgraditi cesto, primerno za avtomobilski prevoz. Da bi dobili asfalt, je bila naša velika želja, kajti huda neurja so nam neštetokrat razdirala in večkrat povsem onemogočila vožnjo ter izničila ves naš trud. Leta 1999 smo se znova odločili, da cesto uredimo. V celoti smo jo obnovili, razširili, nanjo navozili več kot tristo kamionov peska, v upanju, da bo asfaltirana. Žal je upanje padlo v vodo. Z asfaltiranjem zadnjih sto metrov pa smo končno prišli do asfaltne ceste na Veliko Ravan. Naša vasica je slovesnost ob otvoritvi povezala s praznikom državnosti. Pri Mari-ču, kjer smo postaviti slavolok z napisom Cesta nas povezuje, se je pričela slovesnost s kulturnim programom. Bilo je čudovito. Po prireditvi smo se preselili na Veliko Ravan, kjer se je potem odvijalo slavje. Med gosti so bili tudi predstavniki občine Vojnik: župan g. Beno Podergajs, g. Tone Prelož-nik, predsednik sveta KS Nova Cerkev g. Slavko Jezernik, svetniki občine Vojnik in KS Nova Cerkev. Vsi so v pozdravnih govorih izrazili veliko zadovoljstvo, da je to delo končano ter čestitati domačinom za njihov trud in prizadevanja. Na tej cesti so namreč v vseh letih gradnje potrošili mnogo moči in prispevali tudi lepe denarne zneske. Godba na pihala iz Nove Cerkve, moški pevski zbor in mladi kulturniki z Velike Ravni so pripraviti prisrčen program in sprejem za vse udeležence slavja. Trak je ob županu, predsedniku sveta KS Nova Cerkev in predsedniku režijskega odbora prerezala mala Adrijana Krivec. Družina Branka in Barbare Ob-lonšek pa je pripravila tudi darila za povabljene goste. Napis na slavoloku, da nas cesta povezuje, je resničen dokaz za dolgoletno skupno delo domačinov na tej cesti, je pa to tudi uspeh občine Vojnik, predvsem g. župana in pa predsednika sveta KS Nova Cerkev, je na slavju posebej poudaril predsednik režijskega odbora Tone Pešak. KATICA PEŠAK v imenu krajanov Velike Ravni MODRI TELEFON Zakaj prepoved? Bralec, ki se oskrbuje z vodo za pitje pri izviru ob cesti Pečovnik-Celjska koča, opaža tam od jeseni znak za prepovedano parkiranje avtomobilov. Zanima ga, kdo je znak postavil ter ali je resnično postavljen brez dovoljenja. Koordinator za odnose z mediji v Mestni občini Celje Roman Repnik nam je posredoval odgovor, ki ga je pripravil Marko Banovič: »Ob LC 036040 Zagrad-Pečovnik-Celj-ska koča pri izviru znaka za prepoved parkiranja ni. Je pa znak za parkiranje postavljen na zasebni cesti, ki se odcepi od te ceste. Ta znak je postavil lastnik ceste sam in Mestna občina Celje na njegovo postavitev nima nobenega vpliva.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE I ill Mllll'lll—— 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 M.l.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 9. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Poletne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Album tedna, 18.30 Na kvadrat, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 20 vročih RC, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA. 10. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 11. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- PONEDELJEK, 12. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika; 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Faraonovi zakladi (nagradna igra), 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Skrivalnice, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 9. JULIJA, OB 12.15: POLETNE NOROSTI POLETNE NOROSTI ZAMENJALE BESEDNE Več kot leto dni smo se v oddaji Besedne norosti igrali z besedami in rečenicami, ki jih včasih slišimo ali uporabljamo, a sploh ne vemo, kaj natančno pomenijo. Iz bogate zakladnice slovenskega jezika smo vzeli več kot 45 besed in ugibali njihov pomen, izvedeli ste lahko tudi, od kod izvirajo rečenice, ki jih vsi poznamo. Kljub temu, da je slovenski jezik zelo razčlenjen in bogat, se je oddaja iztekla, avtorji pa bomo do jeseni poiskali nove ideje, s katerimi vam bomo skušali naš jezik še bolj približati. Ostale pa bodo norosti, čeprav ne več besedne. Z vami se bomo igrali s terena, ugibali boste, kje se skrivamo in kaj počnemo. Ker smo igrivi in nagajivi, se bomo skrih na nemogoče lo- SREDA. 14. julija 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije Poletni program Radia Celje Poletni program Radia Celje bo nekoliko sproščen, kar pomeni, da bomo vrteli več glasbe in pripravljah manj oddaj. Tako julija in avgusta ne bo oddaj Zeleni val, Pop čvek, Odmev, Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores in Znanci pred mikrofonom. Namesto torkovega kviza Ni vse zafrkancija, je še znanje že lahko sodelujete v oddaji Skrivalnice, petkove Besedne norosti pa bodo zamenjale Poletne norosti. Naše večerne - glasbene oddaje se bodo poleti začenjale nekoliko prej, ob 19.15. Oddajo Radio Balkan boste zdaj lahko poslušali ob torkih ob 19.15, Saute Surmadi pa ob 21. uri, oddaja Dobra godba bo na programu ob sredah ob 19.15., M.I.C. Club pa ob četrtkih ob 19.15. Oddaja bo nekoliko daljša, saj boste prvih 45 minut lahko poslušali mix samih hip hop in R'n'B uspešnic v celoti brez vmesnega govorjenja. Sobotna oddaja Živimo lepo pa se bo poleti začenjala ob 19.15. Diagnostični center v Zdravilišču Laško Ambulanta za žilno kirurgijo -ultrazvočna diagnostika (neboleča, neagresivna, natančna) -ambulantno zdravljenje krčnih žil Zdravilišče Laško Zdraviliška c. 4,3270 laško Informacije: 03 734 57 00 e-mail: into@zdravilisce-lasko.si Zdravje ni naključje, za zdravje je potrebno skrbeti 20 VROČIH I'lrivnTM STVICA 1. THIS IS THE WORLD WE UVE IN -ALCAZAR (3) 2. YOU AND I-CELINE DION (4) 3. DIP IT LOW- CHRISTINA MIUAN (6) Pretekli teden so faks najhitreje poslali iz podjeta Sipro. Pica romala v Žalec Iz stanovanjskega podjetja Sipro, d.o.o. Žalec so prejšnji četrtek najhitreje poslali faks s pravilnim geslom Kdor prvi pride, prvi melje in si prislužili pico Picerije Beethoven Stras-se. Na Pečnikovi ulici 1 je zaposlenih 12 uslužbenk, pred naš objektiv pa se jih je postavilo le 6. Če so jo potem pojedle tudi same ali so jo vseeno delile z ostalimi, nam ni uspelo izvedeti. JŽ NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE 4. BURN-USHER 5. FLAWLESS-GEORGE MICHAEL 6. MYBAND-D12 7. COMEASYOUARE-BEVERLY KNIGHT 8. UGHT IN YOUR EYES -SHERYLCR0W 9. CHOCOLATE-SOULCONTROL I. BEST OF MY LOVE - JAV1NE DOMAČA LESTVICA .. GREH-TABU 2. SAVAŠUMI-AV1ABAND& JASMINA & DARE 3. OD ZORE DO MRAKA-KOCKA 4. SMS-NAIOSSAION 5. PRIZNAJ Ml-B.B.T. 6. KOMAJ ČAKAM-BEP0P 7. AFRIKA, RUSUA - ROK 'N BAND 8. MILAŽEVOBRAZ-ANAVRIN 9. VEDN0K0SEMSTAB0-PATET1C0 (3) 10. DA) POZABI ME - MONIKA PUČEU ( 1 ) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ALL NITE (DONT STOP)-JANET JACKSON GOOD LUCK- BASEMENT JAXX feat. USAKEKAULA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ROŽA SREDI SAHARE-JAN PLESTENJAK KDO SI-VLADO KRESUN (2) (7) s! (4) (3) (6) kacije in počeli nemogoče stvari. Tisti, ki nas bodo odkrili, ne bodo ostali praznih rok. Poletne norosti vas bodo namreč bogato nagrajevale! PONEDELJEK, 12. JULIJA/WM OOT SNOP VSESTRANSKI ANŽEJ DEŽAN V noči z 12. na 13. julij bo nočni program potekal iz studia Radia Celje. Naš gost bo An-žej Dežan, drugi zmagovalec Full Cool Demo Topa, s katerim se bo Simona Brglez med drugim pogovarjala tudi o sodelovanju v finalu oddaje Spet doma, učenju petja pri Dadi v Mariboru, njegovih pevskih načrtih, prav tako pa tudi o drugih aktivnostih. Osrednja tema bo njegova seminarska naloga, v okviru katere je raziskoval šanson in dobil zanjo vse možne točke. Seminarsko nalogo je odlično ocenila tudi Vita Mavrič, ki ga je zato povabila na večer šansonov v Ljubljano. Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK I VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. DANES JE SONČEN DAN- POLKA PUNCE (51 2. NAJLEPŠE VtŽE - VITEZI CELJSKI (6) 3. MARJETICA-UNIKAT- (3) 4. POROČNI DAN- : BRATJE IZ OPLDTNICE (2) 5. TRINAJST JE SREČNA ŠTEVILKA-VIGRED (1| Predlog za lestvico: BANJO, FLAVTA. SAKSOFON- OM J JE V REDU-SLAPOVI 2. ZA ZIDOM PRAVICE-RUBIN 3. TEBI MAMA-VANDROVCI 4. NE OZIRAJ SE NA DRUGE-PET0VH) 5. VUNCA-KARAVANKE Nagrajenca: Polona Paučnik, Kajuhova 6, Laško Franc Kranjc, C. Na Svetino, Laško Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19.3000 Celje. MM fttlMIMIOM PlAVA LAGUNA (tAćsj. AS< cJJjjL ^eíXU^CC HOTELI, APARTMAJI IN KAMPI V ZELENI LAGUNI-POREČ do 30. JULIJA 2004 J polpenzion za osebo na dan HOTELU* 22EUR + tt/«s7srr+u. f HOTELI*** 38 EUR + u./908.SIT.U, f APARTMAJI ASTRA ** i DNI /4 OSEBE Namesto 7 dni EUR) plačajte 5 dni = 430 EUR + t.t. / 102.824 sit + u. OTROCI do 12 let brezplačno! pri agenciji vašega zaupanja ali pri PLAVI LAGUNI POREČ 52440 POREČ - Croatia, R. Končara 12 tel. 00385 52 410101, fax: 00385 52 451044 e-pošta: mail@plavalaguna.hr www.plavalaguna.hr Prva turistična karta V Šmarju pri Jelšah so v začetku tedna pripravili javno predstavitev prve turistične karte mlade občine ter dveh novih turističnih zgibank. Izdala jih je občina, ki opaža povečano zanimanje za izletniški turizem. Na karti, ki bo izšla v teh dneh, je vrisana I Vinsko-turistična cesta, vinogradniška območja so posebej obarvana, označeni pa sta tudi pešpoti Po gričih okoli Šmarja ter Turistična osmica pri Sv. Štefanu. Na hrbtni strani so v treh jezikih predstavljene največje zanimivosti, ki jih v občini ni malo. Poleg tega je na karti prvič javno objavljen ulični sistem naselja Šmarje pri Jelšah. Na prireditvi, ki je bila pri dvorcu Jelšin-I grad, so prav tako predstavili dve novi turi-I stični zgibanki, ki predstavljata naselje Šmar-I je pri Jelšah ter Grajski park Jelšingrad. Občina je izdala decembra že sedem različnih zgibank. Zloženka Grajski park Jelšingrad opozarja na bogastvo tamkajšnjega rastja. Med številnimi redkimi drevesi je mogoče najti gin-ko, ameriško lipo, kavkaški krilati oreškar, viseči jesen, kaspijsko gledičevko ... Na naslovnici je eden od štirih kipov letnih časov, edino, kar ljudje iz Jelšingrada niso uspeli odnesti. Občina jih je dala restavrirati in so na ogled v kulturnem domu. RT www.novitediiik.coni Imamo prenovljeno internetno stran IZLETNIKOVA TURJÓTIČNA Ać^CIJA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.oelje@izletnik.si; www.izletnik.si GARDALAND brez gneče-20.7. še nekaj prostih mest, odhodi tudi 31.7., 14. in 28.8. samo 9.600 SIT/os • LEGOLAND 24.7. in 21.8. samo 14.500 SIT/os • GROSSGLOCKNER 21.8. samo 6.800 SIT/os • AKCIJA JULIJ V POREČ-U, hoteli 7 x polp • tt samo 63.700 SIT/os. hoteli ** 7 x polp + tt samo 40.600 SIT/os • BIOGRAD n.m. obnovljen hotel BOLERO, 7. in 10,-dnevni paketi ZELO UGODNO, popusti za otroke ♦ POLETJE 2004 ♦ Plačilo na obroke, popusti za otroke !!! ŠPORTNO - KONJENIŠKI VIKEND od 9. do 11.07. petek, 9.7.: OKROGLI MUZIKANTI sobota,10.7.: POP DESIGN IN VILI RESNIK nedelja, 11.7.: ANSAMBEL KVINTON Informacije boste našli na: www.zdravlIlsce-lasko.si ali natel.03-734S-l22 DUBROVNIK RULETA D 11,1Í..25.7. Letalo-bus /inoiiteviiijltta 49.900 RULETA D ali OREBIČh.Komodor IUMi.7. LETALO, 7>polpeniion 59.900 KORČULA RULETA D od 25.7. naprej LETALO,7xpolpeniion 69.900 TEDENSKI ODHODI AVTOBUSOV ZAJUŽNO DALMACIJO JUŽNA DALMACIJA DO 20% NIŽJE CENE Ï HOTELU STELL-NEUM VHOTELUOSMINE-SLANO all inclusive IZLETU GARDALAND ali VODNI PARK CANEWA WORLD skozi vse DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170 Vojnik ima vodnike V Vojniku so izobrazili devet lokalnih turističnih vodnikov, ki bodo vodili obiskovalce po občini s številnimi kulturnimi in naravnimi zanimivostmi. Tečaj je potekal od maja, kandidati pa so opravili izpit v drugi polovici junija. Med drugim so jih seznanili z zgodovino, umetnostno zgodovino, bontonom, etnologijo, s ko-munikologijo ter kodeksom in tehniko vodenja. Izpit je uspešno opravilo devet od dvanajstih obiskovalcev tečaja, ki so jim slovesno podelili potrdila o izpitu ter izkaznice. Slovesnosti, ki je bila v petek v občinski stavbi, sta se udeležila predsednik celjske sekcije Društva turističnih vodnikov Slovenije Milan Rajtmajer ter župan Beno Poder-gajs. Pripravili so tudi krajši kulturni program. BJ Po krivici prezrt kamp Dolina V kampu Dolina v Dolenji vasi pri Preboldu se tudi letos zbirajo turisti z vsega sveta, ki so zaljubljeni v Slovenijo in njene lepote. Zaradi slabega vremena je sicer za približno petino manj obiskovalcev kot lani, lastniki zasebnega kampa pa so kljub vsemu zadovoljni z obiskom. Kamp sta uredila zakonca Marta in Ivo Vozlič. V bivši skupni državi je bil to prvi zasebni kamp, ki je zaradi svoje urejenosti zaslovel po vsej Evropi in na drugih celinah. Vsa leta ga omenjajo in priporočajo v najuglednejših specializiranih katalogih. Nekajkrat so ga proglasili za najlepše urejen kamp v državi, Tliristična zveza Slovenije mu je šestkrat zapovrstjo podelila zlato priznanje. »Škoda, da je zveza pred tremi leti prenehala ocenjevati kampe,« pravi Tomaž Vozlič, ki s svojo družino sedaj nadaljuje delo staršev. Košate jablane tudi v poletnih mesecih nudijo dovolj sence. Gostje se lahko kopajo v bazenu, vzorno urejena je recepcija, na voljo pa so tudi prenočišča v apartmajih. Ni pa to kamp, v katerem bi se ustavljali naključni izletniki, ki so na poti proti morju. Večina gostov je dolgoletnih znancev, ki se v Dolino vračajo že leta. S kolesi in avtomobili se od tod odpravljajo po vsej Sloveniji, se zvečer vračajo in si potem v bližnjem gostišču Filjalka privoščijo slovenske kulinarične dobrote, kakršne znajo pripraviti Verica, Valter, Boštjan in Luka Zupane. Marsikdo obišče tudi gostišče Matej v Kaplji vasi. V kampu Do- lina je poskrbljeno tudi za tiste, ki sami kuhajo, saj so jim na voljo kamini in drva. Kamp Dolina se lahko primerja z najlepšimi tovrstnimi objekti v svetu. Je slovenski turistični biser, v domačem okolju po krivici marsikdaj prezrt, zato pa toliko bolj cenjen drugod po svetu. JANEZ VEDENIK UMAG, Kan.gr« 3* bungalovi Kanegra s po)penzionom (dodatni dan 5.490 SIT) mvsD/POL 27.450 POREČ: Sončkov klub 2* hoteli, bogata športna vsebina, (dodatni dan 5.760 SIT) do 31.7./5D/POL 28.800 2. otrok do 12 let brezplačno 9.-14.7/5D/POL 39.900 KLEK. Sončkov klub 2*. bogata vsebina, brezplačno d< 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT 14, 23.7/7D/POL 43.900 GRČIJA, Krf 3* Sirena, ladja, Sončkov klub - 5 izletov po otoku (dopl. 13.900 SIT) 10.7/7-1 OD/NZ 49.900 GRČIJA, Rodos C kat hotel, polet iz Ljubljane (24, 31.7.- 84.400 SIT) 10,17.7/7D/NZ 69.900 EGIPT, križarjenje 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje, notranji leti zs.lMt 159.900 SONČEK TU I potovalni center NASVETI Na počitnicah malo drugače Poletje je čas, ko se večina odpravi na zaslužene počitnice, da se odpočije od celoletnega dela in si nabere novih moči in energije. Ker smo celo leto pridno trenirali in oblikovali telo, moramo poskrbeti za treninge tudi na počitnicah, pri čemer bi bilo idealno, če bi vsaj enkrat tedensko odšli v fitnes, da bi razgibali celo telo. Dopust pomeni spremembo in zakaj ne bi spremenili tudi rutine treninga in se preselili na plažo ali travnik, sprehajalno pot ob obali ali v kakšen drug prijeten odročen kotiček? V prejšnjih prispevkih sem vam opisala nekaj vaj, ki jih lahko uporabljate tudi na počitnicah, ker zanje ne potrebujete nobenih rekvizitov. Če vam tek, kolo ali plavanje ne nudijo popolnega zadovoljstva, vam tokrat ponujam nekaj predlogov za trening, s katerim boste zagotovo vzdrževali telesno pripravljenost in mišični tonus. Ne pozabite, da smo na dopustu zato, da se odpočijemo in zabavamo, zato se ne obremenjujte z nepotrebnimi vprašanji in trenirajte samo, če vam je trening v zabavo in veselje. Najboljši čas treninga je jutro ali večer, ko ni pretirano vroče. Če pa želite pospešiti me- Primer 1: Vadbo za lepšo postavo, boljši tonus in porabo kalorij začnemo takoj po ogrevanju. Vaje izvajamo v paru, prvi dve skupaj brez odmora. Najprej napravimo prvi set prve vaje in nato brez odmora izvedemo še vajo za trebuh. Ko končamo prvi set, poskusimo izvesti še drugi in tretji set istega para vaj brez počitka. Nato si privoščimo krajši odmor (1 minuto) in nadaljujemo z izvedbo vaje drugega para ... in tako naprej do konca programa. Vzporedno z napredkom se krajša čas počitka in povečuje število ponovitev v seriji. tabolizem, vam priporočam vadbo pred zajtrkom. Vsak trening se začne z ogrevanjem in tako je tudi na počitnicah. Ogrejemo se s hitro hojo in tekom ali s poskoki s kolebnico. Aerobna vadba je lahko konstantna, kar pomeni, da delamo s konstantnim srčnim utripom ali pa imamo intervalno obremenitev, na primer tri minute hitra hoja, dve minuti lahek tek, tri minute hitra hoja, dve minuti tek ... Če se vam zdi, da sta tek in hoja premalo intenzivna, si lahko pomagate s kolebni- Primer 2: Najprej začnite z ogrevanjem in lahkotnim tekom, ki naj traja 10-20 minut, nato se raztegnite in pričnite izvajati vaje. IME VAJE SET PONOVITVE Počep 1 20-40 ponovitev Dvig trupa z rotacijo 1 20 ponovitev Izpadni korak 1 15-20 ponovitev Dvig nog leže 1 10-20 ponovitev Izteg pete 1 10-20 iztegov Kratek upogib trupa 1 20 ponovitev Skleca 1 10-20 sklec Dvig telesa (vzgibi) 1 po sposobnostih Skleca v opori (izteg roke v komolcu) 1 10-20 iztegov Poskoki po stopnicah 1 10-20 poskokov TEDENSK ASTROLOŠ NAPOVED Četrtek, 8. julij: Sonce in Saturn se bosta popoldne srečala v medsebojnem objemu v znamenju Raka. Občutili bomo povečano resnost in odgovornost. Ugoden položaj Lune z Merkurjem, Marsom in Venero nam bo marsikaj olajšal. Petek, 9. julij: Za razrešitev notranjega nezadovoljstva ali nemira ne iščite rešitev v trenutnem zadovoljstvu. Poj gasili bi požar, vendar bi zagorelo drugje. Vaši vzroki soi globlji in izhajajo iz situacij, ki se vlečejo skozi čas, tudjj iz obdobja vašega otroštva. Sobota, 10. julij: Luna v dobrodušnem Biku bo poskrbela za prijetno preživljanje konca tedna v družinskem ali prijateljskem krogu. Naši čuti bodo izostreni, zato bomo uživali v kuhnaričnih dobrotah. Zvečer popeljite partnerja v čarobni svet erotike. Nedelja, 11. julij: Dopoldne se potuhnite. Svetujem vam veliko previdnost v komunikaciji. Kaj hitro bi lahko povedali kaj preveč in pokvariti vzdušje. Bistveno bolj ugodna planetarna stika se obeta popoldne in zvečer. Ponedeljek, 12. julij: Začetek tedna bo dinamičen in] živahen, življenje bo dobilo pospešen utrip. Merkur v Dvojčkih bo poskrbel za pretok informacij in za pestrost različnih dogodkov. Mars nam bo s svojo pozicijo pomagal, da se bomo znati dobro organizirati. Torek, 13. julij: Dopoldne ne sprejemajte nobenih pomembnih odločitev, saj bo sposobnost presoje zmanjšana. Zvečer bosta Luna in Venera v prelepem objemu, zato je večer idealen za ljubezen ah spravo, če ste trenutno v sporu. Sreda, 14. julij: Ne podlegajte slutnjam in ne hranite notranjih strahov, da ne bi prerasli v kaj večjega. Vzrokov ne boste odkrili kar tako. Zato boste tudi težje izrazili tisti skrivni del svoje osebnosti, ki je ne pozna nihče drug, pravzaprav je uganka še vam samim. Astrologinja DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 IME VAJE SET PONOVITVE Počep 1-3 15-20 Upogib trupa z rotacijo 1 -3 15-20 Izpadni korak 1-3 15-20 Dvig nog leže 1-3 15-20 Odmik pokrčene noge 1 - 3 15-20 Dvig pokrčene noge 1-3 15-20 Kratek upogib trupa 1 -3 15-20 Izteg trupa 1 -3 15-20 V tabeli treninga je priporočeno število ponovitev, pri čemer je od vsakega posameznika odvisno, kako in koliko jih bo napravil. Trening ponovimo enkrat, dvakrat ali trikrat zaporedoma. Med ponovitvami programa si lahko omislimo do 2-mi-nutni šprint. Med serijami počivamo do 30 sekund, če hočemo visoko intenzivni trening, počitka ne upoštevamo. Med treningom obvezno pijemo vodo ah izotonični napitek. Po vadbi se ohladimo s hojo in raztegovanjem. Žetim vam vznemirljive počitnice in veliko užitkov pri vadbi, kjerkoli že boste. NM Nagradno vprašanje Med vadbo je potrebno nadomeščati tekočino. Kaj je priporočljivo piti? HUJSANJE I - 12 kg iMsačno «VD.iî.-sRJRNflT^ Í2//252 32 55,01 /519 3 5 KUPON TOP FIT REŠITEV: IME IN PRIIMEK:____________ ' NASLOV:_________ Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, dobitnika za 14-dnevno brezplačno vadbo v Senior klubu ali Fit-nosečnici v Top-Fitu, centru za zdravje in rekreacijo v Ipavčevi 22 v Celju. Aerobne vadbe so tek, hitra hoja, plavanje, kolesarjenje, veslanje... Ker nismo prejeli pravilnega odgovora, nagrade tokrat ne bomo podelili. 90.6 95.1 EŠIIlSl 95,9 100,3 Vsak teden zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. Letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 44 (če redno plačujete naročnino, vas bo Novi tednik stal mesečno le 1.300 SIT, če bi ga kupovali v prosti prodaji pa 1.500 SIT). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2004 s prilogo TV-OKNO! Vsak teden 48 barvnih strani televizijskega spi zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: bnljant 0,201 p bnljant 0,011 •iTMOZfl NOVO« Srebmina,nm trave ... modni nakit ADAMAS za vsa srca... i A l\ #l A ISE Žalec, Šlandrov trg 32 fcbJuufclVIJUMSI Celje, Ljubljanska 10 CMCelje V KfiZK£>ŠjU ČASft Slowatch Celje, CELEIAPARK - ure: Ornega, Rado, Longines, Gucci, Edox, Sector, Breil, R. Cavalli, Guess, S. Oliver, Benetton, Citizen, Casio. - nakit: Zlatarna Celje, Morellato, Breil. Velika izbira srebrnega nakita. Počitniške modne navihanke Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK metek nečesa, kar danes še ni »na modni sceni«, jutri pa morda že bo. Med ustvarjalkami novih oblačilnih vizij je bilo tudi nekaj mladih oblikovalk s Celjskega. Se bo izmed njih izluščila kakšna nova Urša Draž, Jana Pirečnik, Urška Drofenik? Upajmo, za prijazen poletni modni utrinek pa si poglejmo nekaj njihovih zamisli. Če ste mlade, bo morda katera izmed njih prebudila idejo tudi vam! Poigrajte se z blagom, že obstoječimi oblačili in novimi pla-stenji, dodatki, druženji ... Z veliko razigrane domišljije lahko sebi in drugim v veselje ustvarite svojstveno, sproščeno izvirno oblačilo za nepozabne poletne počitnice! Prav zdaj je namreč idealen čas za eksperimente v iskanju svojega stila! OD KOD PRAZNIKI? Ob zaključku študija je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalna modna revija študentov 4. letnika Oddelka za tekstilstvo na Naravo-slovno-tehniški fakulteti. Kar 37 mladih, poslej inženirjev oblikovanja tek-stilij in oblačil, se je predstavilo s samostojnimi kolekcijami. Modna steza je resnično zaživela,- zacvetela in mladostno frfotala po zaslugi inovativnih idej, ki so dokaz, da moda resnično niso le obleke. Moda je globalen fenomen s čedalje krajšo življenjsko dobo, v svoji hitro spreminjajoči se podobi pa postaja tudi vse bolj demokratična in zato kreativnemu posamezniku daje vse možnosti, da razvije svoj stil in individualno sporočilnost. Mladi oblikovalci so vsak na svoj način ujeli tekstilne površine in oblike oblačil oziroma detajlov ter tako ustvarili tisto, kar bi še včeraj označili kot nespre-I jemljivo v tehnološkem, ' estetskem in funkcionalnem smislu. Igrive, barvite, duhovite in navihane kreacije so prijazno vabile oko, da jih gleda drugače; kot za- Sv. Mohor in Fortunat Smo v obdobju svetniških dvojic, zato sta tokrat na vrsti svetnika, ki sta bila nekdaj na naših tleh zelo priljubljena, danes pa sta malce v ozadju. Praznujeta 12. julija. I Ime mučenca Mohorja je na Celjskem dokaj znano, predvsem po Mohorjevi družbi, ki jo poleg Celovca in Gorice najdemo tudi vknežjem mestu. Fortunat nam je manj domač, ima pa zato lepo ime, ki pomeni srečen ali blažen. Ta dva svetnika sta bila od leta 1031 zavetnika oglejskega patriarhata, njuno čaščenje pa razširjeno po vsem og-I lejskem in beneškem ozem-I lju. Tudi za Slovence sta ze-i lo pomembna, saj je iz Og-I leja, katerega sveti simbol sta svetnika, posvetila Slo-I vencem krščanska luč. Oglej je bil žarišče misijonskega delovanja med Slo-I venci južno od reke Drave, ki jo je Karel Veliki določil za mejo med oglejskim patriarhatom in salzburško nadškofijo. Zato se je čaščenje svetih Mohorja in For-tunata razširilo predvsem južno od Drave. Natanko petsto let, od 1461 do 1961, sta bila zavetnika Ljubljanske nadškofije (danes Ciril in Metod), še vedno pa sta njena drugotna patrona. Njun god je začela Cerkev praznovati šele konec 8. stoletja, ko se je pojavila legenda, ki je postavila na glavo ves Oglej in posredno tudi vse zahodne evropske pokrajine. Po tej legendi naj bi sv. Marko oznanjal vero v Ogleju, tam lastnoročno napisal svoj evangelij, vodenje škofije pa izročil v roke Hermagora-su - Mohorju, ki ga je nato sam sv. Peter posvetil v škofa. Hermagoras - Mohor naj bi pod cesarjem Neronom okoli leta 67 dal skupaj z diakonom Fortunatom življenje za Kristusa. Žal to izročilo ni resnično, saj v času sv. Marka, torej v 1. stoletju. Oglej še ni imel krščanske občine, hkrati pa je znano, da je Neron kristjane kruto preganjal le v Rimu, izven njega pa jih je pustil pri miru. Kdaj, če sploh, sta torej živela sv. Mohor in Fortunat? Raziskovalci so šele po dolgotrajnem razmisleku in pregledovanju martirologijev prišli do odkritja, kdo sta bila. Tako škof Mohor kot diakon Fortunat sta zabeležena v spominu škofije Sirmium (današnja Srem-ska Mitrovica). Mučeništvo naj bi prestala pod cesarjem Dioklecijanom leta 303. V času preseljevanja narodov (najbrž okoli leta 408) so njune posmrtne ostanke v skrbi, da jih zavarujejo pred oskrunitvijo poganskih čet, ki so šle skozi Srem, prenesli v Oglej. Tako sta Mohor in Fortunat postala znamenita oglejska mučenca. Zgodovinsko jedro o pravih mučencih pravi, da je bil Mohor lektor (nižji klerik) škofa v Singidunu, današnjem Beogradu. Leta 303 je pred preganjalci kristjanov zbežal v Sirmium, kjer je pred sodiščem na isti dan kot diakon Fortunat - 23. avgusta - pogumno pričal za g*1 ^rfH HMt&ailt prodaja komponent: OMEGA nitl Jflj MCA 13. V íílítf(U! i Kristusa. Njuno rojstvo za nebesa je bilo torej 23. avgusta, 12. julij pa je dan, ko se spominjamo samo prenosa njunih relikvij v še zdaj obstoječo stolnico v Ogle-ju. Krstni imeni današnjih svetnikov sta pri nas zelo redki. Iz njunih imen je izpeljanih več priimkov, kot so Moho-rič, Mohor, Mohar, Fortuna, Fortin ... V Sloveniji sta dve cerkvi sv. Mohorja in šestnajst cerkva sv. Mohorja in Fortunata. Ena najlepših in največjih je prav gotovo v Gornjem Gradu. Po svetnikih pa imajo imena tudi naši kraji oz. hribi Šmohor nad Laškim, Sv. Mohor ... Za konec pa še malce škodoželjna šaljiva ljudska pesmica: Na Kranjskem sonce sije, na Štajerskem toča bije. Lub svet Mo-hor-Fortunat, udari še na kranjsko plat. ZA AVTOMOBILISTE Octavia tudi na Kitajskem Tako kot večina drugih avtomobilskih tovarn se tudi Škoda odpravlja na Kitajsko. Kot se je dogovoril koncem Volkswagen, ki je lastnik Škode, naj bi tam prav kmalu začeli izdelovati oc-tavie tako v limuzinški kot karavanski različici. Kot računajo, naj bi v letu dni naredili do 70 tisoč octa-vij. V tovarni so se priprave na to že začele, saj je v Mlado Boleslav prišlo na izobraževanje 70 inženirjev, ki bodo dobili delo v novi tovarni. Mitsubishi se reorganizira DaimlerChrysler (DC) je pred časom sporočil, da se umika iz japonskega Mit-subishija, v katerem je imel skoraj 37-odstotni lastniški delež. Prav zato je Mitsubishi predstavil svoj program dela oziroma poslovanja v prihodnjem obdobju. Še naprej bodo sodelovali z DC, saj smart forfour in novi mitsu-bishi colt nastajata na skupni osnovi. Nadaljevali bodo tudi skupen razvoj osnove za avtomobil srednjega in višjega razreda. Po sedanjem načrtu naj bi se Mitsubishi izkopal iz izgube leta 2005 in pozitivno posloval leto kasneje, kar naj bi dosegal tudi tako, da bo za 17 odstotkov zmanjšal proizvodne zmogljivosti, zmanjšal število osnov, na katerih izdeluje avtomobile, in za povrhu upravo preselil iz Tokia v Kyoto. Do leta 2007 naj bi predstavili kar 16 novih avtomobilov. Pot nadaljujemo skupaj Slovenska zadružna kmetijska banka in Zveza hranilno kreditnih služb Slovenije sta povezani v Deželno banko Slovenije. Deželna banka Slovenije d.d. ohranja tradicijo zadružnih financ in skrb za razvoj podeželja, po poslovni politiki in strategiji razvoja pa je univerzalna banka, saj nudi bančne storitve vsem strukturam prebivalstva in gospodarstva. V Deželni banki Slovenije d.d. vlagamo v moderno in varno poslovanje ter širimo obseg bančnih storitev po vsej Sloveniji. V 19 poslovnih enotah z več kot 70 blagajniškimi mesti bomo komitentom Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije p.o. bančne in finančne storitve še bolj približali. Za dodatne informacije obiščite najbližjo poslovno enoto ali blagajniško mesto, s celotno ponudbo storitev pa se lahko seznanite tudi na spletni strani www.szkbanka.si Peugeot 407 je po sedanjem sistemu označevanja sedma generacija tega vozila. Peugeot spreminja označevanje Označevanje avtomobilov pri francoskem Peugeotu je bolj ali manj znano, saj je sistem s tremi številkami že dolgotrajen. Zdaj tovarna ta način spreminja. Konec leta bodo postavili na svetlo najmanjše vozilo, ki ga zdaj še označujejo s peugeo-tom 107; toda ko bo avto pripeljal na trg, bo imel oznako 1007. Načeloma to ne bo povzročilo velikih zapletov, pri Peugeotu pa pojasnjujejo, kaj je dosedanje označevanje pomenilo. Prva številka je označevala velikost modela, druga je bila vedno ničla in je predstavljala nekakšne vez med prvo in zadnjo oznako. Zadnja oznaka oziroma številka je označevala modelskd generacijo. To med drugim pomeni, da gre pri novem peugeotu 407 za sedmo generacijo tega vozila srednjega razreda. Deželna Banka Slovenije BMW serije 1 Eden najbolj pričakovanih avtomobilov v prihodnjem času bo vsekakor mali BMW oziroma BMW serije 1. Zdaj je že jasno, da se bo avto na trgih pojavil jeseni in bo najmanjši model v ponudbi bavarske avtomobilske tovarne. Del sestavnih delov si bo delil s prihodnjo serijo 3, zagotovo zadnjo večvodilsko premo in prednji del. Zanimivo je, da bo avto ohranil pogon na zadnji kolesni par, kar je v avtomobilih nižjega srednjega razreda redko. Vse kaže, da bodo vsaj na začetku vsi motorji štirivaljniki, začeli pa naj bi z 1,8-litrskim agregatom s 125 KM. S tem avtomobilom naj bi BMW zapeljal v golfov razred, ki ga kljub vsem zadregam še vedno dovolj dobro obvladuje prav omenjeni avtomobil. Septembra nova škoda octavia Na ženevskem avtomobilskem salonu je Škoda prvič pokazalo novo octavio, pe-tvratno kombilimuzino. Nova octavia se navzven ni veliko spremenila, je pa v novi podobi za 65 milimetrov daljša, poleg tega je prtljažnik večji za 32 litrov in zdaj meri res izjemnih 560 litrov. Notranjost je narejena bolj lično, vsekakor pa ni mogoče skriti povezave s koncernom Volkswagen, ki je lastnik Škode. Nova octavia bo na voljo v petih motornih izvedenkah. Osnovni motor bo 1,4-litrski štiri valj nik s 75 KM, sledila bosta dva 1,6-litr-ska motorja MPI oziroma FSI. Prvi bo ponu- jal 102, drugi pa 115 KM. Na voljo bosta tudi dva dizelska motorja, oba iz znane serije TDI. Prvi bo imel pri gibni prostornini 1,9 litra 105, drugi pa pri 2,0 litra 140 KM. Menjalnik je 5-stopenjski ročni, sledil bo tudi 6-stopenjski in seveda avtomatika. Kot kaže, se bo nova škoda octavia (na sliki) pri nas pojavila septembra, zato cene še niso znane. Letos naj bi naredili vsega 45 tisoč novih vozil, saj se bo vzporedno nadaljevala izdelava sedanje izvedenke. Za prihodnje leto napovedujejo še 4x4 pogon in karavansko varianto, glede najmočnejše različice RS pa menda še ni odločeno. VELIKA NAGRADNA IGRA NOVEGA TEDNIKA, RADIA CELJE IN CASINOJA CEUE PARAON^I ZAKLADI Poiščite eno od kart zmagovite kombinacije pokra tedna! Skrito kombinacijo bomo iskali vsak teden na Radiu Celje, srečneže, ki bodo kombinacijo odkrili, pa čakajo lepe nagrade! PRIHODNJI TEDEN POKER V DESETKAH Izpolnite kuponček Faraonovi zakladi in ga pošljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Sodelujte v radijski igri vsak torek med 11. in 12. uro! TOKRATNI NAGRAJENCI; Sonja Vidmar, Buče. Lilijana Vorina, Laško, Mira Kovač, Šentjur in Terezija Knez; Rogaška Slatina. 10 11 I2\ /13\ /14\ /15 19 20 23 24 C' ^ \ PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM AVTODEL1 DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA AVTO Ol AVTO CELJE d.d. Ipavčeva 21, 3000 Celje Avto Celje d.d., podjetje z dolgoletno tradicijo na področju servisiranja vozil, objavlja razpis za tri prosta delovna mesta AVTOMEHANIK (lahko tudi pripravnik), v prodajno servisnih centrih v Celju. Delovno razmerje se sklepa za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z življenjepisi sprejemamo na sedežu družbe AVTO CELJE d.d., Ipavčeva 21, 3000 Celje, v roku 8 dni. Iščemo mlade, nadarjene in motivirane sodelavce za delo v hitro rastoči dejavnosti. I Nudimo stimulativno plačo, možnost ■ napredovanja in kreativnega usposabljanja. J Zaželena velika samostojnost in vztrajnost. Potrdi HPiëS3Q Štiri generacije renaulta espace Tudi za chevrolet lacetti se v Sloveniji širi servisna mreža. Chevrolet se širi Milijonti renault espace Leta 1984 je francoski Renault postavil na cesto čudno vozilo po imenu espace. Nenavadna ni bila le oblika, še bolj zasnova. Renault espace je bil prvi veliki enoprostorski avtomobil na evropskem trgu. Avto je precej časa veljal za posebneža, saj je imel povsem ravno dno, pet ali sedem sedežev in bil je tudi razmeroma visok. Prvi espace je bil v celoti narejen iz kompozitnih snovi, da je bil lažji. Sprva je bil na prodaj z 2,0-litrskim bencinskim motorjem s 110 KM, čez nekaj mesecev pa so dodali še tur-bodizelski motor, ki je imel 88 KM. Leta 1984 so prodali vsega 2.703 avtomobile, kar je bila res skromna številka, ven- dar se je posel naslednje leto bistveno izboljšal in zato je espace začel nastajati v dveh tovarnah v Romoratinu in v Dieppu. Januarja 1988 so že prodali sto tisoč vozil in tedaj so avto tudi temeljito prenovili. Espace (prostor ah vesolje) je zdaj na voljo v četrti izvedbi in pred nedavnim je iz tovarne pripeljal milijonti izdelek. Mini kabriolet tudi kot cooper S Sloviti mini žanje v zadnjih dveh letih precejšen tržni uspeh. Pravzaprav ni posebno presenečenje, ker se je tovarna (v lasti nemškega BMW) odločila poslati na trg kabriolet-sko izvedenko. Zdaj tovarna ponuja še močnejšo motorno različico z oznako cooper S. Načeloma se od osnovne izvedenke bistveno ne razlikuje; razlika je predvsem pri motorju in zmogljivostih. Platnena streha je na voljo v treh različnih barvah, zapira oziroma odpira jo elektrika, kar se zgodi v kratkih 15 sekundah. Zloži se za zadnja sedeža, pri čemer se bistveno spremeni volumen prtljažnika (najmanj 120, največ 165 litrov, ob podrtih zadnjih sedežih pa tudi 605 litrov). Za pogon skrbi bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 1,6 litra in s 170 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti. To po tovarniških podatkih zadošča za največjo hitrost 215 km/h in pospešek 7,4 sekund do 100 km/h. ..„^ ^ _ PtUEtQT8QXiR 2,2HJi LH 2002 2.650.000 AVTO CkLJIE d d MBtffliiM 108 CPI 2,2 DI999/O01.99Q.000 Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje _ ^^^^eLM/J^KN^ IN še vedno do 40 vozil različnih znamk ' KREDITI * TIP VOZILA_IflMK «NA Y SIT _ FORD MONDEO 1 Si GIK 1998/99 1 449 000 RO+SO Opel astra sodi med najbolj vama vozila. Pet zvezdic za osem avtomobilov 407, saab 9-3convertible, toyota corolla verso, toyo-ta prius, VW-golf in volvo S40), drugi so jo odnesli rahlo slabše. Ob tem pri EURO NCAP ugotavljajo, da je dokaj slabo poskrbljeno za varnost pešcev v primeru trčenja. Očitno je, da se bo t. i. pasivna varnost pri avtomobilskih tovarnah v prihodnje razvijala v to smer, hkrati pa je povsem verjetno, da se bodo zvišala tudi druga merila. POTOVALNI KOVČKI IN PRTLJAŽNIKI Pri nas se je južnokorejski Daewoo preimenoval v Chevrolet (lastnik Daewooja je General Motors, ki ima v svoji lasti tudi ameriško avtomobilsko tovarno Chevrolet). Zdaj Chevrolet širi svojo prodajno in servisno mrežo, saj se bodo sedanjim prodajalcem in serviserjem pridružili še štirje, in sicer v Mariboru, Domžalah, Kranju in na Senovem. EURO NCAP je inštitu-cija, ki postaja v Evropi vse bolj pomembna, ko gre za varnost avtomobilov oziroma njihovih kupcev in tudi drugih udeležencev v prometu. Pred nedavnim so opravili preskusna trčenja z dokaj novimi avtomobili. Tako so skušali ugotoviti, ka- ko varni so BMW Z4, fiat dobio, honda jazz, opel astra in tigra, renault megane CC, peugeot 407, saab 9-3 convertible, toyota corolla verso in prius, VW-golf in volvo S40. Osem avtomobilov je dobilo po pet zvezdic, kar je ta hip najvišja možna ocena (opel astra, renault megane CC, peugeot "1 w TRGOVSKI LOKAM i JO STANOVANJ v površinah od 55 do 91 m2 Cena: 1.200.00EUR/m2 = 286.800.00S/T/m CEUE CELJE 540 m2 1930/1999 fena: f30.000 EUR = V_102 770 000 00 S/T \Cena: 375.000EUR = V_89 625 ooo no srr Miklošič. CEUE CEUE Leto izgradnje "tC ieto izgradnje/o 33.000.00 EUR ■ ITOL fami irhrrirr irtrnlnn Mirr řírnnnYnnnhi hrrriir ram nrhhrhimn mi. m m SKB BANKA D.D. CEUE, Sp. Hudinjo, Šmorjeta. Stanovanjsko hišo dvojček, 120 m1, novogradnja, 290 m' zemljišča, hiša je zgrajena do 3. podaljšane gradbene faze (okna, vrata, lasada), vsi priključki so na objektu, prodamo, cena 14,5 mio SIT. Telefon 041 629-514. 3111 HIŠO na Ostrožném, možnost menjave za bivalni vikend ali večje stanovanje, prodam. Telefon 041 628-674. 3147 VIKEND (dva ločena apartmaja po 40 m'), na odlični lokaciji, 3 km nad Lucijo pri Portorožu, prodam. Telefon 041 618-845. p POSLOVNI prostor v Celju, 90 m7, center, garažna hiša, 4. gradbena faza, prodamo za 1200 EUR/m'. Telefon 041 513-800, Matevž in telefon 041 668-562, Marjan. Marc Interieri d. o. o., Celovška 73, Ljubljana. n HUDINJA. Prodam obnovljeno vrstno hišo, 150 m2, vseljivo takoj, cena 21,5 mio SIT. Telefon 041 613-381. 3309 NA Žepini pri ljubečni prodam 2,5 ha njive in travnika, ravna lega. Cena po dogovoru. Telefon 031 574-247. 3366 »^■ki nepremičnine I 91 W36&425006 www.pgp-nepremicnine.com POČITNIŠKO hišo na Rogli prodamo. H0L d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. ž 365 NA robu naselja v Drešinji vasi prodam novo, nedokončano pritlično hišo. Telelon 041 389-238. 3446 NA lepi legi v okolici Dramelj prodom zazidalno parcelo, 825 m'. Telefon 051 321-925. 3448 ŠENTJUR, Nova vas. 50 m od ceste prodam več parcel. Telelon zvečer, (03) 548-5048. 3451 BIVALNI vikend, 3 km od izvoza avtoceste Dromlje, prodamo za 9.500.000 SIT. Telefon 041 595-630,031 585-803. NA lepi sončni legi blizu Dobrne prodam majhno posestvo, nova hiša in gospodarsko poslopje. Telelon 041 806-561. 3486 HIŠO z vsemi priključki, ob Mariborski cesti, prodom. Telefon 031 623444, (03) 541-2831,5777-008. 3481 NA zanimivi lokaciji na Dobrni prodam 3 parcele po 3000 m! ali v celoti, z možnostjo gradnje stanovanjskega objekta. Telefon 041 577-664. 3513 PARCELO z gradbenim dovoljenjem, 1300 m?, na južni strani, vsi komunalni priključki, lokacija izven naselja Lopata, prodam, cena 8,9 mio SIT. Telefon 051 316-202. 3523 KMETUO, 10,6 ha, nekaj gozda, v Širju pri Rimskih Toplicah, prodam, cena pS dogovoru. Telefon 041 926-167, 705-5087. i es? NA mimem kraju v okolici Laškega prodamo kmetijo, 12 ha, vse v enem kompleksu. Telefon (03) 5488-051, (03) 5488-081. 3547 VIRŠTANJ. Prodam bivalni vikend z vinsko kletjo, bivalna površina 55 m', kmečka peč s kaminom, WC, tuš, dostop asfalt, 6 km do Atomskih Toplic, parcela 5500 m', z vinogradom, približno 300 trsov, na sončnem gričku, z lepim razgledom. Telefon (03) 545-1189. 3558 ŠENTJUR, obrtna cona. Nedokončano stanovanjsko hišo s samostojno delavnico prodam. Telefon (03) 5741-545. Š475 STANOVANJSKO hišo v centru Vranskega, z urejeno dokumentacijo za lokal, prodam. Telefon po 20. uri, 051 342-062. 2389 NA Tinskem prodam hišo s 35 a zemlje in malim gospodarskim poslopjem. Telefon 041 959-388. 3573 CEUE. Prodam atrijsko hišo, 165 m!, skupaj parcela 500 m2, končana 4. gradbeno laza, mirna in urejena soseska. Telelon 031 652-463. 3591 ŽALEC, center. V novem poslovnem objektu oddam ali prodam finalizirane prostore, velikost 75 in 36 m1, za pisarne ali podobno dejovnost. Telefon 041 678-250. 3589 HIŠO v Preboldu, letnik 1970, 253 m2 « parcela 1280 m2, priključki: telefon, kabelska tv, centralno-kombinirana, lokacijo 3 km od AC, vseljivo takoj, cena 19 mio SIT, prodam. Telelon 031868492. 3604 ZAZIDLJIVO parcelo, 4000 m2, na izredni lokaciji, v Podvinu pri Polzeli, leži ob cesti na goro Oljko in ima čudovit razgled na podvinski jez na Savinji in Savinjske Alpe, prodam. Telefon 5720635, Tajnšek. je _kupim_ MANJŠO hišo ali nadomestno gradnjo, do 15 km iz Celja, izven urbanih naselij, kupim. Telefon 041 284482. 3255 KMETUO, približno 2 ha, v okolici-10 lan iz Celja, kupim. Telefon 041 377-753. 3411 ZAZIDALNO parcelo, 700 do 1000 m2, lokacija Celje-Žalec, kupim. Telefon 041 794-571. 3572 oddam V NAJEM oddamo poslovne prostore v velikosti 77 m2 (proizvodna ali storitvena dejavnost) in poslovne prostore, ločene, v skupni velikosti 207 m2, podjetja Sevs d. 0.0., na lokaciji Bežigrajska cesta 2, Celje (nasproti Interspara). Prostori so na voljo takoj. Vse informacije po telefonu 041693416, g. Germek. n POSLOVNE prostore (približno 200 m2), s pripadajočim parkiriščem, na prometni točki, primerne za avtomehanično ali trgovinsko dejavnost ali skladišče, oddamo v najem. Telelon (03) 70564)03, 041 693-699. 31863187 BUNGALOVv Puli, za 6 oseb, plaža oddaljena 250 m, zelo ugodno oddam. Telefon 041 240-697. 3463 POLOVICO hiše z vrtom oddam v najem. Cena po dogovoru. Anton Springer, Medlog 5, Celje. 3578 najamem POŠTENA družina vzame v najem hišo. Vzdrževanje zagotovljeno. Telefon 040 753-896. 3608 STANOVANJE prodam UUBUANA-Šiško-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m2, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, video-fon, CTV, brez posrednikov, prodamo, cena brez opreme 526.000 SIT/m'. Telefon 040 206-666. p UUBLJANA-ŠiškfrOravlje. Stanovanje, 140 m2, novogradnja, razpored po želji, lastni vhod, vseljivo 01/2005, ceno za 4. gradbeno fazo 382.500 SIT/m2, prodamo brez posrednikov. Telefon 040 206-666. p Male oglase sprejemamo osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. MOTORNA VOZILA prodam RENAULT twingo 1,2, letnik 1999,80.000 km, črne barve, z dodatno opremo, prodamo. Telefon 031 259-415. 3484 RENAULT 19 GTD diesel, letnik 1990, ugodno prodam. Telefon 031 607-592. 3531 •m—; Sami izberite idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi. www.skb.si l^ti tžf SKB BASKA D.D. AX caban 1,1, letnik 1994, prevoženih 100.000 km, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Telelon 041 619-907. 3530 DAEWOO nexia GL, letnik 1997, prevoženih 100.000 km, avtoradio, tonirana steklo, prodam. Telefon 041 426439. 3529 FORD fiesta 1,4 CU, letnik 92, reg. do 6/11, prodam, cena po dogovoru. Telelon 041 94M73. L 629 CITROEN AX 1,1 i first, letnik 95, reg. do 23. 2. 2005, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 836-228. Ô468 MERCEDES 814, letnik 90, keson s cerado, dolžina 6,20 m, vozen, reg., ugodno prodam. Telefon 041 628-766. 3557 MERCEDES 813, letnik 77, keson s cerado, dolžina 6,20 m, v voznem stanju, možno tudi po delih, ugodno prodam. Telefon 041 628-766. 3557 GOLF IV 1,416 v, letnik 9/1998, prevoženih 85.000 km, prodam za 1.720.000 SIT. Telefon 041 717-220. L448 PASSAT karavan 1,8 CL, letnik 95, prodam. Telefon 041 233-973. 3587 DAIHATSU charade TD, letnik 90, prodam. Telefon 031 520-247. 3588 R 5 five, letnik 95, lepo ohranjen, prodom, cena po dogovoru. Telefon 5771-692, 031 235-372. 3593 AX 1,1, letnik 90, pet vrat, prodam, cena po dogovoru. Telelon 041 432-962. AX 1,4 diesel, letnik 91, dobro ohranjen, prodam, cena po dogovoru. Telefon 051 305461. 3600 DAEWOO mafiz, 98/12,87.000 km, prvi lastnik, seno volan, airbag, električna stekla, radio, zadnji spojler, ugodno prodam. Telelon 040 836-864. 3602 OSEBNI avto Seat Ibiza, letnik 1993, rdeče barve, prodam. Telefon 041 725-757. Š481 _kupim_ OSEBNA vozila, letnik 86-04, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 208-144. 3599 STROJI prodam HIDRAVLIČNI cilinder za samonakladalno prikolico, komplet s cevjo in ventilom, nov, prodam za 17.000 SIT. Telelon 031 637-317. Š405 SAM0NAKIADALK0 Sip 19, tračni obračalnik 2,20 in puhalnik Tajfun, na kardan, prodam. Telefon (03) 5794-289.3425 TRAKTOR Kararo, 64 KM, prednjo kosilnico Fela 225, prodam. Telelon 051 321-925. 3448 0BIRALNI stroj Aleks 5 prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 779-710.2379 KOSILNICO Rapid, z rezervnim motorjem, dolžina rezila 1 m, ugodno prodam ali menjam zo drva. Telefon 5743-055. 3534 TRAKTOR Fiat Štore 302, letnik 1980 in kosilnico Alpina, generalno obnovljeno, prodom. Telefon (03) 5731-090, 040 611-195. L 643 TRAKTOR TV 420, letnik 86, prodam. Telefon 03149M21. ž 393 POSEST prodam IZOLA. Hišo, 135 m', pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska, z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirano, za zahtevnejše kupce, prodamo brez posrednikov. Cena 605.000 SIT/m2. Telefon 040 206-666. p HIŠO v Trnovljah pri Celju prodam. Telefon 041619-561. 3092 Cena: 1.500,00EUR/m2 = 358.500,00SlT/m2 PISARNIŠKI PROSTORI vpovršinah od44 do 405 m2. Cena: 1.200.00EUR/m2 = 286.800.00SIT/m2 29 STANOVANJ v površinah od 70 do 135m2 l Cena: 1.190.00EUR/m2 = 284.410.00SlT/m2 .:03/5419099; 051/305432 idealno bivališče. Stanovanjski kredit vam priskrbimo mi. www.skb.si SKB BANKA D.9. Ijeno, vseljivo takoj, prodamo brez posrednikov, ceno 355.500 SIT/m2. Telefon 040 206-666. p NOVO dvosobno stanovanje na Glaziji, 77 m2, z balkonom in teraso, prodamo. Telefon 041624060. Viba d. o. o., Novo Celje 9,3301 Petrovče. n IZOLA. Dvo in večsobno stanovanje, novogradnja, urejena zemljiško knjižna lastnina, prodom. Telefon 041 211-889. p NOVO stanovanje, 84 m2, na Glaziji v Celju, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d.o.o,Hmeljarska 1,3310Žalec, n TRISOBNO obnovljeno stanovanje v Fořtovi v Velenju prodamo. Telefon 031 807-009, Martin d. o.o, Hmeljarska 1,3310 Žalec n NOV aportmo na mariborskem Pohorju, Bolfeng, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d. 0.0, Hmeljarska 1,3310 Žalec V Novi vasi prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje, veliko 71 m3, staro 26 let, z opremljeno kuhinjo. Cena: 12.400,00 SIT^ ÏSXI+-— K Natančne informačně prejmete v naši pisar dnevno od 9. do 16. u-e.j TRISOBNO stanovanje, 80 m2, v naselju Gorica, Velenje, prodamo. Telefon (03) 7132-617, Martin d. o. o, Hmeljarsko I, 3310 Žalec n CEDE, Plava laguna. Trisobno stanovanje, 71 m2, popolnoma prenovljeno (nova PVC okna, nova kopalnica * WC) in opremljeno trisobno stanovanje v 9. nadstropju ugodno prodam. Telefon 041623-246. »3lzb«i.»i 3493 CEUE, Hudinjo. Stanovanje v urejenem bloku, 60 m2, prodam. Telefon 041 457-557,(03)5413-921. 3553 DVOSOBNO stanovanje in garažo prodam 1 na Bregu v Celju. Telefon 041 831-633. 3556 MALI OGLASI - INFORMACIJE izberi.® mn 031-342-118. 42-63-122 PROMETZ NEPREMIČNNAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENfTVE ŽALEC - Čopova. 2 ss. 58 m2. 5. nadstr, opremljeno, najem: 180 EUR • 2 varščini NOVA VAS - Saranovičeva. 71,60 m1 (bruto 80.59 m'). 3. nadstr/4, I. 1955, cena: 11.500.000 SIT CEUE - CENTER (Miklošičeva) stolpnica -131.5 m1. 3. nads/11. cena: 20.200.000 SIT (650 EUR/m1). možnost ureditve dveh V LAŠKEM (Debro) prodom delno opremljeno dvosobno stanovanje, 56 m!, 4. nod-stropje. Telefon 041 269-880. 2313 TRISOBNO stanovanje v centru Vojnika, 62 . m', prodam. Telefon 051 325-513. STANOVANJE na Hudinji, 48,5 m\ prodam. Telefon 031 494-643. 3584 (BJE, Škapinova. Dvosobno stanovanje, 60 m!, vsi priključki, 3. nadstiopje, leto 1981, prodam. Telefon 041 864-805. 3595 DVOINPOLSOBNO stanovanje z balkonom, 58 m!, v Celju, Na otoku, piodam. Telefon 031631-904. 3603 Novozgrajeno komfortno enosobno stanovanje s teraso v centru Celja. 64.02 m', prodamo. Tel.: 041/608 364. EN0INP0LS0BN0 stanovanje, 53 m', v Celju, Nova vas, v 4. nadstropju, prodamo. Telefon 041 616-782. 3611 oddam MtfTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. UUBUANA-Šiško-Dravlje. Stanovanje, 29 do 34 m!, vila blok, novo, popolnoma opremljeno, mima okolica, klimo, video-fon, CTV, brez posrednikov, oddomo, mesečna najemnina 3.550 SIT/m'. Ljubljana. Telefon 040 206-666. p SAVUDRUA. Oddomo udobne klimatizirane apartmaje za štiri, tri ali dve osebi, blizu obale. Do 25. junija in po 20. avgustu popust. Telefon 041 311 -878. 2739 1 DALMACIJI, Sukošan pri Zadru, oddamo (mistične sobe, 50 m od moija, 100 m od glavne plaže, ugodno, nočitev z zajtrkom, večerja po dogovoru. Informacije in rezervacije po telefonu 00385 9153-19064,00385233-93129. 2360 APARTMAJE v okoliti Zadra, Nina, lOOmod morja, ugodno oddamo. Telefon 041 440-998, www.posluh.hr/vrsi/. p APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611,041 476-104. APARTMA, 4 do 6 ležišč, na morju, hrvaška Stinica pri Jablonců, oddam za poletne počitnice. Telefon 041 731-737. 3432 V CELJU oddam v najem opremljeno garso- niéro, s 1. oktobrom. Infoimacije 00385 91786-3243 ali 031 843-545. 3440 ENOSOBNO stanovanje v centru Celja oddam eni osebi. Informacije zvečer, (03) 548-5048. 3451 DVOSOBNO stanovanje, 3 km iz Celja, oddam. Telefon 5777-163. 3543 V PIRANU oddom popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje, ugodna cena. Telefon 040 245454. 3545 Male oglase sprejemamo na oglasnem oddelku NT & RC d.o.o Prešernova 19, Celje od ponedeljka do petka od 7.30 do 17., ob sobotah od 8. do 12. ure. Zadnji dan za oddajo oglasa za četrtek je ponedeljek do 17. ure. ENOSOBNO stanovanje v Celju, na Otoku, oddam, obvezna varščina. Telefon (03) 490-3590. 3551 PIRAN. Blizu morja oddamo klimatiziran in opremljen apartma za 2 osebi. Prost termin od 8. do 16.7. in od 8.8. naprej. Ugodna ceno. Telefon 051 346-499. 382 NA Otoku oddam v najem enosobno stanovanje. Telefon 5722-579, po 15. uri. 3560 STANOVANJE, 56 m', dvosobno, v Debru, oddam v najem. Telefon 031 868-201. L 649 OTOK Ugljan, Kukljka. 2,4 ali 6-posteljni apartmaji ob morju, oddam. Telefon 00385 23 373-694,00385 23 91 500-6550, g. Teofilovit. 3609 OTOK Ugljan, Kukljica. Ob plaži oddam nove 4-posteljne apartmaje. Telefon 00385 23 373-443,00385 23 98 980-5317, g. Kardum. 3609 OPREMA prodam KAVČ, dva fotelja, kombiniran hladilnik, zamrzovalno omaro, 6 predalov, spalnico, sedežno garnituro, garderobno omaro, štedilnik, 3 ♦ 1 in 4+2, prodom. Telefon 041415412. 3318 HLADILNIK in zamrzovalnik ugodno prodam. Telefon (03) 809-0470, zvečer. 3489 DVE otroški postelji z jogijem, za dvojčke, prodom. Telefon 041 815-116. 3485 TRI otroške stole Trip trap prodam po 5.000 SIT. Telefon (03) 492-7556. 3546 STARINSKO omaro, posteljo in leseno skrinjo prodam.Telefon031 450-172. Ž383 kupim RABUEN0 pohištvo, belo tehniko odkupim po simbolični ceni. Telefon 041 623-925. 3316 ODVEČNO rabljeno pohištvo, belo tehniko, kupim. Telefon 041 490-189. 3318 GRADBENI MATERIAL prodam REZAN les, opaž, bruna prodam in dostavim. Telefon 041 451-677, 070 451-677. p BUKOVI briketi, visokokalorični, za vse vrste peň, ugodno naprodaj, dostava. Telefon 051318-590. Š444 DRVA, metrska in razžagana, mešana in bukova, brezplačna dostava do 25 km, prodom. Telefon 031 269-856. Š471 iizzjy^rziii RABLJENO strešno opeko Bobrovec kupim. Telefon 5774-043. 3532 ŽIVALI prodam DALMATINCE, mladiče, čistokrvne, brez rodovnika, stare 6 tednov, prodam, cena 25.000 SIT. Telefon 031 340-530,041 678-087. 3237 JARKICE, rjave, grahaste in črne ter peteline zo zakol ugodno prodam. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472-070,031 461-798. 2817 Zdravljica POŠLJIMO 2 MILIJONA RA Nazdravimo vsem narodom Evrope, pošljimo 2 milijona razglednic in odprimo srca prijateljem, znancem, sorodnikom in poslovnim partnerjem, s katerimi odslej gradimo skupno prihodnost. Izkupiček projekta je namenjen perspektivnim športnikom in športnikom invalidom. Serije petih razglednic, z že plačano poštnino za Evropo, dobite v vseh enotah Pošte Slovenije, prodajalnah Mercator in na bencinskih servisih OMV Istrabenz. Cena kompleta je 1000 SIT. Slovenija POŽ.IVLJA ro SLOVEN U A NESNICE, rjave, grahaste, črne, zagotovljena takojšnja nesnost, možnost brezplačne dostave na dom, prodamo. Telefon (02)5821-401. p PRAŠIČE, težke od 20 do 150 kg, prodam. Možen prevoz. Telefon (03) 5823-229, 041 656-078. 3176 PRAŠIČE, od lOOdo 160 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. 3353 DVA bikca (b, čb/rh), stara 10 dni, prodam. Telefon 031 703-799. 3456 TELICO simentalko, rjavo, staro eno leto, za zakol, prodam. Telefon 5793-625. 3459 JAGENJČKE za nadaljnjo rejo ali zakol prodom. Telefon 041 714-968,(03)5772-782. 3512 ČISTOKRVNE šnovcerje, brez dokumentov, stare 10 tednov, prodam. Telefon 041 559-480. 3517 MEŠANCE, stare 2 meseca, veliki šnavcer in labradorec, zelo ugodno prodom. Telefon 031 833-618. 3517 DVE teliti sivki, stari 6 mesecev, prodam. Telefon 5886-190. 3518 KRAVO simentalko, po tretji telitvi, dobro mlekarico, vajeno paše, možna tudi menjava za telička, okolica Laškega, prodamo. Telefon 031 521-646. L 633 DVA jagenjčka prodam. Telefon 041 369- 397. L 627 PRAŠIČKE, stare 8 tednov, prodam. Telefon 031 262-182. 3533 KOKER španjela, starega 3 leta, ugodno prodam. Telefon (03) 5793-374.Š467 PSA, pasma novofundlandec, starega leto in pol, prodam. Telefon 041 523-968. 3550 ŽREBIC0, slovensko hladnokrvna pasma in žrebca mešanca, lipicanec arabec, stara leto in pol, prodam. Telefon 5739-044, 051 219-910. L639 640 TELICO sivko, po izbiri, težko 260 do 310 kg, prodam. Telefon 5728-352. 2 384 >0 objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve. Prijateljsko posredujen NAJHITREJŠI KREDIT PE Miklošičeva 1, Celje. 49-22-963 CEUE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 d.o.o. Proizvodnja strojev in orodij ter predelava gume in plastike Cesta ob železnici 1, 3310 ŽALEC Tel.: 03^713-30-50 Fax: 03/713-30-60 objavlja zaradi razširitve prosta delovna mesta za: 1. OPERATER (programer) CNC žične in CNC potopne erozije 2. OPERATER (programer) na CNC obdelovalnih strojih 3. BRUSILEC na ploskovnem in okroglem brušenju 4. ORODJAR - zaključna dela Zaželene so delovne izkušnje na področju orodjarstva, sposobnost samostojnega deia, kreativnost, natančnost, komunikativnost in več let delovnih izkušenj, pri začetnikih pa najmanj osnovna spretnost z računalnikom in predvsem želja po delu na CNC strojih za kovino. 5. VODJA ODDELKA KOVIN 6. VODJA PROJEKTOV Zaželene so delovne izkušnje s 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika in znanje računalništva. Prijave s kratkim opisom del, ki ste jih do sedaj opravljali, pošljite ali osebno prinesite v roku 8 dni po objavi razpisa. QUALITA d.o.o. Šlandrova ulica 26, Rogaška Slatina • V Poslovni enoti Celje imamo še razpoložljive kapacitete malic, katere vam pripeljemo v vaše podjetje. Malice tudi razdelimo in počistimo. • Nudimo tudi dostavo hrane za razne priložnosti. • V upravni zgradbi bivšega Topra dajemo v najem dva večja prostora (2 x cca 200 m2). ZA POSLOVNO ENOTO CEUE zaposlimo KVALIFICIRANO/IZKUŠENO KUHARICO za pripravo malic in jedi po naročilu. Informacije na tel.: 031 537 262. PODJETJE M.and-Link d. o. o., Podjavorškova l, 3000 Celje redno zaposli osebo za pomoč v administraciji. Informacije od 8. do 16. ure, telefon (03) 428-2071. ŠTUDENTU Potrebujemo vašo pomoč, lakoj. Možnost pridobitve štipendije. Informacije od 8. do 16. ure, telefon (03) 428-2071. M.and-Link d. o. o., Podjavorškova 1,3000 Celje. 3577 Prostovoljno gasilsko društvo Drešinja vas 4/a. 3301 Petrovče išče hišnika Stanovanje v gasilskem domu. Pisne ponudbe sprejemamo do 30. 7.2004 na gornji naslov. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. Oddamo v najem prostor za garažo ali skladišče. GSM: 041 783275. PRILOŽNOST se rodi iz odgovorne neodvisnosti in v svetu prodaje so vaše možnosti neomejene. Res pa je, da morate biti delavni, organizirani, disciplinirani, navdušeni in polni močne volje. Osebni dohodek je od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 041 677-467. Anistar, Anica Špoljar s. p., Vojkova 7,3000 Celje, n IŠČEM zaposlitev - manjša gradbena dela. Telefon 031 808-221. 3575 IŠČEM delo v gospodinjstvu, možno kar koli. Telefon 031 276-509. 3561 ZAPOSLIMO mizarja za nedoločen čas. Mizarstvo Planinšec s. p., Mariborska 153, 3000 Celje, telefon 041 697-296.3585 NATAKARJA za delo v restavraciji in pizzeri-ji, na relaciji Rimske Toplice-Hrastnik, zaposlimo. Telefon 041 322-889,(03) 5648-043. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, Laško. 3eo7 PRALNE stroje, hladilnike, štedilnike popravljamo hitro in kakovostno. Gorenje, Indesit, Ariston, Whirlpool, Elektrolux. Anton Kitek s. p., Kasaze 107 g, 3301 Petrovče, telefon 714-0116, 041 767-862,041 632-660,031 632-660. 2402 KNAUF, izdelava mansard, predelnih sten in beljenje. Ugodno. Telefon 031 570-534. Zaključna dela v gradbeništvu, Marcel Hernavs s. p., Pongrac 138, Griže. 2881 HITRI krediti. Telefon (03) 5410-118,041 578-556. Share d.o.o., Mariborsko 7, Celje. KOMPLETNE adaptacije kopalnic, stanovanj, popravila vodovodnih instalacij. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20,3000 Celje. Telefon 041 826-594. 3086 UGODNO nudimo krovsko kleparska dela z vsemi vrstami kritin, barvanje napušča ter razna manjša popravila ostrešja. Telefon 041 417-749, (03) 7055-006. Kovinex EP d. 0.0., Vransko 10,3305 Vransko. ž 343 PARKETARSTV0 Mravljico, Zlatko Pfeifer s. p., Medlog 23 a, Celje, vam po konkurenčnih cenah položi vse vrste parketa in laminata, obnovimo tudi stari parket. Telefon 040 899-969. 3247 VODENJE poslovnih knjig nudimo za mala podjetja in obrtnike. Telefon (03) 752-1077. 3265 PREVOZI Boris Zorman s. p., Tkalska 3 c, Celje s 15. 7. 2004 ne opravljam več s. p. V Celju in širši okolici iščemo vztrajne terenske sodelavce z dobroto v srcu in iskrico v očeh. Prijave na tel.: 04 201 39 30 ob delavnikih dopoldan. Zavod VID, Planina 3,4000 Kranj Zaposlimo natakarico, simpatično in komunikativno za delo v prijetnem dnevnem lokalu v Petrovčah. Tel.: 041 418 075. V AVGUSTU iščem za nekaj dni prostor v kampu ali hišicah v Termah Olimje. Ponudbe po telefonu (03) 5718-360, 041219-745. ž 378 BRALCE in bralke prosim, če mi kdo odda kakšno rabljeno kuhinjsko pohištvo, žensko, moško športno obutev, 40-41. Telefon 031 593-887. 3488 GOSPO iz okolice Dramelj prosim za čitljivo številko mobitela, za oglas pod šifro B KATEG0RUA. 3483 KRČME ŽILE? Tel.: 05 640 02 33 _dr. J. Zimmerman. Koper_ POHIŠTVO za otroško sobo prodam. Podarim dvoje koles. Telefon 031 234-734. Š465 tinškov 13, Hudinja, Celje. Telefon 041 629-644,5414-311. 3070 hah, prelaganje opeke, montaža žlebov. Jože Kline s. p., Gledališki Irg 7, Celje. Telefon 041 736-229. 3125 ZAHVALA Po kratki in kruti bolezni nas je za vedno zapustil ljubi mož, oči, sin in brat BOZO SECKI iz Žalca Iz srca in iskreno se zahvaljujemo vsem iskrenim prijateljem, sorodnikom, znancem in sodelavcem ter kooperantom podjetja Veko Velenje za izkazano spoštovanje in pomoč v težkih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej najlepša hvala. Tatjana, Tea, mama Fanika in Ivo z družino. Ť Bilo mi je, kakor ob slovesu. A bilo mije, kakor ljudem, ko spoznajo, da še niso končali poti in se ozirajo po zvezdah. (Jože Šmit) V SPOMIN dragemu ROMANU POGLADIČU Zelo boleča je ločitev, dragi Roman, od te, toda ljubezni v srcu odvzeti ne more nihče. V naših srcih še živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam skupaj smo v nemi bolečini, z žalostjo in lepimi spomini. V SPOMIN FRANCU OSETU Mineva eno leto žalosti, kar te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu. Z ljubeznijo: tvoji najdražji. mog, olje. Garancijo za peči ,e 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011. 3598 FIRMA Lunica, Olivera Mirkovič s. p., Cigale-tova 6, Celje, je dne 1.7.2004 prenehala s poslovanjem. 3555 BAGAT servis šivalnih strojev, likalnikov in prodaja novih 1er rabljenih strojev. Darko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Telefon 7103-144. ž3so KRAVO, drugega teleta, brejo 8 do 9 mesecev, pašno, kupim. Prodam konjsko sedlo. Telefon 051324-356. Š466 PRAKRISTJANI v Univerzalnem življenju vabijo v kozmično življenjsko šolo, ki je vsako nedeljo ob 10. uri v prostorih restavracije Majolka, Prešernova 3, Celje. To nedeljo bo na sporedu originalni posnetek Božjega razodetja. Vstop je prOSt. 3317 TLAKOVANJE, polaganje robnikov, kanalizacije, odvodnjavanje, gradnja opornih zidov, strojni izkopi. Jostss d. n. 0., Javor-jeva 4,3000 Celje. Telefon 041644-931. E_ A. 090 44 17 KLIMATSKE naprave servisiramo, dobavlja mo in montiramo. Nudimo tudi servi! hladilnikov, zamrzovalnikov in ostalih hladilnih naprav. Telefon 041 414-078.1 Janez Baumkirher s. p., Polana, Jurkloj šter. J KOMBI prevozi lovora, selitve in ostató Pomoč prevozi, Aleš Grum s. p., Kidričevi 1,3310 Žalec. ž 3d 90.6 95,1 l;U»][»I«MiH 95,9 100,3 INFORMACIJE Bolečino se da skriti, tudi solze je moč zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica botra in nečaka CVETKA VASLETA s Ponikve pri Žalcu (11.5.1953-23.6.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekali tolažilne besede ter darovali sveče, cvetje in za sv. maše. Hvala sodelavcem Ere Velenje, Izletnika Celje, osebju bolnišnice Topolšica, dr. Rijavcu in dr. Rusu. Hvala Gasilskemu društvu Ponikva in vsem ostalim gasilcem. Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in avtopre-voznjkom s Ponikve. Iskrena hvala govornikom g. I. Jelen, M. Jelen, ge. Strahovnik, g. Lesjaku in g. Pasariču za besede slovesa in častni straži. Hvala tudi moškemu pevskemu zboru Ponikva za odpete žalostinke, orglar-kam in violinistki. Hvala g. Kraševcu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. V globoki žalosti: vsi njegovi. Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih in skrbnih rok. Zdaj mirno in brez skrbi boš spal, a v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljvi izgubi našega dragega in skrbnega ata, starega ata, pradedka, tasta in strica MIHE PERTINAČA iz Šentruperta nad Laškim (1913-2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v ležkih trenutkih pomagali, darovali cvetje, sveče in za sv. maše in izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala sodelavcem Opeka Kranj Štore, PGD Šentrupert, govornikoma Jožetu Maroku in Jožetu Kaplu za poslovilne besede, g. župniku Jožetu Muršcu za lepo opravljen obred, našim pevcem za lepo odpete pesmi, godbi Železarne Štore in glasbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek za lepo opravljene storitve. Žalujoči: sin Stanko z družino, hčerka Fanika z družino, sin Jože z družino ter vnuki in vnukinje z družinami. Tvoje srce je obstalo, zvon v slovo ti je zapel, vrzel za tabo bo ostala, spomin za vedno bo živel ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice, tašče, svakinje in tete ZOFIJE KOTNIK iz Griž 69 (20.2.1936-28.5.2004) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu Juteksa za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Prav lepa hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu Ograjenšku za odigrano Tišino in pevcem za zapete žalostinke. Enako hvala tudi KS Griže ter vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje ob slovesu. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči vsi njeni. H Poštenost, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Rada bi še živela in nas rada imela. Zdaj boš mirno spala, i v naših srcih boš za vedno ostala. V SPOMIN ANICI KOBALE iz Drapšinove ulice 5 a v Celju (13.7.1923-8.7.2003) 8. julija mineva eno leto, kar nas je za vedno zapustila naša ljubljena, zlata mamica, stara mama, prababica, žena, sestra, teta in tašča. Žalujoče hčerke z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija AVGUSTA KRANJCA iz Lopatnika pri Velenju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebej iskrena hvala dr. Kramarjevi iz bolnišnice Topolšica za lajšanje njegove bolezni, obenem tudi Rudniku Velenje ter pogrebni službi Usar. Žalujoči: Roman, Franc, Gustek, Sonja, Zlatka, vnuki in pravnuki. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in LEOPOLDA MLAKARJA iz Petrovč 261 (13.11.1923-25.6.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mu na njegovi zadnji poti izkazali spoštovanje. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter izražena sožalja. Žalujoči: žena in vsi njegovi. Mt ZAHVALA Zapustila nas je METKA ŠUFLAJ iz Šentjanža nad Štorami 8 (1960-2004) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaš-čanom, prijateljem in znancem za pomoč in izražena sožalja. Hvala tudi Policijski postaji Celje in kolektivu In-terspara. Vsi njeni. Ljubezen, delo, skrb, trpljenje tvoje je bilo življenje. Nam ostala je zdaj praznina in velika bolečina, nas tako na hitro zapustila, v naših srcih boš ostala, i nas s pridnostjo in veselim srcem obdarovala. Zato ti, mama, hvala. ko ZAHVALA V 79. letu nas je nenadoma zapustila HEDVIKA PADEŽNIK roj. Guček iz Lahomnega 50 (20.11.1925-29.6.2004) Ob nenadni izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sosedom Verici, Karliju in Robiju Cepuš za požrtvovalno pomoč, reševalni ekipi ZD Laško, dr. Grasselli, reševalcu Alešu Šanci in tehniku Borisu Ojsteršku, ki so s hitro intervencijo in vztrajnostjo hoteli ohraniti življenje naše mame. Hvala tudi patronažni službi, posebej sestri Zaliki za obiske na domu. Iz srca hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. I Ivala pogrebni službi Komunale Laško, kolektivu Komunale Laško, kolektivu KZ Laško, kolektivu Pekarne Laško, bivšim sodelavkam Zavarovalnice Triglav, g. dekanu za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Mastnaku za zaigrano Tišino. Posebna hvala g. Matjažu Piklu za poslovilne besede, organizacijo in vso pomoč. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: hčerki Heda in Nada, sinova Vinko in Janko z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo. -- jaTOLIČVIDRGAR iz Petrovč ROJSTVA dečka Celje V celjski porodnišnici so rodile: 24. 6.: Sabina ROŽEN iz Celja - dečka, Andreja SKALICKÝ iz Celja - dečka, Petra ZVER iz Celja - dečka dvojčka, Valerija BRAČIČ iz Loč -deklico, Tanja CENCEU iz Planine pri Sevnici - deklico, Irena MANDELC iz Šmartna ob Paki - deklico. 25. 6.: Nataša HERODEŽ iz Šempetra - deklico, Darja PAČNIK iz Nove cerkve - deklico, Polonca KERALJ iz Polzele - deklico, Jana PU-GELJ iz Velenja - dečka, Mateja REBERNIK iz Braslovč -deklico. 26.6.: Katja GOBEC iz Celja - deklico, Tatjana HODŽIČ iz Velenja - deklico, Klavdija GERDINA iz Šentjanža -dečka, Magda MLAKAR iz Štor - dečka, Tanja LEBENI-ČNIK iz Vranskega - dečka, Zdenka ROBIČ iz Ljubna -deklico. 27. 6.: Nežika STRMČNIK iz Luč - deklico. 28. 6.: Estera GOLO-GRANC iz Celja - deklico, Lučka PALIR MAVRIČ iz Šentjurja - deklico, Jožica ČVAN iz Vranskega - deklico, Damjana KRHLANKO iz Celja - deklico, Štefanija MLINAR iz Rečice ob Savinji - deklico, Tjaša JESIH iz Podplata - deklico. 29. 6.: Ines VERBIČ iz Velenja - deklico, Simona TR-BOVC iz Dramelj - deklico. 30. 6.: Branka ZABASU iz Loke pri Zidanem Mostu -dečka, Nataša SITER iz Šentjurja - dečka. 1. 7.: Klara DREV iz Griž -dečka, Marjeta HOHLER -ŽAGAR iz Slovenskih Konjic - dečka in deklico, Polonca GUČEK - FRANKOVIČ iz Velenja - dečka dvojčka. Biserka KUSTERBAJN iz Rečice ob Savinji - deklico, Mojca SEDMINEK iz Šempetra -dečka, Tina Katarina TESTEN iz Celja - deklico. Lidi- POROKE Celje Poročila sta se: Darko PLAHUTA iz Celja in Marija JUHART iz Braslovč. Velenje 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Ana in Zdravko ZAGER iz Topolšice. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Roman KOREZ iz Kočice in Urška ČERNELIČ iz Podplata, Boštjan VOGRINC iz Grušo-va in Jasna TOMINC iz Ži-bernika. SMRTI Celje Umrli so: Jožef PUŠNIK iz Klanca, 65 let, Jožefa GAJŠEK iz Celja, 73 let, Ka-rol Peter GAJŠEK iz Male Pirešice, 85 let, Stanislav LOČNIKAR iz Trnovelj pri Socki, 20 let, Nevenka GRILC iz Celja, 83 let, Karolina ŠKET iz Teharja, 91 let, Ivan MEŽNAR iz Celja, 89 let, Franc ŽUNTAR iz Celja, _65 let, Ivana ČF.HOVIN iz Štor, 82 let, Dominik ČANDER iz Celja, 98 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Robert PRI-STUŠEK iz Lastnič, 22 let, Ljudmila KORBAR iz Rogaške Slatine, 99 let, Vjekoslav IVIČ iz Šmarja pri Jelšah, 71 let, Matjaž ILEK iz Ve-rač, 15 let, Franc POLAJ-ŽAR iz Sv. Florijana, 72 let, Alojz ŠKRÁBL iz Rogaške Slatine, 73 let, Peter MIKEZ iz Mestinja, 47 let, Hedvika PERC iz Rogatca, 94 let, Stanko PLAVČAK iz Rogatca, 48 let. Velenje Umrli so: Marija MIHELIČ iz Šoštanja, 78 let, Marija KUGONIČ iz Topolšice, 71 let. Dejan JAVORNIK iz Šoštanja, 30 let, Terezija KOREN iz Šoštanja, 92 let, Štefanija GOLAVŠEK iz Skorna pri Šoštanju, 95 let. ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka POMOČ: MALM-najmlajši oddelek jure, SAJOVIC-naS matematik (Oton), INJEKT-tekoiina, vbrizgana z injekcijo, KERČ-mesto ob Kerških vratih Nagradni razpis 1. nagrada: kopanje in pica za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah 2. nagrada: kopanje in pica za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah 3. nagrada: tri knjige Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 15. julija 2004. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 24. junija. Prispelo je 1054 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 25 Vodoravno: ZVESTOBA, ODBORČEK, BARJE, NS, ANO, PIKE, TO, KECAL, GOSTOTA, KEATS, AKTIVA, FB, OPRAVILO, PAČULI, RITORNEL, IN, VOZ, ETA, HOROSKOP, RO, NE, NACI, TASHLIN, ITEA, ESER, TAIS, KONCENTRAT, RATA, ANA, IC, ADELE, KJ, TIRO, SAD, OVOJKA, SARKOFAG, TRI, RAUL, EKS, AREA, NAT, KIRN. Geslo: Slovenija nova zvezda Evrope. Izid žrebanja: 1. nagrado - kopanje in pico za dve osebi v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah, prejme: Marija Šivak, Škapinova 5, 3000 Celje. 2. nagrado - kopanje in pico za eno osebo v termalnem kopališču Forum Terma v Rimskih Toplicah, prejme: Vladimir Basle, Pregljeva 5, 3000 Celje. 3. nagrado - tri knjige Jureta Krašovca Ohcet po stari šegi, prejmejo: Tanja Blatnik, Stopnik 9 a, 3305 Vransko; Simona Alauf, Cesta v Rečico 4, 3270 Laško in Goran Lukner, Male Braslovče 28, 3314 Braslovče. Vsem izžrebanim iskreno čestitamo! Nagrade bomo srečnim izžrebancem poslali po pošti. Ime in priimek: . Naslov:_ Davčna številka: _ HOROSKOP Ona: V pravem trenutku se boste znašli na pravem mestu in prav zalo se vam obetajo precej obetavne poteze s strani prijateljice, za katero si že dalj časa prizadevate, da bi postala tudi kaj več. Nikar ne stojte na mestu, ampak samo pogumno! On: Kadar bodo vaša čustva globoka in iskrena, naj vam ne bo nerodno o tem govoriti. Znova ste izgubili naklonjenost ljubljene osebe, vendar si'boste vseeno potrudili in jo ponovno osvojili Za ostale reči pa bo še čas... Ona: Po kritičnem premisleku se boste vendarle uspeli sprijazniti z nastalo situacijo. Konec koncev ste bili krivi prav vi sami. A vseeno se boste imenitno zabavali, saj sedaj res ni pravi čas, da bi zapravljali te dragocene trenutke. On: Precej se boste morali potruditi, da vam bo uspelo pridobiti osebo, ki vam že dalj časa ne da miru. Toda pozor: vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovolite, da bi zaradi ljubezni trpelo vaše poslovno življenje. Ona: Na čustvenem področ ju vas bo spremljala neverjetni) sreča, saj boste uspeli osvojiti srce osebe, katere pogledi ima jo na vas prav čudežni učinek Nastopili boste izredno odločno in to se vam bo tudi obre štovalo. On: Vse prevečkrat ste ugod ne razplete dogodkov jemali ko\ nekaj povsem samoumevnega, čeprav ste imeli v resnici U ogromno sreče. Tokrat pa vam bo dokončno zalomilo iii le stežka se boste uspeli posta viti na noge. HHIUMIfcil Ona: Razočarali boste neko ga, ki od vas pričakuje velike več, kot pa boste pripravljeni dati. Nikar ne obljubljajte tiste ga, česar ne morete uresničiti. Skrajni čas je že, da se postavite na realna tla! On: Vaša partnerka bo na ne koga precej ljubosumna, pače prav za to ne bo imela pravegi vzroka. Poskusite jo pomirit in ji dokažite svojo naklonje nost. Proti koncu tedna se bo do zadeve umirile in ponovni bo vse v najlepšem redu. Ona: Vaše pretirano angažiranje je sicer lepo, vendar je to za vašo kondicijo in vaše duševno razpoloženje prehudo breme. Pojdite raje y naravo in si privoščite daljši sprehod, ki vam bo vsekakor zelo koristil. On: Znašli se boste v precej nelagodnem položaju, vendar pa bo krivda predvsem na vaši strani. Nekdo vam hoče nekaj povedati, vi pa ga neprestano ignorirate. Toda tudi tega bo konec, zato poskrbite, da se vam to ne bo maščevalo. Ona: Kriza v ljubezni je počasi za vami. Še zadnje dvome pa bo razkadil znanec, ki vam bo kar odkrito predlagal ljubezensko avanturo. To vas bo sicer na začetku šokiralo, a se boste hitro zbrali in izkoristili ponujeno. On: Venomer se boste podajali y prepovedane vode, saj se boste zapletli v ljubimkanje z osebo, ki vas je nekoč že pošteno razočarala. Pazite, da se tokrat ne bo končalo na podoben način. Ona: Bodite trdni pri svojih odločitev in nikar ne popuščajte zaradi pritiskov tistih, ki še sami ne vedo, kaj v resnici hočejo. Nekdo vas želi speljati na napačno pot, vendar pa se ne boste v nobenem trenutku pustili preslepiti. On: Poskušajte najti ravnotežje v delu, saj boste le na ta način lahko pozabili na vse ljubezenske težave, ki vas pestijo zadnje čase. Vsekakor so pred vami veliko obetavnejši časi, še predvsem v ljubezni. Ona: Na silo zagotovo ne bo šlo, zato je še najbolje, da se oprimete kakšne dobre zvijače in videli boste, da se prijeten neznanec ne bo več upiral vašemu osvajanju. Nekdo vam bo zaradi tega precej zavidal... On: Spremembo i> obnašanju ljubljene osebe boste opazili, vendar tega ne boste pokazali. Bolje bi bilo, če tega ne bi skrivali, saj lahko le tako pričakujete spremembo, kije nujno potrebna. Ona: Šele takrat, ko prijatelj odide, spoznaš, koliko ti je t resnici to prijateljstvo pomenilo. Skušajte se izogniti tej preiz kušnji in popravite napake, h ste jih storili. Seveda pa neka, podobnega velja tudi za nas protno stran. On: V poslovnem življenju bo ste uspeli ohraniti trezno gla vo, kar bo v veliki meri dvignilo vaš ugled pri sodelavcih, še bolj pa pri nadrejenih. Izkoristite to ugodno priložnost do popolnosti. Ona: Upočasnite svoj tempo, živite preveč stresno. Jeste čel mero, pijete čez mero in vse tc se vam utegne maščevati. Vaše današnje možnosti so predvsem v romantičnih odnosih, zate jih nikar ne zamudite. On: Ali ni že skrajni čas, da se tudi vi pričnete zavedati svojih dolžnosti? Ta teden se vam i obeta prijetna avantura, tods bolje bi bilo, če bi malce popo\ žili tudi na svojo finančno se tuacijo. Ona: Kljub številnim dolžnostim na poslovnem področju se boste vendarle odločili za nekoliko zabavnejšo varianto preživetja tedna To se vam bo vsekakor izplačalo, saj si bostt pridobih srce znanca, ki vam ne gre iz misli. On: Preprečili boste poteze sw jih konkurentov in si na ta način pridobili tako poslovno pred nost kot tudi občudovanje svojih sodelavcev in nadrejenih. Stt na pravi poti, zato le vztrajajte. Ona: Slabše zdravstveno počutje boste kompenzirali z ljubezensko avanturo. To bo zelo prijetno doživetje, kipa bo prišlo prej kot slej tudi na dan. Je že tako, da ni nič tako skritoi da bi tega ne mogli izkopati. On: Vse preveč se trapite l neumnimi mislimi, kaj si bo do o vas mislih drugi. Vzemite usodo v svoje roke in poteg! nite iz življenja kar največ tudi zase. Nepričakovano sreča nje.vam bo obudilo spomine. ■ •• W/Ě m ■ mM 12.00. 14.00 16.30.19.00.21.10.23.10 Harry Poter in jetnik iz Azkabana JIM 15.00. 17.50, 20.40,23.30 Dan po jutranjim 13J2Q. 17.30. 20.20,23.00 13.30.17.00, 20.10.23.20 Morilci stara gospa 12.30 16.00.19.20.21.30.23.40 Stanky in Hutch 14.30. 18.30. 21.00,23.10 Podli fantj« 2 - poletne nostalgije 16.50. 20.00.23.00 Oikov vrtec - poletne nostalgije 11.30. 15.30. 18.00 Blondinka s Harvarda 2 - poletne nostalgije 20.30. 22.40 KOLOSEJ Dekleta zgoraj (brez) 2 13.20. 15.20. 17.20. 19.20, 21.20.23.20 Umazani ples 13.30.15.30.17.30.19.30,21.30.23.30 samo ponedeljek Umazani ples 217.00.19.00; Zlobna dekleta 21.00 Harry Potter in jetnik iz Azbakana 13.10.16.00.18.50 21.40. OOOO 14.50. 17.10.19.40. 22.00. 00.20 Totalna znrainjava 14.40. 16.50.19.00.21.10,23.30 PETEK 19.00 Ko6finski| 21.00 Traja SOBOTA 18.00 Troja 21.00 KofiSnski i NEDELJA 19.00 Kotiiimki i 21.00 Troja ČETRTEK 18.00 20.30 22.30 17.00 20.00 18.00 20.30 17.00 19.30 18.00 20.00 19.30 20.00 19.00 21.00 ) 50 prvih poljubov PETEK in 18.30 Harry Potter in jetnik iz Azkabana 50 prvih poljubov mala dvorana 50 prvih poljubov I Prijatno potovanje SOBOTA Harry Potter in jetnik iz Azkabana 50 pivih poljubov Prijetno potovanje mala dvorana - otroška matineja Harry Potter in jetnik iz Prijetno potovanje NEDELJA Harry Potter in jetnik iz Azkabana 50 prvih poljubov mala dvorana - otroška matineja Harry Potter in jeu Azkabana Prijetno potovanje PONEDELJEK 11.00 Otroški muzej Hermanov brlog Hermanove poletne počitniške vragolije 11.00 Otroški muzej Hermanov brlog Hermanove poletne počitniške vragolije 19.00 Grad Podsreda Zaključni koncert slušateljev seminarja za rog 10.00 Stari trg Slovenske Konjice Mehurčki - pihanje raznobarvnih mehurčkov otroška animacija Demonstracija obrtnika - mo-dis tinja 10.00 Knjižnica Laško _ Grafika, po pesmi Brodnik ustvarjalnim 10.30 in 16.30 Muzej novejše zgodovine Celje Anja Bukovec - violina, Mateja Urbanč - klavir poletni glasbeni abonma Razstave Izobraževalni center Štore: Teharje skozi čas, do 30.8.; stalna razstava Železarstvo v Št orah. Galerija Borovo: slikarska dela Metode Žgeč, olja na platno, do 22. 7. Galerija Mozaik Celje: letna pregledna razstava otroških del iz likovne delavnice Ustvarjalni pristan. Gostišče Ciril Podčetrtek: Aleš Gregorič, fotograf leta 2004, do 15.7. Špesov dom Vojnik: umetniške fotografije Hermana Čatra, do 10. 7.; olja na platno Rozi Žnidaršit od 10. do 31. 7. Avla Splošne bolnišnice Celje: Dan boja proti drogam - zdrave počitnice, slikovni material in besedila dijakov Srednje zdravstvene šole, do 15.8. Gorenje razstavišče: likovna dela Zdenka Huzjana. Galerija sodobne umetnosti Celje: Odsevi /Starodavni simboli v sodobnih vizualnih interpretacijah, do 10. 7. Galerija Otto Škofja vas: fotografije celjskih motoristov: Norberta Sa-lobirja, Marjana Zdovca in Krajnca, do 31. 8. KD Slovenske Konjice: Iskanja 2003 KD Svoboda osvaja. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 38 držav 9. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za mlade do 20 let na temo Tihožitje, do 1.9. Občina Slovenske Konjice: Edi Kandut iz Oplotnice in Slovenka Bošnjak iz Loč. Etol Škofja vas: olja na platno Vesne Vrankič, do 10.7.; mešana tehnika Alice Javšnik od 10. do 31. 7. Osrednja knjižnica Celje - avla knjižnice na Muzejskem trgu: filmski plakat iz domoznanske zbirke Osrednje knjižnice Celje, avtorja Marijana Pušavca, do sredine septembra 2004. Občina Vitanje: slikarska dela Jožeta Svetine, do 9. 7. Galerija Mik Celje: dela akademskega slikarja Domna Slane, do 6.9. Muzej novejše zgodovine Celje: Arheološka izkopavanja na Mariborski cesti. Avtorji razstave: Arhej, Silvo Blazinšek, Radivoj Klincov in MNZC, do 31. 7. Pokrajinski muzej Celje: Kuhar-ca, kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, avtorja mag. Vladimirja Šlibarja, do 31. 10.; Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od Odhod na Rock Otočec 2004, petek, sobota, nedelja. Rekreacija: vsak petek v športni dvorani pri OŠ Ob Dravinji: badminton: od 18.00 do 19.00, odbojka: od 19.00 do 20.00, košarka: od 20.00 do 21.00, vsak petek na kegljišču KK Slovenske Konjice v gostišču Dom, keg-ljanje: od 19.30 do 21.00._ Prijetno potovanje TOREK Harry Potter in jetnik iz Azkabana - premiera pred slovenskim startom Sladke - premiera pred slovenskim startom Zlobna dekleta - premiera pred slovenskim startom Punisher 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: slikarska dela Jožeta Svetine. Galerija Volk: likovna dela VI. Slikarskega ex-tempora Celje včeraj, danes, jutri, do 31. 7. Ljubljanska banka Slovenske Konjice: razstavlja Arpad Šalamon. Poročna dvorana Slovenske Konjice: razstavlja Vojko Kumer. Zdravstveni dom Slovenske Konjice: razstavlja Milan Lamovec - Di-di. Salon pohištva Slovenske Konjice: slikarska dela članov društva konjiških likovnikov. 20.30 Atrij Majolke Cana Flamenca končen Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica Predšolski in mlajši šolski otroci: ponedeljek od 17.00 do 18.00 Predšolski otroci: torek od 16.30 do 17.30 Starejši šolski otroci: torek od 18.00 do 19.30 Mlajši šolski otroci: sreda od 16.30 do 17.30 Oblikovanje gline Šolski otroci: ponedeljek od 18.00 do 19.30_ Poletne likovne delavnice za otroke od 1. do 9. razreda osnovne šole do 23.8. v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Delavnice bodo potekale od torka do petka od 9. do 12. ure. Klub . Smeh © uv* V času šolskih počitnic vsak dan od ponedeljka do petka: otroške ustvarjalne delavnice med 10.00 in 12.00 otroške družabne igre med 17.00 in 20.00 Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita {ponedeljek od 13.00 do 15.00) gledališke delavnice (sreda ob 13.45) pomoč pri učenju (četrtek) Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj) V četrtek ob 20.00 uradna predstavitev 15. številke časopisa ŠKMŠ Moč inteligence ter srečanje bralcev in ustvarjalcev. Stalnice ŠKMŠ vadba tenzegritete (četrtek ob 19.00 v P2)_ llïTERriET KfíVRSnFI STRHE STF1I1ET0W W. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) BREZPLAČNA foto delavnica »Celje skozi digitalni objektiv« 16. ii 17.7.2004. Prijave: Internet kavarna Stane ali na tel. št.: 040 717 572 Število prijav je omejeno! www.filter-slovenio.org_ JBiski cerítercS Jam session ali Nihče ne vpraša - gostuje gledališče Frank Teater, sobota ob 20.30, atrij MCC, ob slabem vremenu v dvorani MCC. Vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.00 brezplačne počitniške kreativne delavnice - ta teden oblikovanje glinenih izdelkov. Stalni program: Plesne, jezikovne delavnice, kitarska delavnica tae do rekreacija._ ČETRTEK 10.00 Mesto Celje - poulični teater Cie des Chemins de terre (Belgija) : Pavliha s predalnikom 12.00 Mesto Celje - poulični teater Ivan Alonso (Španija), Circoakti- 20.30 Stari grad Celje Grajski večeri Monokomedija Hagada V primeru slabega vremena v dvora- 21.00 Vodni stolp Pesmi Mediterana, končen PETEK 9.00 Opatijska cerkev sv. Danijela Celje Ansambel Musa Ludens, končen 18.00 Vodni stolp J. Gabrovski: Volk in kozliči, lutkovna predstava za otroke SOBOTA 10.00 MNZC - Hermanovo gledališče Otroškega muzeja Kam je šlo toplo vreme? lutkovna predstava za otroke 10.00 Mesto Celje in Likovni salon Celje Vstop prost 5, odprtje razstave 10.30 Mesto Celje - na zvezdi. Promenádní koncert, kulturna sobo tni ca 11.00 Vodni stolp J. Gabrowski: Volk in kozliči, lutkovna predstava za otroke 17.00 SLG Celje A. Rozman - Roza: Obuti maček gledališka komedija Poletne kulturne prireditve Velenje 21.00 Velenjski grad Helena Blagne, koncert SOBOTA 10.30 Cankarjeva ulica Velenje Ribič, gledališka predstava TOREK 20.00 Kulturnica Velenje Šaleški likovniki s kolonije v Balah Športni parit Šentjur (nogometno igrišče) SREDA Počitniški živ-žav 17.00 -18.00 ustvarjalne delavnice in družabne igre za otroke 18.00-18.30 otroška glasbeno plesna igra Maček Muri 18.45 - 19.30 Kekec - noro do solz in smeha, zabavna otroška predstava Kulturnica Velenje Pravljične ure sobota od 10.30 do 11.15 ■pgsmoiL Ponedeljek in torek ob 16.00 Loes-je - s strokovno pomočjo bomo pisali izreke, ki silijo v razmišljanje in vzbujajo pozornost s svojim pogledom na svet. Letni kino na občinskem dvorišču četrtek - evropski film, sobota -svetovni filmi ma Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je biía natisnjena v 16.380 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.000 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika. tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49-00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190 fax: (03) 54 41 032, (IB) S4 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CELJE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 davčna številka: Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! 041 /651 OSA in 03/A90 0222 Nagradna Bodite vf trikrat zlati! Nagradna igra traja do 31.8.2004. Dodatne informacije na www.pivo-lasko.si ali na telefonski številki 080 1825. PLESKARSTVO FASADERSTVO Brezplačno tuširanje Da je ravno na petnajsto obletnico podjetja Engrotuš deževalo kot iz škafa, je več kot razumljivo, saj se lastnik piše Tuš, podjetje ima v imenu besedico tuš, vse skupaj pa se je dogajalo pred Planetom Tuš. Trije tuši in še en brezplačen iz petkovega neba, ki so se mu nastavili Alya, Natalija Verboten, Kingston, Prljavo kazalište in 6Pack Čukur. Dva vola sta se vrtela in končala v želodčkih gledalcev, brezplačne lučke pa so šle kot za stavo. IZTOK GARTNER Foto: GREGOR KATIČ Natalija Verboten je pripovedovala stare šale o Severíni in nas tako kot vedno najbolj prepričala le s svojim prekrasnim dekoltejem. Legendarni hrvaški rokerji Prijavo kazalište še vedno igrajo kot nekoč. Ritke ukradle vso pozornost Vse bolj zdrav župan Se mogoče sprašujete, zakaj je prvi mož Laškega Jože Rajh zadnje dni videti kot nov? Prvič, ker mu cenjena soproga vsak dan kuha zeliščne čajčke. Minuli teden sta se namreč oba udeležila predavanja o zdravilnih zeliščih, iz neuradnih virov pa smo tudi izvedeli, da župan razmišlja o novem hobiju, to je gojenju zdravilnih bilk. In drugič: ker si vsake toliko časa privošči dan zdravja. V soboto smo ga zalotili med merjenjem krvnega pritiska, za piko na i pa si je privoščil še temeljito masažo telesa. Potemtakem niti ni čudno, da kar kipi od zdravja. BA STE BIU POŠKODOVANI PORAVNAVA V PROMETNI v NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? pe celje, Ljubljanska cesta 20 tel. KKSS! 080 13 14 Brazilski plesalci so poželi največ navdušenja in so se zaradi dežja počutili kot doma, kot v naravnem okolju svojega brazilskega pragozda. Pozabite na dobro pripravljen sobotni spektakel ob izboru smaragdne kraljice v Žalcu, na zmagovalko Slavico Stanojevič, na drugo- in tretjeuvrščeno Majo Kolarič in Mašo Dečman, na voditeljico Janjo Zupan, na izredno navihane plesalke, na novopečenega podpredsednika "Riristično kulturnega društva Leveč Silva Lavtižarja, na solidno pogostitev, na evropsko komisijo, ki je zasedla mesta navadnim Zemljanom, in na lepo število radovednežev, ki so glasno navijali za svoje favoritke. Dih je tokrat zastal zaradi fantov skupine Total knockout, ki so nam brez sramu pokazali svoje ritke. Ne glede na stare mame, ki so prišle bodrit svoje vnukinje, in na gospodo v kravatah, ki je komaj čakala, da čestita zmagovalki. Na konju Celjan Matej Križnik je želel, da bi bila njegov snubitev izvoljenke Anje To-mažin nekaj posebnega. V soboto si je v Gotovljah izposodil konja in med ježo v okolici Anji, ki je mislila, da gre za rojstnodnev-no presenečenje, podaril zaročni prstan. Ko ni zavrnila njegove ponudbe, je vedel, da je res »na konju«. Bodoča nevesta je znana TV-voditeljica, snubec pa snemalec, ki je med drugim sodeloval v filmu Šelestenje. Foto: AŠ