SLOVENSKA STRAN 19. mart 1979.- Naše Novine- 9 PIŠETA IN UREJUJETA: Lojze Košorok in Pavla Gruden Kar po domače... Ravnokar nam je pretila nova, verjetno največja vojna, o kateri bi zgodovina verjetno ne pisala - in že samo se oddahnilli kakor da se nič ni zgodilo. To pač zato, ker se v pretežni znak pomanjkanja zdravega duha. Ti naporni trenutki, ki jih je svet tokrat prestal, so nam dokazali, da je cilj človeštva napredek, katerega glavni cilj pri zdravem razumu, je življenje v večini ne zavedamo, da so za mirnih .odnosih v omrežju Kar po domače Zlomka! Zdomka, tale naša baba napako za napako, škrba, škraba. Na naši strani črkostavca takšen moto vodi: "Čini, brate, grešku na pomoto". Veste kaj v Našem slučaju, navzlic doktoratu, zabrusil Prešern France bi tiskarskemu škratu? Kar po gorjansko, kot bratu bi brat zarobil je enkrat za vselej: "pojdi se s..t Pavla Gruden ohranitev miru bili potrebni strašanski napori. Površno gledano, se je odigrala le majhna bitka med Vietnamom in Kitajsko, v resnici pa je to bila borba med razumom, kar je civilizacija in med nasilstvom, ki je mednarodnih sistemov. Zato ni čudo, da je ravno pred kratkim v avstralskem tisku izšel članek, ki opozarja, da bi morali biti voditelji narodov pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Zgodovina priča o celi vrsti tiranov in fanatikov, ki niso bili nič drugega kakor, s preprosto in jasno besedo povedano, norci, katerim so se v naši dobi pridružili Stalin, Mussolini in Hitler, ter drugi o katerih bo zgodovina govorila. Tisti, ki realno gledajo na današnjo svetovno situacijo, vidijo le dva izhoda, napredek ali pokončanje. Samo preobrazitev človeštva bi mogla ustvariti trajne čvrste mednarodne odnose. Svet doživlja tako naglo deroče spremembe, da celo ljudje pri vrhu doživljajo pomanjkanje sposobnosti za čvrste odloke, kar je videti iz dolgotrajnih pogajanj za mir med Izraelom in Arabci. Izkazalo se je, da diplomacija ZMnjenih narodov ni dovolj močno sredstvo za stalno ohranitev miru. Treba je preobraziti človeštvo počevši iz Temeljev. Čas je vreden zlata. Izgubili smo trideset let za vzpostavitev ravnotežja. Psihoza, ki je zgrabila človeštvo po drugi svetovni vojni, da je pognala navzdol. Izjeme so le tiste države ki so odvrgle sisteme, ki so se pokazali škodljivi. Človeštvo življenja in pravih vrednost skoraj več ne spošruje. Obožava denar in spolnost. Četo sobodna umetnost priča o razmrcvarjenosti človeštva. Vendar še vse ni izgubljeno. Novi kulturni centri, ki bo jih lahko prešteli na prste ene roke, dela arhitektov vodnikov na poti. k globalni prosvetljenosti, vzbujajo občutek ustalitve v lepoti, svobodi in ubranosti. Pot do prosvetljenosti mas je strašno dolga. Prepričana sem, da je leto otrok, T.J. 1.1979 najvažnejše leto, ki ga je človeštvo kdaj proslavljalo. Imeli smo leto miru, miru pa od nikjer. Pot do miru ni od danes do jutri. Treba je prevzgojiti človeštvo, kar je Kristus celo "začel" z navvodili za mirno sožitje z narodi, za zdravlje telesa in duha, za pravičnost med družbenimi razredi, in strpnost med vsemi strujami. Prepričana pa sem tudi, da krščanstvo že dolgo, oziroma menda nikoli več po Kristusu ni bito kot je treba. Le popolna preobrazba človeštva začevši pri otrocih pa vse do zrelosti, in stalno ponavljanje, od časopisov, zidov pa vse do bodočih komunikacijskih sredstev, da človek mora ljubiti drugega kakor samega sebe, je nada, da bo ta nauk, ki zahteva ogromno, ogromno premišljevanje, da bi se ga moglo pravilno doumeti in uporabiti, rešil svet. Ta nauk, ki ga širil sam Kristus, vsebuje zakone o telesnem, duhovnem in družbenem zdravlju in opozorja na onesnaženje zemlje. V starem delu biblije so celo zakoni o zdravi prehrani. Tisti, ki so se smatrali za poklicane, te nauke pretolmačiti vsak po svoje, so iz njih ustvarili teološko zmedo. Zato moramo zdaj začeti znova. Da bi mogli ustvariti mirno sožitje vseh sistemov nam je potrebna neprenehna strpnost kajti pomanjkanje te povzroča vojne. Pavla Gruden SPOMENIK OTONU ŽUPANČIČU Novice in zanimivosti Slovenski klub JADRAN v Melburnu je imel slovensko odkritje Župančičevega spomenika v nedeljo 11. marca. Odkritje je bilo združeno s Taborom slovenskih izseljencev v Avstraliji. V soboto 17. marca je v klubskih prostorih bila svečana kulturna akademija in športna tekmovanja in slovesnosti otkritja se je udeležila700 glava množica. Povdarek slovesnosti je dala navzočnost zastopstva Slovenske Izseljenske Matice iz Ljubljane. Navzoč je bil kipar Zdenko KALIN, kateri je izdelal vse tri kipe, Zupančiča, Prešerna in Cankarja* KLUBU JADRAN NAŠE ISKRENE ČESTITKE! REDNAPROGA BEOGRAD-PEKING PEKING - Prvo letalo JAT na redni progi Beograd Peking bo preletalo to prago 1. maja letos. Jatov beoing 707 bo poletel iz Beograda vsak ponedeljek ob 9. uri zvečer in po 13 urah poleta, pri čemer bo tehnično pristal v Karačiju, priletal v kitajsko glavno mesto. Od tam se bo vračal v Beograd vsak torek prav tako ob 9. uri zvečer po lokalnem času. JUGOSLOVANI NA POTI NA MONTEVEREST LJUBLJANA - 27. februarja je iz Ljubljane odpotovala v Nepal glavnina jugoslovanske himalajske odprave, ki namerava v maju osvojiti Mont Everest. Številni sorodniki, prijatelji in ljubitelji planinstva so jim na brniškem letališču zaželili srečno pot v prepričanju, da jim bo vzpon po še nepreplezanem zahodnem bregu najvišje gore sveta uspel in bodo še enkrat potrdili tisto vrednost jugoslovanskega alpinizma, ki jo uživa v očeh mednarodne javnosti. PUSTNO VESEUE PO SLOVENIJI LJUBLJANA - Po vsej Sloveniji so pustne šeme dale duška domišljaji in več ali manj uspešno preganjale zimo. Po dolgem času smo tudi Ljubljančani imeli priložnost videti karnevalski sprevod po mestnih ulicah. Na povabilo skupščine mesta Ljubljane, se je za hip preselil v Ljubljano hercegovski praznik mimoz. Lepa dekleta, uspele maske in šopke mimoz, ki oznanjajo pomlad, se je ogledalo več tisoč navdušenih gledalcev. Cerkničani so se letos še posebno skrbno pripravili na tradicionalni karnevalski prehod, ki je štel več kot 130 mask. Organizatorji so segli po etnografskih zapisov. Osrednji lik povorke je bila velika čarovnica, zanimiva pa je bila tudi skupina polhov, ki jih je v bukov gozd gnal skoraj trimetrski hudič. Čarobnice so ponazarjale burne razprave v tamkajšnjem izvršnem svetu, na posebnih vozilih pa so do glavnega trga "prepeljali" vse poglavitne občinske probleme od male obrti do cest, obsežnih dnevnih redov na sestankih itd. Vsi občinski problemi so bili tako, vsaj za en en dan rešeni! V sprovodu po litijskih ulicah je sodelovali 27 skupin, ki so primerno našemljene "pripovedale" o najzanimivejših dogodkih v minulem letu doma in po svetu. Ves spreved, 22. po vrsti, je bil bolj ali manj uglašen na temo "popularne birokracije", kateri so Litijani posvetili tudi zaključno točko karnevala za naslovom "odpisani birokrati", ko so na Valvasorjevem trgu sredi starega dela Litije sodili birokratom in njih zagovornikom. PONIŽANA / VVK MATI (Nadaljevanje) „ Otroka sta dremala., Y V ' Zgodnja {»mlad je kakor nevesta, ki se ji mudi, razprostrla čez Ljubljansko polje svoj vonjavi pajčolan. Planinski venec okiten z deviškim snegom gaje krasil iz r sinjih daljav. V miru Šmarne gore in Grmade nad pomlajeno prstjo, duh£gčp iz njiv in travnikov, so se v jatah spreletavale ptice selivk^ poti pod domače nebo. so polagali žive preproge pred vesnin korak. V okoliških Waseh se je ponekod ujelo sonce v line cerkvenih stolpov, da so se zvonovi bleščali vse , tja do Ljubljanskega Gradu. Sinja neskončnost nad Krimom je obetala lepe dneve. Grajski grič se je kopal v soncu, «in ljubezni a matere so izginile, leta sluMfevozičkom vred-za kakor da jih nikdar ni bilo. prevažanjepabtjrkovTta Miso se je spomnile niti je pomlad že klicala v Tivoli. v Med tem so zadnje mestne^ opletala 1crog nog.. Jih je ze Celo kavarniški levi so se pijavke odirale kožo fcnetom^videla,, .svoje otroke, 1 jDremestiih k mizicam na slabi hitala casi vigredi A ki se J \l '¿nudilo - Reveži, se jim v je z izkupičkom mestne trgovine, si je mislila. Cene padajo kakor domine. Blagor/ Sfce se ji je topilo od miline, vinarjem. ^ŠtaSe kot po zraku,Ičeprav se, Na zadnji poti so jo ji je kiklar bolj kakor cunja, spremljali vsi njeni otroci. < Nekje na Žalah je našla kako - počitek. ili žakelj. In še kuro jr_ imam aanes, je s hvaležnostjo mislila na nosečo kmetico. Pavla Gruden Pred stolnico jo je nekaj y> kr r*AJ¿ 10 -Naše Novine, 19. mart 1979 Nema više naše Mire "Vina, Miro!" orilo se dok je Mira ovde bila. Sad se Mira izgubila: tude ruke vino nose, Ana toči, Ana služi-af za Mirom srce tuži. Nema nama Mire više! ono malo veselosti što imaše dobri gosti To kod Mire ostaviše, Ana toči, Ana služi, al' za Mirom srce tuži. Iz Mirinih ruku malih -ma se rasto' bela sveta-mesto čaše od bermeta otrovabi progutali! Ana toči, Ana služi al' za Mirom srce tuži. Ko da igra? Ko da peva? Koda žedni?Koda pije? Ko li brigu da razbije? Nema Mire, nesta cveta.. Ana toči, Ana služi, al' za Mirom srce tuži. Branko Milikovič Postasmotudi Naša je Ijubav bila kratkog veka trenutak jedan-tek godinu dana i rastavi nas naglo sudba preka bez uzdisaja, bez suza, bez rana. U svadi nam je prošlo pola dana, u pomirenju mučnom pola noči i bežao sam iz našega stana, tražeči mira u poljskoj sam oči. No to je bilo samo kratko vreme; pa postadosmo tudi jedno drugom, i gledasmo se u čutanju dugom tupo ko sito dete šečerleme. I tako sve je prošlo, i ja sada ne mogu kleti nebo ni sudbinu iT s pesnicama stisnutim, pun jada prokleti žene ili podlost njinu. Pa ipak da si samo katkad znala veliki, kobni oganj duše ove, i silnu Ijubav što ništi k'o hala sve druge misli i nade i snove. Pa ipak-da si samo katkad htela u zanosu, i slična mekoj svili, da kažeš nežnu reč iz srca vrela i mi bi možda dugo srečni bili. A sad polako teče ovo vreme, postasmo tako tudi jedno drugom, i gledasmo se u čutanj u dugom tupo ko sito dete šečerleme. Branko Malikovič Svi radovi konkurišu za 'Njegoševu nagradu' H O Ji CKYnjbA BMJEKA (odAQMax) ÍJyiaea avho eedpuM ipaxoM y npenecmu dueño mene ucnod no/ba 3eje3danuje, y npo/behny xpacHy eeue; cunA>e 3paiydcxo cmawe, aA' AuuteHO ceoza mpona ôoMcecmeo com nexo Mane: npeduyecmeujeM nexuM cAamxuM xod JJujanun eeAuuaeu dyuiy mu je nanojuo - cee H>en e'jenaii ZAeduM nAaeu... ÍJETAP II riETPOBHTi IbEfOUJ OJ ATOME, GALAKSIJO! Po pustinji i u mraku gmižeceosvet, šaka ljudi, šaka smrti hoče li umret? Treba mora ali kako nastaviti svet, nema hleba nema vode mora se umret Od raskošnog punog stola otrgnušenas, otrgnuše sami sebe dabinašlispas. Verovali u ideje zadnje strme odiseje, napraviše svetski lom kako može sam atom. I sada se život gasi, svakom biču svakoj rasi. I zadnja se nada ruši jer se zanja duša guši. Oj atome galaksijo u tebi se život svijo, a počet če jednog veka kao nekad ¡spočetka. "ILA-BAKA" Pesnikov grob na Lovčenu (Njegošu na slavu, a na čast-nama) Sve je izvan Tebe beskrajna tarna, opsena i varka i senka Poput ovapločenog novca prevremeno puštenog u opticaj Praznina stvorena iz vlastitih nedostataka kostur vetra lutalice i bodljike večnosti pretvorene u tajni oproštaj... Samo je budučnost opšta pesma kad potpuno zagrlim večni beskraj, Pre nego bude opšti smak sveta neka me nedostojnogsmrt saleti i oba vije se nebeskog ili zemaljskog nepoznatog proplanka... Kad sam pesnik svog naroda i tvog groba, roda, kamena, podneblja i plamena, na rubu veka što je bez velikih imena, šta če zakasnela pesma proieča što zaboravi da procveta dok več odavno mrtav sebe pevam negde na kraj sveta...!? Kad je cvet črnogorskih gusala tvoje besmrtno srce a uzrok postojanja ¡storije Tvoje večno ime za sva vremena. Je li spomenik grob? i meni sada sva uteha u bezbojnoj i okrutnoj tudini? Zar je to nagrada za sve što je ostalo od moga glasa? Pozicija razumne krvi rana je moja nedostižna i besprebolna u kojoj nema osim pesimizma i nihilizma drugog spasa ... Izdvojen zvezdama predeo koji ču zau vek da nastanim kad drugog izbora nemam, pesma je to što piše pesnika koji je podoban Bogu usvuda-prisutnoj muci Evo me kao gorka suza neba na kružnoj putanji zemlje: belosvetski ispaštavalac duha-prineseno jagnje za žrt vu spasonosnu čitavog sveta, dok pesme su moje nadiranje sveta u prazno za dan iznutra... i dok neka čudna muzika goručeg raspeca krva vog sunca se čuje kaoodbegla tajna nežnosti iz koje emanira krilata spirala smrti tu gde je krv moja zaspala pod kamenom, usred bilja, tamogde ne ničecveče iz prokletog tela... Dok ti pevaš pod divljim nebom zemlja je preko mog zaspalog uma jer zbog bezgranične svetlosti kao svetlost sveta Bezgrešni je nepokretan za logične i večne reči ... Mr. J. Ivan V.Markovič OPSESIJA (IZ ZBIRKE "RANE PJESME") 0 zašto si tako nemilosrdno ušla u mene? 1 zašto mnome vladaš ko tiranin snažno? Pun sam te u duši, tečeš mi kroz vene, I sve što nije Tl-sasvim je nevažno. Ti si moja opsesija, stalna i beskrajna, J a vidim te svuda, u snu II* na javi: II si moja misao-svijetla il očajna, Božanstvo lijepote, i vrhunac ljubavi. Kad Mjesecse rada na pospanom nebu. Javljaš se u meni kao prividenje noči. U tijelu mojem treperiš ko zvijezde u srebru, 1 znam. u svoj svojoj lijepoti-opet češ mi doči. I tada, ko uvijek, zatvoriču oči, Da dočaram te u mašti što me uvijek tjera, Da gledam te, dok u sebi posjedujem moči, Jer lijepa si ko besmrtna-Miloska Venera. O, kako te vidim... poznajem... i pamtim, Svaku tvoju misao, pokret, sreče, dušu... Od pomisli na tebe, sav u vatri plamtim, 1 klikčem u sreči koOro' u svom kršu! Rasturam koprenu rastojanja koje nas dijeli, I opet si tu-predamnom, sva živa i stvarna. Miriš kose ti opjne sva mičula preli, i sav uzdrhtim, od čežnje tvog pogleda plamna. Oči su tvoje modre ko dva plava mora, Izčijihdubina dopire pjesma sirena, I lijepše su od sunca kojeg rada Zora, U purpuru jutra ko Školjka biserna. Usne su ti kao pehar pun nektara slasnog, Iz kojeg sam pio Eleksir života, I sav se zanesem od ismijeha ti krasnog Na ljupkome licu, kog miluje lijepota. S' puti plave kose bujne ti-svilene, 1 S' očiju što skrile su nebo cijelo, 1 sa usni što životom napajale su mene, -Poglijed skliznu, i otkri ti-božanstveno tijelo ... To tijelo Venere, ko balsam mirisno, ko mramor bijelo, 0 kako je opojno i čedno u svojoj nagoti, Sklad njegovih oblika je savršenstva dijelo, Ja ničice padam-klanjajuč' se njegovoj lijepoti. Ne postoji na njemu ni djela da je ostao u sijeni. Ni jednog prijevoja, il' nabora u baršunastoj puti, A da je skriven il nepoznat ostao meni, II' da ostalo je nešto da se još nasluti. Ne, ne postoji na njemu niti jednog mjesta, Nit sičušne čestice makar jedan deo Da žed za njim mi, i u snu da presta, II' da se na njeg' nije spustio, moj poljubac vreo ... Ti kaoepicentar si životnoga kruga. Uvijek ista, ti živiš i postojiš u meni. Pa ipak si nova-čudno-nepoznata druga, Uvijek različita, nikad slična jučerašnjoj ženi. Znam te, kad ti milo lice smiješak krasi, Kad ti srce, duša, iskre puni sreče. Znam te kad če suza da ti lice kvasi, 1 u bolu ti si lijepa-kao tiho majsko veče. Znam te skritu kao Sfinga, neobičnu ili st varnu, II' u tebi što se zbiva, kad tužna si, il' nesredena. Znam veselu te bezazlenu, lepršavu i nemarnu, A znam te ko Zevsa bijesnu, kad gorda si, il uvredena. No budim se iz snova... iz mašte, kojoj sam se dao, Jer nema te više, i znam da nečeš doči... Od svih snova o tebi, samo uzdah mi ostao, Koji trajače samnom i samnom če proči... Slavko Šparovac