U{IIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIUmillllllllllMIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIM
štev. 14.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIUIIIIIIMlfr
LJUBLJANA, 1. aprila 1921
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii!
Leto II.
B.:
Ob otvoritvi nogometne sezone 1921.
V Ljubljani in Mariboru se je otvorila pretekle praznike nogometna sezona. Klubi so se spustili v tekme večjidel po kratkem, nezadostnem treningu. Maščevalo se je to posebno nad Rapidom, ki je podlegel bolje trenirani Iliriji z 8 : 0 in 13:0! Ilirija, naš vodilni klub, ima I. moštvo že v povoljni formi in, ker je izrabila zimsko dobo, tudi že približno v tre-
ningu; rezerva je nasprotno še daleč od lanske forme. Med mlajšimi klubi so Svoboda, Jadran in Hermes bolje vigrani kot Primorje in Sparta. Slovana doslej še ni bilo na spregled.
V Celju se renovirala oba športna prostora. Iniciativnejši Atletiki nastopajo kljub temu že v otvoritvenih tekmah. Igrali so v nedeljo v Mariboru proti
Otvoritev nogometne sezone v Ljubljani: Iz tekme Ilirija — Rapid.
Fot. inž. Slejko.
Mariboru (2 : 1) in nastopijo o velikonočnih praznikih v Ljubljani. S. K. Celje je napravil odločno nepravilen sklep, da do ureditve svojega igrišča, ki se zna zavleči do julija, prekine vsako tekmovanje.
Boljši mariborski klubi so se z igralci razpuščene Herte in Vesne precej ojačili. Maribor postaja Rapidu energičen, nevaren konkurent za lokalno prvenstvo. Oba športna prostora sta v dobrem stanju, treba bi ju bilo izpopolniti le s tekališčem.
Kaj obljublja letošnja nogometna sezona? Program L, N. P. obljublja izpopolnitev organizacije, napravo novih igrišč, izpopolnitev novih moštev z uvedbo lahke atletike in prvenstvenih tekem rezervnih moštev. Delati se hoče torej v prvi vrsti na to, da se utrdi in ustali delo in napredek iz leta 1921.
Tekmovalni program naših vodilnih klubov vsebuje precejšnje število internacionalnih iger s Čehi, Dunajem in Gradcem, prijateljske igre z Zagrebom, Beogradom, Splitom ter obligatne prvenstvene tekme. Manjši klubi se bodo morali slejkoprej omejiti na lokalne tekme, na tekme z bližnjimi kraji Slovenije in Hrvatske.
Pričetek sezone kaže nadaljevanje lanskega širjenja. V Mariboru sta se osnovala nanovo Korotan in Svoboda, v Mostah pri Ljubljani Svoboda, novi klubi se osnavljajo nadalje v Šoštanju ter v predmestjih Ljubljane. S. K. Herta in SV. Vesna v Mariboru sta se vsled financielnih neprilik razdružila — ogromni davčni pritisk utegne uničiti tudi še kateri drug klub.
*
Ob pričetku naše nogometne sezone 1921 se povraćam k članku »Dve temeljni napaki slovenskega nogometnega sporta« v »Sportu« od 4. t. m. Ta članek očita slovenskemu nogometu predvsem dve napaki: profesionalizem in surovost.
Ali eksistira med klubi Slovenije profesionalizem? Odločno ne! Iz definicije profesionalizma v tem članku izhaja, da je nastal očitek le, ker se istoveti profesionalec s specialistom. Kdo je po športnih pojmih profesionalec? Tisti, ki goji sport zato, ker mu nudi zaslužek, ker mu daje eksistenco, tisti, ki sprejema za svoje športno delovanje na kakršenkoli način materialno odškodnino. Pri nas se to ne dogaja nikjer in se ob financielnem stanju naših klubov še dolgo ne bo moglo dogajati. Edino, kar spominja na odškodnino, so skupne večerje, ki jih klubi semtertja prirede svojim igralcem. V Ljubljani se po vojni niti ta običaj ni več obdržal, eksistira pa baje še v Mariboru. Tak je torej naš profesionalizem in še temu so ure štete.
Športnik, ki se specializira na gotovo vrsto sporta, ali celo nogometaš, ki je n, pr. le levo krilo in ne tudi srednji krilec ali golman, ni nikak profesionalec. Vsakdo si poišče — v življenju kot v sportu — ono, kar mu je bolj simpatično, bolj prikladno njegovemu značaju in njegovemu telesnemu ustroju. Ena največjih prednosti sporta je ravno to, da prepušča individualnosti vedno veliko prostost, to celo v športih kot je nogomet, kjer se mora posameznik absolutno podrediti skupnosti, Specializi-ranje, ki bi povzročilo enostranski telesni razvoj, seveda ni priporočljivo; pravilen trening preprečuje to dandanes že v vseh panogah.
Bolj utemeljen je očitek surovosti. »Oglatost« mladih moštev, ki so taka v prvi vrsti zato, ker jijn manjka izvežbanosti in ker nimajo v oblasti tele'Stilh gibov, se ne da obsojati, pač pa se mora odstraniti
iz naših moštev vedoma ostra igra, ki ogroža zdravje soigralcev. V vsakem moštvu se razločijo na prvi pogled igralci, ki delajo z razumom in inteligenco, od igralcev, ki delajo v prvi vrsti s fizičnimi prednostmi. Ako so slednji zraven še vročega temperamenta, povzroče dostikrat vtis surovosti na vse moštvo. Posledice so potem incidenti s soigralci, s sodnikom, izključenje iz igre, zabrana igranja za daljšo dobo itd. Nepotrebno bi bilo vse to, ako bi se vsak igralec zavedal, da škoduje z brezobzirno, surovo igro sportu, svojemu klubu, tovarišem, ki so ž njim v istem moštvu, in samemu sebi.
Odpraviti to hibo našega nogometa leži v prvi vrsti v rokah sodnikov. Pod strogim sodnikom, ki dosledno izvaja smisel nogometnih pravil, se mi zdi surova igra izključena. Da bodo vodstva klubov in podsaveza sodnike v tem prizadevanju podpirala, je samoobsebi razumljivo.
Fair play! Športnik mora biti obziren do nasprotnika, pošten in pravičen. Pošten v prvi vrsti napram samemu sebi mora znati bojevati se, zmagati, a znati mora tudi častno podleči. Kako redkokdaj vidimo pri nas pojav, ki dvigne premaganca na stopnjo zmagovalca, da poda premagani zmagalcu roko, rekoč: »Boljši si bil, zaslužil si zmago.« Sport naj ne služi le za ojačenje telesne moči, temveč naj v prvi vrsti ustvarja močne značaje. Sport predstavlja boj, boj, ki nam leži v krvi, in moral bi nam biti vedno kot splošno priljubljena igra istočasno vzgojitelj telesne moči in učitelj duševne omike.
m
Naša država in sport.
(Tožba beograjskega športnega lista.)
Kako malo mislijo naše državne oblasti na razvoj sporta, nam najbolj dokazuje davek, s katerim je država obdačila vse vstopnice za športne tekme in prireditve. Izgleda, kot da se država prav nič ne briga za sport in mu v nobenem oziru ne pomaga. Nasprotno, športnim klubom odvzame še to malo, kar imajo in kar ne zadostuje niti za delno kritje najpotrebnejših stroškov. Vse športno gibanje je v rokah posameznikov, vsa iniciativa izhaja iz privatnih krogov. Namesto države žrtvujejo posamezniki velike vsote poleg truda in časa. Dobra primera v tem je g. Stojanovič, predsednik kluba »Jugoslavija«, ki je samo v preteklem letu založil za sport toliko denarnih sredstev, kolikor država za vso Jugoslavijo v celem letu. Kolika ironija!
Mi športniki smo dosedaj prenašali vse krivice, katere so nas zadele. Dosedaj se še nismo ujedinili in poslali, če že ne protesta, pa vsaj opomin državnim oblastem, da nam pomorejo v stiski. Pravico imamo, da zahtevamo od države pomoči, ker zahtevajoč od nje, da nam pomaga, pomagamo njej sami in to v veliko večji meri.
Zato naj naši delegati, ko bodo šli na občni zbor Nogometnega saveza v Zagreb, zbude pozornost za to važno zadevo, da se oprostimo davka, ki nam grabi dober del dohodkov. Pri svojih tovariših naj urgirajo, da se še na občnem zboru sestavi resolucija, v kateri naj se zaprosi od države, da so vse športne institucije v bodoče proste davka ob priliki tekem in prireditev v korist sporta.
Nogometne tekme o Veliki noči.
Ilirija-Atletiki, Celje. Celjski Atletiki so si lansko sezono pridobili renome brezpogojno discipliniranega moštva in moštva, ki v boju ne popusti do zadnjega hipa. Energijo in vztrajnost so popolnoma ohranili tudi letos. Kljub visokemu razmerju, v katerem so podlegli, niso v boju niti trenotek omagali ali popustili, temveč so vzdržali vedno otvorjeno igro in bili vedno v stanu napasti, V tej formi so moštvo, ki povzroči vsakemu nasprotniku trdo delo. Žal, so si s slabo discipliniranostjo v nedeljski tekmi po nepotrebnem pokvarili dober del simpatij, ki jih je imela zanje ljubljanska športna publika. Dirigent moštva je slejkoprej Diirschmied, podpirajo ga v prvi vrsti Janda, Aistrich in Schallecker.
Ilirija potrjuje stalnost v formi in izvrstno kondicijo pri posameznikih. V polni formi se zde doslej Vidmajer, Oman, Baline in Pelan, kot centerhalf je izvrsten Zupančič II., ki pa je uporaben le na tem mestu. Drugi, neiz-vzemši Tavčarja, še niso dosegli lanske kvalitete. Najboljši del moštva se zdi napadalna vrsta, v kateri je leva stran zopet boljša od desne. Halfom manjka še pravilen pas v napadalno vrsto, branilci so nesigurni, Pelan v golu je izvrsten.
Obe tekmi sta bili igrani v hitrem, ostrem tempu. Športno višje je stala vsekakor druga tekma, v kateri sta se obe strani izogibali tudi unfairnostim in incidentom.
Prvi dan 7:0 (3:0), koti 12 : 1,
Sodniku g. Vodišku sta se postavila protivnika v sledeči postavi: Ilirija: Pelan-Pogačar, Pretnar II.-Deržaj, Zupančič II., Tavčar-Zupančič L, Bregar, Baline, Oman, Vidmajer. — Atletiki: Schmuck-Stožir, Schallecker-Gradišer, Diirschmied, Dobrajc-Kodela, Oreschnig, Janda, Toplak, Aistrich.
Serijo golov je otvoril v 14 min. Vidmajer s krasnim šutom iz večje oddaljenosti. Gole so dosegli: Bregar 4 (1 »11 m«), Vidmajer 2, Baline 1. V 23 min. drugo polo. vico je izključil sodnik pri stanju 5 : 0 vsled namenoma storjenega foula iz igre Diirschmieda in tik pred koncem še Jando. Pelan je ubranil »11 m«.
Drugi dan 6:0 (2:0), koti 3 : 4.
Obe moštvi v deloma spremenjeni sestavi. Ilirija brez Balinca in z Vrančićem v desni zvezi, Tavčarjem kot centerhalfom in Zupančičem II. kot levim halfom. Atletiki z Diirschmiedom kot desnim backom, Jando kot levim halfom in Aistrichom kot centerhalfom.
Igro otvorijo Atletiki. Napadi se naglo menjajo, v 5 in 6 min. na vsaki strani en corner, nato po Vidmajerju v 7 min. prvi gol in v 14 min. po Tavčarju drugi. Do odmora nato od obeh strani hitri, a brezuspešni napadi. V drugi polovici pade nato v 14 min. prvi gol po Omanu, drugi v 16 min. po Vidmajerju, tretji in »11 m« po Omanu in četrti v 35 min. zopet po Omanu. Drugo »11 m« ubrani efektno Schmuck. Začetkom druge polovice so se Atletiki dalj časa vzdržali v ofenzivi. V 31 min. je izključil sodnik vsled unfairnosti istočasno Zupančiča I. od Ilirije in Dobrajca od Atletikov. — Igro je vodil gosp. Betetto.
B.
27.	marca 1921 Grazer Sportvereinigung-Rapid 3 :2 (1 : 2), koti 5 : 0. Ves čas otvorjena igra, vendar se vidi, da sta moštvi v početku sezone brez treninga. Rapid diktira tempo, katerega obe moštvi vzdržita do konca. Tehnika Rapida je boljša od Sportvereinigung, ki igra visoko in brezsmiselno ter izgublja s tem čas. Mora se reči, da je imel Gradec ta dan srečo.
28.	marca 1921 Rapid-Grazer Sportvereinigung 5 :1 (4 : 1), koti 5 : 0. Gostje kažejo očitno utrujenost, čigar
razlog je bržkone njih prehrana. Že pri nastopu se vidi telesna razlika med dobro razvitim Rapidom in bledimi Gradčani. Isti niso mogli vzdržati tempa, katerega je vzdržal Rapid. Napadalna vrsta Gradca je popolnoma onemogla, kakor tudi njih halfi. Druga polovica časa se igra na strani Gradca, pri kateri igri se pokažejo vratar in branilci kot zelo dobri. V drugi polovici je bila igra pri obeh moštvih precej surova ter je dosegla rezultat 1 : 0.
Š.
(3)
Reprezentacija Jugoslovanskega nogometnega saveza proti reprezentaciji Švedske
3:2 (0:1).
V Zagrebu sta se sestali na velikonočni ponedeljek reprezentaciji Švedske in Jugoslovanskega nogometnega saveza. Tekmi je prisostvovalo okrog 10.000 gledalcev. Pred pričetkom je kapitan jugoslovanskega moštva izročil Švedom v pozdrav zastavo Jugoslavije, nakar je sodnik Holandec Boas (Haag) dal znak za pričetek tekme.
Igra se je gibala športno na odličnem nivoju. Od prvega do poslednjega trenotka se je borilo na obeh straneh z vsemi močmi, izid je bil do poslednje minute negotov.
Jugoslovanski team je nastopil v sledeči sestavi: Vrdjuka-Ferderber, Šifer-Golijer, Bažant, Rupec-Červeny,
Dr. Ciril Žižek, prvi predsednik Športne zveze Ljubljana.
Heinlein, Perška, Granec, Vragović. Razen Bažanta (Croa-lia) in Červenega (Concordia) pripadajo vsi igralci Grad-janskemu Š. K., kar je dalo našemu teamu značaj homo-jjenosti. Najboljši del moštva je bila napadalna vrsta, izvrstni so bili tudi Šifer, Vrdjuka in Rupec. Edini slabejši točki v moštvu sta bila Ferderber in levo krilo, na katerem je v prvi polovici igral Bažant, v drugi Vragović.
Švedi so nastopili z brzim, popolnoma izbalansiranim moštvom, v katerem ni bilo slabih točk. Moč švedskega teama leži v izvanredni vrsti halfov. Sestava: Lindberg-Forstensson, Persson-Adersson, Moller, Lindstrom-Berg-strom, Andersson, Malm, Horndahl, Nilsson.
Prvi gol so dosegli Švedi v 37 min. po Malmu, drugega po istem igralcu v 9 min. druge polovice. V 18. min. druge polovice sledi nato po Granecu prvi gol za jugoslovanski team, v 31 min. po Perški drugi in minuto nato po Červenemu še tretji,
Zmaga nad Švedi je za nas velikega pomena; po vsem kulturnem svetu se bo razširil glas o naši zmagi, in oni, ki so nas doslej tako radi prezrli, bodo morali pričeti z nami računati.
pravilno načelo: »Sledimo velikim narodom le v tem, kar je res velikega!«
Mirni Amerikanci se razvnamejo v športnem življenju in postanejo strastni. Brez strasti je Amerikance v sportu nemogoč. Tu se mora vpiti in razgrajati, da se poveča učinek. Celo po malenkostnem uspehu se dvigne amerikanski zbor, ki je zasedel v stadionu poseben prostor, in zapoje ter deklamira pod vodstvom načelnika, ki je prevzel nekako vlogo kapelnika. Od Amerikancev so se naučili deklamirati tudi Švedi in Finci, pa tudi Angleži niso zaostali. Vendar so zadnjim ljubša godala in pihala, ker jim amerikanska poezija ne diši.
Sploh se pa sicer hladnokrvni prebivalci severnih pokrajin jako radi razburjajo, ako gre za sport. To nam dokazuje nekaj primer, izmed katerih je najbolj klasična ona iz stockholmske olimpiade. Pri nogometni igri med Dansko in Anglijo je prišlo do velikega škandala. Švedsko občinstvo je zavzelo posebno stališče k poteku igre in se poslužilo posebnih sredstev, da bi dalo duška svoji jezi. Sedeži v sta-
Edino, kar nam krati zadoščenje, je, da ne moremo imenovati teama, ki ga J. N. S. oficielno naziva »reprezentacijo J. N. S.«, reprezentacije Jugoslavije, ker tujerodni igralci, kakor sta ob vsej svoji dovršeni igri Červeny in Heinlein, ne morejo predstavljati sporta Jugoslavije. Na kompetentne faktorje moramo staviti pri tem še enkrat vprašanje, ali ni bila prva dolžnost J. N. S., ki nosi vendar naziv »jugoslovanski«, postaviti proti narodnemu moštvu Švedov narodno moštvo Jugoslavije. Noben drug savez na svetu bi v svoje reprezentativno moštvo ne uvrstil pod nobenim pogojem tujerodnih igralcev.
©
Pretiravanje Amerikancev v športnem življenju.
Glede amerikanskega sporta so si mnenja jako različna. Nekateri vidijo v prevelikem zanimanju Amerikancev velikanski napredek, medtem ko trdijo drugi, da se že bliža profesionizmu. Za nas, ki smo začetniki na polju sporta, naj velja edino
dionu so bili kameniti in zato je nabavila uprava posebne blazinice, ki so sedaj razburjenim gledalcem prav prišle. V trenutku je bilo igrišče kakor posejano s temi projektili. Podobnih in še bolj drastičnih sredstev se poslužuje tudi preprosto amerikansko občinstvo.
Pa tudi v predpripravah za tekme Amerikanci pretiravajo, To se je zlasti opažalo pri pripravah za stockholmsko olimpiado. Večji del amerikanskih zmagalcev so tvorili dijaki, ki so prekinili za več mesecev svoje študije in so se neovirani posvetili z vso vnemo športnemu treningu. To ne sme biti nikak očitek amerikanskim visokošolcem, pripomniti pa moramo, da tako izgube svoj karakter kot amaterji. Oni so pravzaprav atleti po poklicu in se ločijo od teh le v zunanjem momentu, ker ne delajo za denar. To pa le zato, ker k temu niso prisiljeni vsled svoje socialne pozicije. Razumljivo je, da so se uprli drugi narodi tej premočni konkurenci in se je skušali ubraniti. Anglija in Švedska sta takoj nato zbrali poseben fond, ki je tvoril podlago kapitala za podpiranje športnikov. Takrat so izrazili mnenje, da naj se zberejo odličnejši športniki nekaj mesecev pred prihodnjo olimpiado in naj se trenirajo na stroške olim-
pijskih odborov. Ako se stori prvi korak, ni daleko do drugega. Večmesečne vaje skoro ne bi več zadostovale in ako se hoče športnik popolnoma razviti, bo rabil celo leto ali še več.
Končno naj omenim še posebno pretiravanje. Pred vsako tekmo masirajo atlete, ravnotako po tekmi. Pred odločilnim bojiem vdihavajo kisik. To niso nikaka sredstva, da se poveča moč za dalj časa, to je le močan impulz za dotični moment. S tem pa se popolnoma pokvari namen sporta in v ospredje stopi le tekma.
vprašanja, je to važno stvar prevzelo mesto Anverz in vsi trgovski krogi. Zasigurala se je rezerva 1,000.000 frankov z ugodnostjo, da ni bilo treba povrniti tega zneska. V športnem oziru se je pokazalo veliko zanimanje pri vseh narodih sveta, in število doseženih rekordov je temu primerno prekašalo vse uspehe dosedanjih prireditev. Zlasti velja to za vse vodnosportne tekme. Ravnotako je krasno uspel marathonski tek in vsi tekmovalci so dospeli na cilj v najboljšem stanju. Vse tekme so se vršile v lepem redu, tako da so bile vsega skupaj le štiri reklamacije, med temi tudi češka glede nogometa.
Pregled VII. olimpiade v Anverzu.
Podamo nekoliko najvažnejših točk iz uradnega poročila belgijskega olimpijskega odbora:
Ko so aprila 1919 sklenili prirediti olimpiado v Anverzu in so delo izročili omenjenemu odboru, je bilo vsem jasno, da bo naloga nenavadno težavna. Prvič je bilo v ta namen malo sredstev, drugič pa je nedostajalo časa. Mnogi odlični športniki so umrli v vojni, drugi pa so bili tako obloženi z drugim delom, da niso mogli aktivno delovati niti pri pripravah, niti pri tekmah. Zato so belgijski delegati na olimpijskem kongresu v Lausanni izjavili, da bo ta olimpiada le vojna olimpiada. Vsled tega je M. O. O., ko je spoznal situacijo, dovolil, da se program sestavi temu primerno in se eventuelno izpremeni. Medtem pa se je stvar v toliko izpremenila, da se je mogla vršiti namesto vojne olimpiade prava predvojna. Kar se tiče financielnega
Dasi so bile vremenske razmere neugodne zaradi pre-obilega dežja, je bilo vendar več gledalcev nego pri zadnji olimpiadi v Stockholmu. Ko se bodo vsi računi uredili, bo znašal prebitek okoli 1,000.000 frankov, torej toliko, kot je bilo garantirano za slučaj deficita, Tudi topot je bil vpeljan, slično kot v Stockholmu, sistem abonentov, vendar je bilo število mnogo večje od onega pri VI. olimpiadi.
Končno naj podamo nekoliko statističnih podatkov. Dohodek na vstopnini je znašal 728.020 fr., od abonentov 361.411 fr., skupaj 1,090.317 fr. Drugi dohodki so bili za hockey na ledu 37.119, kolesarsko dirko 3913, atletične tekme 164.935, gimnastiko 12.882, tenis 57.275, borenje 80.708, veslanje 16.660, plavanje 64.682, nogomet 284.535, konjskosportne tekme 60.000, za razna vežbanja v stadionu 305.850 frankov. Poleg tega je bilo izdanih 30.000 prostih vstopnic, 15.000 za vojake; tri dni je bil vstop brezplačen za otroke in uradnike.
m
Velikonočni rezultati. Ilirija - Atletiki, Celje, 7 :0, drugi dan 6 : 0; Ilirija rez.-Svoboda 0 : 0; Rapid-Maribor-Sportvereinigung, Graz, 2 : 3, drugi dan 5 : 1. Otvoritev sezone v Kranju: Triglav - Svoboda, Ljubljana, 1:0; v 20 min. prekinjena igra, ker se en igralec Triglava ni pokoril izključitvi. Z zadevo bo imel opraviti kazenski odbor LNP. — Sezona se še ni popolnoma razvila, ker igrišča večinoma še- niso urejena.
Pregled tekem S. K. Ilirija v sezoni 1920,
Tekme I. moštva:
Rapid, Maribor: 0 : 2 Sparta, Zagreb: 3:1, 2:0 Viktoria, Zagreb: 3 : 0 B.S.K., Beograd: 1 : 3, 3 : 1 Hašk, Zagreb: 0 : 7 Rapid, Maribor: 10:0* Atletiki, Celje: 10:0* Germania, Graz: 3:1, 1:0 Rote Eli, Maribor: 10:1* Hertha, Maribor: 8:0* Hašk-Viktoria, Zagreb: 1 : 1 Slovan, Ljubljana: 8:0* Sportklub Wien: 0 : 7 Amateure, Graz: 3:4, 4:2 Floridsdorl, Wien: 2 : 4 Celje, Celje: 8 : 2 I T.V., Innsbruck: 4:0,5:1 V. S. K., Varaždin: 6:0 Concordia, Zagreb: 2:0, 2:3 Komb. IL-razr. ljubljanski klubi: 3 : 0 Atletiki, Celje: 2 : 2 Svoboda, Ljubljana: 5 : 0 Slovan, Ljubljana: 9:1* Croatia, Zagreb: 5:0, 4:1 Celje, Celje: 13:2*
Rapid, Maribor: 6:0* Hermes, Ljubljana: 8 : 0
Tekme rezervnega moštva:
Borovlje, Borovlje: 7 : 1 Olimpija, Karlovac: 4 : 2 Sparta, Ljubljana: 7 : 1 Slavija, Zagreb: 2 : 2 Derby, Zagreb: 7 : 0 V. S. K., Varaždin: 2 : 4 Svoboda, Ljubljana: 10 : 0 Celje, Celje: 6 : 0 Primorje, Ljubljana: 0 : 2 Sparta, Ljubljana: 3 : 1 Primorje, Ljubljana: 4 : 0 Jadran, Ljubljana: 2 : 1 Komb. ljublj. klubi: 0 : 0 Maribor, Maribor: 5:2*
Tekme II. moštva:
Svoboda, Ljubljana: 3 : 1 |f Hermes, Ljubljana: 1 : 2
Naraščaj:
Svoboda II. m., Ljubljana: 6 : 2
* = prvenstvene tekme.
Nadalje je igralo L moštvo kot reprezentanca Ljubljane proti reprezentanci Maribora 3 : 1 ter kot reprezentanca Ljubljanskega nogometnega podsaveza proti izbirnemu moštvu za anversko olimpijado v Zagrebu 0:1.
Rezerva je igrala mesto L moštva (ki je igralo v Ljubljani proti dunajskemu Floridsdorfu) prvenstveno tekmo proti Mariboru v Mariboru 5 : 2.
Interna tekma med L in rezervnim moštvom se je končala, s 6 : 4 v prid L moštvu.
Zagreb: Hašk-Makabi 6 : 0.
Dunaj: Švedska-Avstrija 2 : 2.
Bologna: Dunajski Rapid-Bologna 4:1.
Simmeringer S. K. se vrne iz Splita direktno na Dunaj, kjer ima nastopiti 3. aprila zopet v prvenstvenih tekmah. V Ljubljani nameravane tekme se ne vrše.
S. V. Vesna v Mariboru se je razdružila. Na novo sta se ustanovila v Mariboru S. K. Korotan in Svoboda.
S. K. Ilirija je v prvih štirih tekmah letošnje sezone dosegla score 34 : 0.
Angleška-Škotska 1 : 0. 26. tekma med Angleško in Škotsko in 14. zmaga Angleške. Škoti so zmagali v sedmih igrah, pet iger^je ostalo neodločenih.
Graz: Wiener A. C.-Grazer A. C. 3 : 2, Linzer A. C.-Amateure 3 : 1, Sturm-Salzburger A. C. 14 : 1, Wiener A. C.-Sturm 3 : 2, Amateure-Linzer A. C. 3 : 2, Grazer A. C.-Salzburger A. C. 11 : 1.
Beljak. Villacher S. K.-Klagenfurter A. K. 2 : 1.
English Cup. Semifinale-Wolwcrhampton W.-Cardiff City 0 : 0, Tottenham Hotspurs-Preston NE. 2 : 1,
Razkol v čehoslovaškem nogometu. Čehoslovaški nogometni klubi, ki so dosedai složno delovali, zlasti v boju z naraščajočim nemškim vplivom, so se nenadoma razdvojili. En del, pretežno provincialni klubi, je ustanovil pod vodstvom dr. Petrika lasten nogometni savez, ki je v silnem nasprotju s starim praškim savezom, Ta je pred kratkim sklenil bojkotirati klube, ki so člani novoustanovljenega saveza, oziroma jih z grožnjo bojkota zvabiti nazaj. Vprašanje pa je, kako se bodo zadržali uporni klubi. — V Čehoslovaški obstoja poleg teh dveh savezov še tretji, katerega člani so Židje. Tako je pred kratkim prestopil praški klub Sp. C. Hagibor iz čehoslovaškega nogometnega saveza v židovskega.
Budimpešta—Berlin, Nad 35.000 gledalcev se je udeležilo reprezentativne nogometne tekme med berlinskim in budimpeštanskim moštvom. Igra je iztekla 2 : 2.
Anglija—Škotska 1 : 0. Športni dogodek prvega razreda je bila nogometna igra med angleško in škotsko ligo. Kljub velikemu pomenu te tekme je bilo število gledalcev, okrog 40.000, za angleške razmere skromno. Škoti so v kombinaciji mnogo boljši nego Angleži, tako da so imeli ti spočetka težak položaj. Zato so se tekom igre prilagodili nasprotnikovemu načinu igre in ni prišlo v prvi polovici do nikakega gola. Šele proti koncu igre so odnesli Angleži 1 gol.
Zmaga Angležev je štirinajsta v škotski seriji, Škoti nasprotno so zmagali sedemkrat, pet iger je izteklo neodločno. Razmerje kotov je 65 : 45 za Angleže, ki so v vseh zadnjih tekmah zmagali.
Praga v konkurenci za nemško prvenstvo univerz. H konkurenci nemških univerz za prvenstvo se je prijavila poleg 20 akademskih moštev tudi Praga. Prvenstvo se bo vršilo v štirih okrožjih, od katerih bo moralo vsako postaviti svojega prvaka do 20, junija. Praga je prideljena okrožju z mesti Halle, Leipzig in Breslau.
Nogomet v Angliji. Marsikateri klubi ne morejo, drugi zopet nočejo delovati z istimi močmi v konkurenci za cup i n ligo. Zato tolika razlika. V prvi konkurenci so rezultati:	Wolwerhampton Wanderers - The Wednesday
1 : 2, Cardiff City-Rotherham City 0 : 2, Tottenham Spurs-Everton 2 : 0, Manchester United-Bradford City 1:1. — Ker je odločitev pred durmi, je postal boj jako napet.
Cross-country v Brnu. Čehoslovaški klubi so priredili 20. februarja v Brnu cross-country na progi 5474 m. Izmed 79 udeležencev je zmagal E. Bohralik (A. C. Sparta, Praga), ki je pritekel na cilj v 20 min. 54 ‘/io sek.
Jugoslavija — Čehoslovaška. Lahkoatletične konkurence obeh držav se bodo vršile v okvirju mednarodnih telovadnih tekem meseca julija v Pragi.
Težka atletika v Čehoslovaški. Prvenstva republike za juniorje v borenju se bodo vršila v Pragi za pet razredov telesne teže. A. C. Nusle bo priredil prvenstva Češke v isti panogi. 15. maja bo prvenstvo za seniorje v
borenju in vlečenju vrvi (do 560 kg). Prvenstva v boksu se bodo vršila šele v jeseni.
Cross-country dam. Pred kratkim je priredil pariški list »L'Auto« v parku St. Cloud ob navzočnosti ogromne množice cross-country dam. Proga na daljavo km je bila jako težavna. Tekme se je udeležilo 168 dam, zastopnic 15 klubov. Prva je dospela na cilj gdč. Dupent v času 16 : 33. V splošnem je dospelo na cilj 127 dam.
Otvoritvena dirka v kolesarski sezoni se vrši jutri, v nedeljo, 3. aprila, ob 3. uri popoldne. Udeležba je zelo številna. Vrši se le ob lepem vremenu.
Kolesarsko-turistovski odsek se osnuje v klubu kolesarjev in motociklistov »Ilirija". Vsi oni člani, ki ne bodo dirkali in se hočejo udeleževati skupnih izletov, naj se prijavijo z dopisnico na naslov kluba. Odsek bo prirejal izlete z obveznim zmernim tempom na kratko in daljšo progo; od slučaja do slučaja bodo združeni ti izelti s kratko turo na Šmarno goro, Sv. Katarino, Limbarsko goro, Sv. Jošt, Kamniško Bistrico itd. Odsek bo skrbel, da se bo družabnost na teh izletih čim bolj poglobila, da izleti nikakor ne bodo prenaporni, temveč vedno združeni z lepim užitkom v naravi ter bo prišel vsakdo na svoj račun. Prijavite se čim številneje vsi, ki Vam je do lepega kolesarskega sporta!
Motociklistični odsek v klubu kolesarjev in motociklistov »Ilirija« se ustanovi v kratkem. Vsi motociklisti naj prijavijo svoj pristop potom dopisnice. Namen mu bo, prirejati izlete, udeleževati se tekem, sploh gojiti športno motociklistiko.
Na pariškem zimskem dirkališču se je vršila dirka za darilo prostih umetnosti. Vozilo se je 30 km za tandemom. Prvi je bil Billard v 36 : 40'3, drugi Al Nefatti.
V Amsterdamu se je vršila te dni razstava motociklov, ki je prav lepo izpadla. Motocikli so na Nizozemskem zelo razširjeni, nad 20.000 jih je v prometu.
Dirkališče Berlin - Treptov se je otvorilo 13. marca ob ogromni udeležbi občinstva. Glavni točki sta tvorili dirki na 25 km in 30 km. V prvi je zmagal Appelhans v 23 : 13T, drugi je bil Sawall, 170 m, in tretji Krupkat, 740 m zadaj. V drugi, na 30 km, je odnesel prvo mesto zopet Appelhans v 28 : 41-1, drugo Krupkat, 270 m, tretje Salz-mann, 1200 m za prvim.
Pariško zimsko dirkališče je razpisalo zimsko prvenstvo na 100 km z motornim vodstvom. Znani prvak entente, Seres, je dosegel z zmago rekord za to dirkališče s časom 1 : 30 : 02. Drugi je bil Lavalade, 4500 m za njim; tretji Verkeyn. Seres je vozil prvih 10 km 8 : 41-3.
Belgijsko zimsko dirkališče je nudilo lep športni užitek s 100 km menjalno dirko. Udeležilo se je je 12 moštev. Prvenstvo je odnesel par Persync-Vandevelde v 1 : 33 : 15 s 24 točkami. Enak čas je dosegel drugi par Hevel-Marcel Buysse. Tretji in četrti par sta imela zopet enako število točk, 16, bila sta le 1 krog zadaj.
Francosko prvenstvo »preko polja« si je priboril znani francoski dirkač Christophe, ki je 25 km proge prevozil v 45 : 45. To prvenstvo se vozi od leta 1902. in je Christophe že sedemkratni prvak. Drugi je bil Laquehaye V 46 : 09 . 1 pred Lacolle-jem,
V Palmi Malorci (Špansko) grade novo cementno dirkališče, v Los Angelos-u novo leseno. V juniju otvorijo v Haagu novo dirkališče.
Berlin - Kottbus - Berlin, 27T2 km, se je vršila kot otvoritvena cestna dirka Nemčije. Udeležba je bila ogromna. 129 je bilo dirkačev v skupini amaterjev, 72 v skupini profesionistov. V prvi skupini je zmagal Karl Hoffmann v 9 : 29 : 20, v drugi skupini W. Sievert v 8 : 59 : 47. Tako na startu kot na cilju so bile ogromne množice občinstva. »
Otvoritev sezone v Italiji. Na dirkališču v Veroni se je otvorila kolesarska športna sezona v Italiji. Glavno točko otvoritve je tvorila dirka moštev na 30 km. Prvenstvo je odnesel par Oliveri-Azzini v 48 : 12 s 17 točkami, drugi Kizzetto-Croce, tretje Gardellin-Canepari.
Monaco-Fort Catinat dirka se je vršila 13. marca. Razpisal jo je L'echo des Sports. Proga se stopnjuje do 1200 m nadmorske višine in je dolga 15-8 km. Nad 60 dirkačev je tekmovalo. Zmagal je Henry Pelissier, ki je dosegel v 53 min. 20 sek. cilj. Drugi je bil Charles Lacquehay, tretji Azzini. Zanimivo je, da je italijanski prvak Girar-dengo prišel na 12. mesto.
Nizza — La Turbie, 8 km, gorska dirka, se je vršila preteklo nedeljo. Kakih 40 tekmovalcev se je udeležilo slovite gorske dirke. Najboljši čas vseh kategorij je dosegel Mariac na Harley-Davidson motociklu v 7 minutah 32:1/r, sekundah.
Motorna dirka za zimsko kupo Italije se vrši vsako leto kot otvoritvena dirka na 350 km na progi Brescia-Bergamo-Brescia-Riviera. Startalo je 25 tekmovalcev, na cilj jih je došlo le 13. Zmagovalec je bil Vanoni na New Imperial v 5 : 40 . 01 pred Visioli na New Imperial, 2 minuti za njim. Tretji je bil Moretti na Frerra, 7 minut za prvim.
Šestdnevna dirka v New Vorku se je končala dne 3. marca z zmago moštva Egg-van Kempen, ki je doseglo v 3723-95 km 2236 točk; drugo moštvo je bilo Brocco-Co-brom s 1817 točkami, tretje moštvo Riitt-Lorenz s 1081 točko. Slednje moštvo je tekmovalo za Nemčijo z nado na prvo mesto, pa je Lorenz sedemkrat padei in pri tem izgubil chance.
Automobilni teden v Monacu. »Sport Automobile et Velocipedique de Monaco« je priredil pod zgornjim naslovom več konkurenc. Pri tekmovanju za »elastično delovanje motorja« so bili pogoji: takojšnji pogon motorja na določeno znamenje, 300 m vožnje, obrat in nazaj, prevoz startne črte in vožnja nazaj do črte, na črti ustaviti. Najboljši čas, t. j. 59 sekund, je dosegel Fonquerie na Bignan-Sport-autu, na drugem mestu je bil Dureste na Steyr-autu. Druga tekma je bila gorska na 300 m z obratom. Najboljši čas je dosegel Rolly na A. B. C.-motociklu, in sicer 35 sekund. V kategoriji autov je bil prvi Monnier na Bignan-Sport v 53:l/a sek., drugi Dureste na Steyr.
Chassagne, znani dirkač, namerava v kratkem prekositi svoj lasten rekord, ki ga je bil dosegel v Brook-landu. V ta namen se bo poslužil 4i4 literskega Ballot-automobila. Chassagne je postavil zadnji rekord, 107-89 angleških milj na uro, na Sunbeam-tipu z 12 cilindri in volumnom 9.047 cm3.
Grand Prix de Nice. Te znamenite pomladne konjske dirke v Nici se je udeležilo veliko število konj dirkačev. Zmagal je Viburuum (E. de Rothschild) pred Terminalom.
Lincolnshire Handicap, prva večja konjska dirka spo-mladne sezone, je prinesla veliko razočaranje. Vsi favoriti so odpovedali in zmagali so večinoma sicer slabo ocenjeni dirkači. Prvo mesto je dobil Saranus (33 : 1).
Liverpool Grand National Steeple Chase-a se je udeležilo 35 dirkačev. Ker ni bilo dirkališče za toliko nepričakovano veliko število zadosti veliko, so dospeli na cilj le štirje konji. Zmagal je Shaun Spadah (11 : 8) na progi 7200 m.
Ob priliki častniškega meetinga v Sandow-parku se je vršil tudi veliki steeple-chase aliiranih častnikov. Angleških udeležencev ni bilo; dirke so se udeležili le Francozi in Belgijci.
V	Franciji so vpeljali zakon, ki prepoveduje vsako sprejemanje in ponudbo prepovedanih stav pri konjskih dirkah. S tem je prizadetih mnogo malih trgovin, ki so sprejemale stave. Pojavil se je načrt, da bi država sama sprejemala stave ter jih le izplačala totalizatorju. Ves davek, ki bi ga drugače plačali totalizatorji, bi se odtegnil in plačal direktno. Kakor se čuje, so športni krogi jako proti temu načrtu, ker se boje, da bi se zmanjšal obisk dirkališč.
V	Južni Afriki je zavladalo veliko zanimanje za konjske dirke. Pred vojno je znašala celotna vsota nagrad le 125.000 funtov, medtem ko leta 1920. že 345.000. Prevladujejo seveda angleški polnokrvni konji. Tako ima vojvoda Westminsterski lasten hlev v Transvaalu.
Iz kancelarije Njegovega Veličanstva kralja je prejel predsednik glavne skupščine Športne zveze, g. ravnatelj Jug, sledeči dopis; Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Naslednik Prestola zahvaljuje srdačno na izjavama odanosti, koje ste Mu uputili sa skupštine sportskih organizacija u Ljubljani.
Vsem klubom. Glasom sklepa glavne skupščine »Športne zveze« imajo vsi športni klubi ustanoviti tekom 10 dni propagandni odsek, z nalogo, zbirati naročnike na list, širiti list in preskrbeti mu oglasov. Klubi so dolžni poslati v ta odsek le res delavne člane. Najpozneje v 14 dneh imajo klubi javiti imena članov propagandnega odseka. Odsek mora pošiljati na vsaka dva meseca poročila o svojem delovanju in svojih uspehih Športni zvezi. Naročnike in nabrane inserate pa takoj po prejemu.
Nadalje ima osnovati vsak klub lasten redakcijski odsek iz najmanj dveh članov, ki imajo skrbeti za redno pošiljanje poročil o tekmah, o delovanju kluba v splošnem, nadalje pošiljati mu po možnosti slike in nabirati za list primerne članke, oziroma pridobiti listu primernih sotrudnikov, posebno profesorjev, zdravnikov in drugih, Imena članov redakcijskega odseka je javiti Športni zvezi najpozneje v 14 dneh.
V	ostalem naj klubi sami po sebi izvrše vse sklepe glavne skupščine, ker se posebni pozivi za to ne bodo razpošiljali.
V	bodoče bo Športna zveza izvrševala večino skupnih in večjim klubom namenjenih zadev le s priobčenjem v službenem
delu lista »Sport«, da prihrani kar največ na poslovnih stroških. Klubi se opozarjajo, da službeni del lista točno prebirajo in rešijo vse tam se nahajajoče pozive takoj po izidu.
. .	, .	.	, .	,	Športna zveza.
L|ubl)anski nogometni podsavez.
Sportvereinigung »Vesna«, Maribor, se je razdružila in se črta iz imenika članov L. N. P.
Zabrana igre, objavljena nad At h leti k S. K. v Vojniku, se z današnjim dnem ukine.
Sodniki se opozarjajo, da je poročati na predpisan način tudi o vseh prijateljskih tekmah. Poročilu mora biti priložena vselej sestava moštev.
Prijavljeni so za;
S. V. Rapid, Maribor: 456, Kohont Ludvik, 457, Puch Nor-bert, 458, Ferk Franc.
S. K. Rote Elf, Maribor: 591. Vallentschak Ludvik. Atletik S. K., Celje: 682. Stoschier Anton.
S. K. Triglav, Kranj:	851, Bajt Franc, 852, Ing. Dedek
Franjo, 853. Dolenc Franc, 854, Fajdiga Miljutin, 855. Ferjančič Ferdo, 856. Globočnik Feliks, 857. Globočnik Marjan, 858. Globočnik Stojan, 859. Hlebš Rudolf, 860. Jakobčič Ciril, 861. Janša Franc, 862. Jeglič Rudolf, 863. Kocbek Viko, 864. Mavec Anton, 865. Mayr Metod, 866, Nič Makso, 967. Petrič Karol, 968. Rebolj Viktor.
Atletik S. K., Vojnik: 900. Anditsch Ivan, 901. Beuc Ivan, 902. Breuc Anton, 903. Hrastnig Herman, 904. Jeki Franc, 905. Kališnik Franc, 906. Kemmetmuller Ivan, 907. Kukovec Ferdo, 908. Kovač Makso, 909, Ojstreš Oton, 910, Possnig Leopold, 911. Possnig Vili, 912, Punčer Oskar, 913. Ribizi Albin, 914. Rossman Ferdo, 915. Senitza Franc, 916. Schoster Fritz, 917. Schvveiger Franc, 918. Škoflek Franc, 919. Soster Franc, 920. Špes Viktor, 921. Uratarič Holdi.	Tajnik.
S. K. Slovan. S, K. Slovan je izključil Riharda Kernca.
S. K. Ilirija. V načelstvo nogometne sekcije so bili izvoljeni Fran Jankovič, ing. Stanko Bloudek, dr. Rudolf Kropivnik in Viktor Vodišek. Prvo delo sekcije bo, da uravna trening in organizira nov srednješolski naraščaj. V klub se bo sprejelo na novo okrog 70 srednješolcev oziroma naraščaja sploh.
RAZNO
J
Državni športni komite. Kakor čujemo, se bo v kratkem osnoval v Beogradu državni športni komite. Zanimivo bi bilo znati, kdo bo vse v komiteju in kdo bo dajal iniciative. Kakor v vseh športnih zadevah, tako niso tudi o tem obveščeni do danes razni naši športni savezi. Delo državnega komiteja brez sodelovanja in podpore ostalih športnih organizacij bo ničevo in brez uspeha.
Iz Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Dne 3, marca se je vršila seja J. O. O. v društvenih prostorih pod predsedstvom dr. Bučarja, Sklenilo se je preustrojiti pravila J. O. O., na podlagi katerih se bo vršilo delo odbora. G. Gjukič je dobil nalog, da sestavi posebni zabavni odbor in da priredi v letošnji sezoni eno športno zabavo v korist odbora. J. O. O. je dobil iz Anverza pismo, potom katerega bi moral plačati 2333 frankov za stanovanje naših igralcev, dočim je bilo svoječasno izrecno izjavljeno, da so stanovanja brezplačna. J. O. O. bo proti zahtevi protestiral.
Sport in film. Polagoma se pojavlja v tujezemskih športnih krogih težnja, posluževati se filma kot propagandnega sredstva in v poučne namene. Vrednost filma je spoznal tudi nemški državni zbor za telesno vzgojo. Nakupil je celo vrsto poučnih športnih filmov, katere bo posojeval klubom proti primerni odškodnini. Filmi, ki jih ima na razpolago, so:
1.	Kratki, zabavno-poučni filmi: a) olimpijske igre 1912,
b)	prireditve v stadionu, c) veslanje, d) nogometne igre.
2.	Daljši filmi: a) lahka atletika (tek, vse vrste skokov, metanje krogle, diska in kopja); b) nogomet (film dolg 1000 m),
c)	plavanje (film dolg 610 m).
Poleg tega ima še mnogo slik za laterno magico. Tako: 1. telovadba in sport, 50 slik; 2. lahka atletika, 50 slik, 3, telovadba, 60 slik; 4. športni prostori (načrti, gradbe), 50 slik, 5. zimski sport, 50 slik; 6. žena in sport, 50 slik, 7. sport v umetnosti, 50 slik.
SPORT izhaja vsak petek. ESiaigU Naročnina četrtletno (14 številk) 56 K; posamezne številke 5 K. Inserati po tarifu. Si@j Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Narodni dom. Si® Izdaja Športna zveza Ljubljana. ®® Urejuje Stanko Virant. ®®® Klišeji in tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. ®