3 VO joesto Leto VI. - št. 1 KOČEVJE 1. januarja 1961 Cena 15 din Predsednik OblO Kočevje svojim občanom Odločno v NOVO LETO V pričakovanju novega leta se navadno ozremo na uspehe in pomanjkljivosti, ki so nas spremljale v preteklem letu in na načrte ki jih imamo za prihodnost. Mislim, da je bilanca letošnjih uspehov za prebivalce naše komune visoko aktivna. To potrjuje predvsem izvršitev petletnega perspektivnega programa, ki je bil predviden do konca leta 1961 že v letošnjem letu. Z izvršitvijo tega plana smo povečali bruto produkt za več kot 75 odstotkov, narodni dohodek pa za preko 100 odstotkov tako, da znaša sedaj že 205.000 na enega prebivalca. To je najlepši dokaz, Ja so gospodarske organizacije v občini vložile ogromne napore za dvig proizvodnje, izboljšanje organizacije dela, povečanje produktivnosti in izpopolnitve sistema nagrajevanja po učinku. Izpolnitev tega plana je dala osnovo, da smo uspeli zbrati potrebna sredstva za izgradnjo važnih komunalnih objektov n. pr. modernizacijo ceste Stara cerkev— Livold, ureditev Šeškov eulice. izgradnjo vajenskega doma, trgovskega skladišča in modernizacijo nekaterih trgovskih in gostinskih obratov, nadaljevanje gradnje šole na Travi, elektrifikacijo Ložin, Nemške loke, Brezovice, Podpla-nine, Rapljevega itd. Posebej je treba omeniti gradnjo novega vodovoda, pri kateri je na različne načine sodelovalo skoraj vse prebivalstvo Kočevja. Rezultat tega je, da se nahajajo gradbena dela kljub izredno slabim vremenskim pogojem v zaključni fazi in da Kočevje ni več v nevarnosti, da bo ostalo brez zdrave pitne vode. Uspeh te akcije ponovno potrjuje pripravljenost delovnih ljudi Kočevja za pomoč komunalni skupnosti pri reševanju vseh njenih problemov. V skrbi za človeka, zlasti za izboljšanje položaja številnejših družin katerih starši so v delovnem razmerju, sta v preteklem letu dosegli lepe uspehe obe v Kočevju ustanovljeni Stanovanjski skupnosti, ki skušata z ustanavljanjem najrazličnejših servisov in ustanov za pomoč družini razbremeniti delovne žene in jim omogočiti enakopraven položaj v družbi. Za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov so bili postavljeni novi temelji na katerih bo v prihodnje mogoče hitreje reševati in tudi ta problem. V izdelavi imamo zazidalne načrte za center mesta v katerem naj bi se vršila pospešena izgradnja stanovanj. Letos je bilo dograjenih skupaj 68 stanovanj v bodočih letih pa bo potrebno to število povečati na 100. Med pomanjkljivostmi, ki jih v preteklem letu nismo uspeli zadovoljivo rešiti, štejem predvsem nekatere iz področja šolstva prosvete in zdravstva in pa modernizacije in izgradnjo naše industrije. Za izboljšanje stanja na teh področjih se zavzema novi petletni perspektivni program o x katerem že razpravljajo zbori volivcev in sveti ljudskega odbora. Po tem programu bo mogoče gospodarstvo občine dvigniti na tako višino, da sc bomo lahko primerjali z ostalimi sedaj bolj razvitimi področji in da bomo sposobni ustvariti potrebna sredstva za stalno izboljševanje življenjskih pogojev naših prebivalcev. V tem razdobju predvidevamo nadaljnji porast proizvodnje In narodnega dohodka za preko 100 odstotkov vzporedno s tem pa tudi dviganje osebne potrošnje. Za uspešno . izvedbo šolske re- SKRB ZA ČLOVEKA Vsakokrat, kadar sc pripravljamo na prestop v Novo leto, človeka prevzame posebna svežina. Radosten čar preveva te dni in ljudi. Vsak si v svojih mislih dela inventuro uspehov in veselja, pomanjkljivosti, težav in razočaranj, izkušenj in spoznanj, vsak razmišlja, kaj je v načinu dela spremeniti, da se bo v prihodnosti z zanesljivejšo roko lotil predstoječih nalog. Ob tej priliki dobivajo raznoliki programi začetno vsebino. Vse to se odvija na poseben način pri vsakem posamezniku, društvu, političnih organizacijah, v prosveti, zdravstvu, ustanovah itd. Preteklo leto z mnogimi primeri ponazarja velik napredek v razvoju naše komune. Uspehi se rezultirajo pri razvoju komu- magali težave, so bili komunisti, nalne samouprave in nadaljnem ki so nesebično vlagali svoje mo-dvigu nivoja vsebine samouprav- či za delo med ljudmi. Priznanje nih organov, v skrbi za ljudi in gre vsem delovnim ljudem zdru-dvigu življenjskega standarda, ženim v Socialistični zvezi dc-v gospodarskem napredku v in- lovnih ljudi, mladinski organi-dustriji, kmetijstvu, gradbeni- zaciji, sindikatom in društvom, štvu, zlasti v stanovanjski grad- Prepričan sem, da nas bodo nji, prometu, trgovini, razvoju tudi v prihodnosti pri delu dru-stanovanjske skupnosti, gostin- žila enotna hotenja. To je osno-stvu, obrti itd. Viden napredek ven pogoj za uspešno delo. Caka-bcležimo pri uveljavljanju šol- jo nas velike in odgovorne naloge, ske reforme v delu predšolskih Ob tej priliki voščim vsem ko-ustanov, zdravstvu, socialnem munistom in delovnim ljudem skrbstvu in drugih področjih. srečno Novo leto v želji, da bi tu-Odločilni činitelj, ki je orno- di prihodnje leto nesebično delali gočil, da smo uspešno zaklju- za uspešen gospodarski, kulturni čili koledarsko leto I960 in pre- in social, napredek naše komune. LUDVIK GOLOB sekretar Občinskega komiteja ZKS Kočevje form bomo morali predvsem orno: ičiti vsem šoloobveznim otro-km -nlanje na popolnih osemletkah. V ta namen bo potrebno tudi i bodoče organizirati prevoz otro? podobno kot smo to storili v Ki-lpski dolini. V Kočevju bo potn bno tudi v bodoče organizirati prevoz otrok podobno kot smo to storili v Kolpski dolini. V Kočevju bo potrebno v tem času dokončati gradnjo doma za telesno kulturo, poskrbeti za opremo delavnic, za tehnični pouk in se pripraviti na gradnjo nove osemletke. Za izboljšanje zdravstvene službe je posebne važnosti izgradnja novega zdravstvenega doma v Kočevju in modernizacija obstoječih zdravstvenih postaj. Naša industrija zahteva hitrih ukrepov, ki naj omogočijo njeno modernizacijo. Rudnik rjavega premoga in Lesno industrijski obrat KGP sta na dobri poti. da to dosežeta že v prihodnjem letu. Tudi Tckstilana in Ključavničarstvo imata pripravljene načrte, toda odprto je vprašanje sredstev. Izgradnja podjetja »ITAS« napreduje zadovoljivo in upam, da bo v prihodnjem letu prišel končno tud . <*s, da izgradimo v prvi fazi ,<.no tovarno. Z enako hitrim tempom se predvideva modernizacija ostalih panog gospodarstva kot so: kmetijstvo, promet, obrtništvo, trgovina in gostinstvo. Za reševanje najrazličnejših problemov, ki so v tesni povezanosti z življenjskim standardom podeželskega prebivalstva, bodo morali v prihodnjem letu več storiti tudi Krajevni odbori. Ti so poklicani, da s pomočjo volivcev in ljudskega odbora ne obravnavajo samo ozkih komunalnih problemov kot so n. pr. elektrifikacija, popravilo potov in mostov, vodovodov itd., ampak da v celoti prevzamejo tudi vlogo, ki jo imajo stanovanjske skupnosti v mestih. Na ta način bodo lahko odigrali vlogo organov družbenega upravljanja, ki jim je v novem komunalnem sistemu poverjena. Želim, da bi v novem letu 1961 vsi volivci naše občine posebno pa člani ljudskega odbora še aktivneje sodelovali v vseh organih delavskega in družbenega upravljanja, ker je od tega v veliki meri odvisno kako bomo uspeli realizirati naše prihodnje naloge. Vsem delovnim ljudem in bralcem »Novic« želim v novem letu mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva. Tlačim faiatcem Spet je leto naokrog. S to številko prehajamo v šesto leto izdajanja »Novic«. Verjemite dragi naročniki in bralci, da nam tudi v preteklem letu ni bilo vedno lahko. Prebroditi smo morali marsikatero težavo, kakor pomanjkanje denarnih sredstev, preobremenjenost tiskarne in uredništva. Vse to in še marsikaj drugega je vplivalo na vsebino in obliko lista, da »Novice« niso bile vedno takšne, kot ste jih želeli Vi in mi. V preteklem letu smo prejeli od Vas lepo število nasvetov, ki smo jih skušali upoštevati. Nekateri želijo več vesti iz naših krajev. To zavisi predvsem od naših dopisnikov, ki jih je še vedno premalo in Vas samih, dragi bralci. Prepričani smo, da se pri Vas zgodi marsikaj, kar je vredno, da pride v časopis. Kakor povsod tako tudi tu ni mogoče vsem ustreči. V prejšnji številki smo Vam obljubili mnogo novega. Bodite prepričani, da bomo storili vse in obljubo izpolnili. Konec leta je, zato je prav, da smo tudi z računi na čistem. Med našimi naročniki je še nekaj takih, ki niso poravnali naročnine za preteklo leto. Te prosimo, da to takoj store. Tudi list mora poravnati svoje obveznosti. Naj omenimo, da naročniki plačajo komaj polovico dejanskih stroškov lista, vse drugo pa prispevajo Tiskarna, podjetja in ustanove. Kljub povečanemu obsegu lista bo cena ostala še naprej nespremenjena. Zato res ni lepo. da nekateri še tega ne poravnajo pravočasno. Uredništvo in uprava se najlepše zahvaljuje podjetjem, gospodarskim organizacijam, zadrugam in oblastnim organom za denarno pomoč v preteklem letu. Upamo, da bomo tudi vnaprej ohranili njihovo zaupanje. Prav tako upamo, da nam boste naročniki ostali zvesti in se bo Vaše število še povečalo. VSEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1961 K 0 w C E V J E ♦ očahko bi ga imenovali tudi KOČEVJE PRIHODNOSTI vendar Je za enkrat le še maketa, ki Jo Je skrbno^pripravil arhitekt ing. Milan Bižal. Nove stolpnice, ki bodo predvidoma končane leta 1965 bodo stanovanjski problem le delno omilile. Anketa Je namreč pokazala, da moramo za normalne potrebe prebivalstva v prihodnjih petih letih zgraditi 1.300 družinskih stanovanj. Dela pri izkopu temeljev za stolpnice ob Rinži lepo napredujejo. 1965 Stran 2 • »NOVICE« | 1. januarja 1961 Številka I Stane Goršič, predsednik OblO Ribnica POVEČATI PROIZVODNJO 24. decembra je bil v Ribnici ; posvet gospodarstvenikov iz vseh ! večjih gospodarskih organizacij in j kmetijske zadruge Ribnica in So-i dražica. Na posvetovanju so po-! drobno pretresli osnutek gospodarskega razvoja občine v času od 1961 do 1965. Osnutek perspektivnega petletnega načrta gospo- nem perspektivnem planu je predvidena druga faza rekonstrukcije, in sicer mehanizacija in dopolnitev zastarele strojne opreme. Poleg tega je predvidena izgradnja obrata gradbenih opažev in obrata luščenega furnirja, ki bo zalagal s surovino obrat vezanih vrat in opažev. Z izgradnjo obrata za Za dograditev sodobnega trgovskega lokala v Ribnici je predvidenih 18 milijonov dinarjev. Za dograditev novih skladišč so namenili 15 milijonov din, obnoviti bodo morali tudi opremo v lokalih. V sestavu trgovskega podjetja bo tudi Vino podjetje, ki bo oskr- skrb. Kmetijski zadrugi Ribnica j nič ne zaostaja za ostalimi indu-in Sodražica bosta v bodoče glav-! sirijsko razvitimi komunami po ni nosilec napredka našega kme-1 gospodarski moči, če upoštevamo tijstva v tesni povezavi s svojim naše naravno bogastvo — gozdove, članstvom. Naš cilj je, povečanje proizvodnje in pomoč kmetu-koo-perantu, da bo s čim manjšimi proizvodnimi stroški in trudom dosegel čim boljše proizvodne uspehe. Mehanizacija kmetijstva nam bo sprostila novo delovno silo za našo sicer skromno industrijo, predvsem pa za obrtništvo, ki mu v dobi 1961. do 1965. bomo vprašanju ureditve gozdarske službe in gospodarjenja z gozdovi, vzgoji, eksploataciji in predelavi dali prvo mesto, da je do danes za potrebe komune ostalo bore malo, z decentralizacijo sred- Novih pet let RAZVOJA v občini RIBNICA štev in služb pa računamo prav . barskega razvoja občine Ribnica I leseno konstrukcijo (ostrešja in I bovalo vso gostinsko mrežo v Rib-v tem pogledu mnogo več. Vse j je odraz nenehnega razvoja go-1 druge lesene konstrukcije za grad-1 niči in okolici z alkoholnimi i* kakor računamo, da se nas bo spodarstva, ki se uspešno razvija nje), bi podjetje postalo kombinat brezalkoholnimi pijačami. Petlet-le-| v bodoče obravnavalo enakovred- | tudi v tej občini. Objavili bomo j gradbenih elementov. Proizvajalo | ni načrt daje pomembno mest« ta mislimo dati še prav posebno no z vsemi ostalimi industrijsko nekatere značilnosti iz obširnega Prvo, t. j. 1961. leto, bodočega petletnega perspektivnega plana, bo za našo komuno pomenilo Start za nove gospodarske uspehe in načrte. Naša občina je pretežno vlogo pri dvigu življenjske ravni: razvitimi kraji, naših občanov. Slično mesto pri-pisujemo gostinstvu in trgovini. 1 Naša skrb gre tudi stanovanjski j gradnji, resno pa se pred nas postavlja tudi vprašanje II. faze regulacije potoka Bistrice in Sajevca, ki ob vsakem manjšem dežju preplavljata znatne kmetijske površine in ogrožata s poplavljanjem spodnje kraje Ribniške doli- gradiva predloga petletnega načr- kmetijska zato bomo vprašanju j ne predvsem pa Ribnico samo. kmetijstva posvetili vso pažnjo in Z ozirom, da naša komuna prav »GRADBENIK. RIBNICA Naše podjetje je bilo ustanovljeno v letu 1953 in je bil v tem razdobju izvoljen že šesti Delavski svet pod j. »Gradbenik« Ribnica. Od ustanovitve pa do danes je imelo podjetje, kakor tudi Delavski svet velike težave, ki smo jih morali reševati skupno na svojih rednih sejah. Največ težav smo imeli z delovno silo, nabavo materiala, ter o tarifni in stanovanjski politiki. Kakor v drugih podjetjih je tudi pri nas vprašanje kvalificirane delovne sile, delovodskega in tehničnega kadra. Delavski svet je po tem vprašanju razpravljal in sklepal, da se čim več priučenih delavcev usposobi in pridobi kvalifikacijo v gradbenem izobraževalnem centru. Da si pa zagotovimo v bližnji bodočnosti tehničen kader štipendiramo 4 študente in dijake strokovnih šol. Problem za pridobitev stalne delovne sile je pomanjkanje lastnih stanovanj. Zaradi tega je podjetje sklenilo, delno rešiti stanovanjski problem v letu 1961 z adaptacijo prostorov v Goriči vasi. Za gradnjo stanovanj pa predvidevamo večje investicije iz lastnih sredstev. Ker dela podjetje v večji meri razne adaptacije in popravila zgradb je dobra organizacija otež-kočena, s tem tudi obračun dohodkov po učinku. Z izpolnitvijo tehničnega in delovodskega kadra bo nujno bolj popolno organizirati dela in s tem izkoristiti vse možnosti za nagrajevanje po učinku. Težnja v podjetju je, da se od sedanjih 57 odstotkov oddaje del po učinku doseže v letu 1961 85 odstotkov. Na sejah Delavskega sveta razpravljamo o problemih, ki nastajajo v času gradnje, o sprejemanju perspektivnega plana, o storilnosti dela in podobno. To so problemi, ki nas čakajo na naslednji seji Delavskega sveta pa tudi UO. V petletnem perspektivnem planu predvidevamo za leto 1961 realizacije 210 milijonov v L 1965 pa 300 milijonov za investicije pa 73 milijonov. Večina investicij predvidevamo za nakup gradbene mehanizacije, ker je pod j. manjšega obsega. Plan predvideva nabavo lažje mehanizacije. Podjetje izvaja gradbena dela v občinah Kočevje, Ribnica, Loška dolina in v Ljubljani. Tako razdrobljena dela pa zahtevajo neprimerno večje režijske stroške in otežkočajo smotrno organizacijo. V matični občini ima podjetje zavzetih komaj 50 odstotkov svojih kapacitet. Ta procent pa nam dokazuje, da imamo malo gradnje v naši občini. Želimo, da se v bližnji bodočnosti kaj več gradi v naši komuni. SIMON GORŠE predsednik DS Pogled na središče Ribnice Dosedanji način delitev sredstev in dohodka za nas ni bil stimulativen. Z novo delitvijo dohodka in upravljanjem nad splošnimi dobrinami pa računamo na skladnejši razvoj in rast našega gospodarstva, kar nam bo predvsem omogočilo delavsko in družbeno samoupravljanje, katero je doseglo tudi pri nas uspešen in ploden razvoj. Na kraju želim vsem občanom in delovnim ljudem srečno novo leto 1961. Za vedno nas je zapustil FRANC LOŽAR Hudo nas je prizadejala vest, da je v cvetu let nenadoma umrl Franc Ložar, doma iz Ribnice. Uspešno delo „Jt0aprometa" ta kot napotilo za razpravo na leta 1965 229 odstotkov v primer-zborih volilcev, ko bodo razprav- javi z letom 1960, celotni doho-ljali o petletnem planu. j dek podjetja pa se bo letno pove- Predlog petletnega plana daje čeval za okmg 14 odstotkov, zelo pomembno mesto razvoju industrije. V občini imajo dva podjetja ,ki sodita med industrijo: Lesnoindustrijsko podjetje in Opekarno. Lesnoindustrijsko podjetje bo konec tega leta končalo prvo fazo rekonstrukcije svojih obratov. S tem bodo ustvarjeni pogoji za na-daljni razvoj podjetja. V petlet- bo skoraj izključno elemente za I modernizaciji trgovine in razvoju gradbeništvo, kot ladijski pod, vse trgovine sploh, vrste vrat s podboji, razne veza-! _ ... . , . . ne plošče, lesene konstrukcije za Y Sodražici je ze dalj časa po-gradbeništvo in gradbene opaže, Po novem .n sodobnem tr- ki imajo predvsem namen mon-'lovskem lokalu. Za uresničenje se tažnih opažev pri betonskih T . 1 I z združenimi sredstvi podjetij in LIP ima primerno surovinsko krediti, bi lahko kmalu imeli v zaledje in bo s planiranimi sred-j Sodražici nov trgovski lokal v stvi uspelo uresničti predvidene prostorih nad lokalom pa stano-naloge. Tudi za naprej bo obsta-1 Vanja, ki jih tudi primanjkuje, jal obrat galanterija in zabojarna,' katerega naloga bo predelava in racionalno izkoriščanje odpadkov. Podjetje bo v bodočih petih letih dalo velik poudarek gradnji objektov družbenega standarda, saj so predvideli za gradnjo stanovanj 80 milijonov dinarjev, njihova udeležba pri gradnji obrata družbene prehrane pa bo znašala 12 milijonov dinarjev. Vrednost fizičnega obsega proizvodnje bo predvidoma letno rasla za 25,98 odstotkov in bo znašala katere druge gostinske lokale ter odpreti gostinske vrtove. Gostinstvo in turizem Petletni načrt posveča velik« pozornost razvoju gostinstva i« turizma. V načrtu je adaptacija gostilne »Ribničan«, kjer bo sodoben gostinski obrat s precejšnje kapaciteto. Uredili bodo tudi vrt. V ribniškem gradu bo kavarna. Preurediti nameravajo tudi ne- Predsednik DS rudnika MIRO GREGORC ZA KOLEKTIVNO UPRAVLJANJE Tov. Lisca, predsednika DS smo našli na delavnem mestu v trgovini »Železnina«. Prav gotovo bi poslovanje njihovega podjetja zanimalo tudi naše bralce, zato smo mu postavili nekaj vprašanj. — Potrošniki smo bili navajeni v trgovini raznih reorganizacij. Ali ste sedaj ustalili svojo organizacijsko obliko in kakšno je Vaše sedanje poslovanje? , ... , , , ... . 1 Res je, nam je priznal tovariš Smrt ga je iztrgala tako hitro, da j dsednik Reorganizacije so se se niti posloviti nismo mogli od vrfjtUe druga za drug0| včasih . . _ . ... . „ premalo premišljeno in včasih ■ P0k0'"oIranf, ^bil rojen 2. celo na škodo potrošniku. Seda- jumja 1932 v delavski družin, v nja organizacijska oblika podjet-Ribnici. Se kot pionirček je sode- j je bila formirana pred tremi loval v narodnoosvobodilni vojni. let.J.n našem mnenju ustreza Po končani šoli se je zaposlil naj- am jn lovnim prilikam. prej na ObLO Ribnica, potem pa p Bavimo se s trgovino na debe-v Zavodu za socialno zavarovanje Ribnica. Bil je vseskozi aktiven politični in družbeni delavec. Pred nekaj leti si je ustvaril družinico. Bil je skrben mož in oče svojemu sinku. Na Velikih Poljanah, kjer je živel, je bil predsednik krajevne organizacije SZDL in sekretar osnovne organizacije ZK. France lo in drobno. Grosistični oddelek s • skladiščem v Kočevju oskrbuje trgovine na Kočevskem, na področju bivšega okraja in celo trgovine in gostilne v Gorskem Kotarju na Hrvatskem. Imamo tudi 29 lastnih trgovin v vseh večjih krajih naše občine. — Število prebivalstva v Kočcv- Kljub izrednim naporom, požrtvovalni rudarji to leto planskih obveznosti niso v celoti izvršili. Vremenske neprilike, ki so spremljale proizvodnjo na površinskem kopu so vzrok, da bo plan proizvodnje zaključen z 99,7 %. Tudi prihodnje leto lahko po predvidevanjih štejemo med tista, ki nalagajo kolektivu celo vrsto odgovornih nalog. Ze sama rekonstrukcija, oziroma pičla razpoložljiva investicijska sredstva terjajo poseganje v lastni žep iz katerega bo potrebno primakniti znatne zneske, da bo nova separacija z vpadnikom služila svojemu namenu že v drugi polovici prihodnjega leta. Izredno ugodni vodostaji rek so ustavili obratovanje termo-elek-trarn, ki so trošile naše drobne vrste premoga tako, da razpolagamo z znatnimi neprodanimi količinami premoga v vrednosti nad 60 milijonov dinarjev. Težko je torej ob teh okolno-stih govoriti o rožnati perspektivi. Rudarje čaka v prihodnjem letu zato vrsta težkih preizkušenj, ki j utegnejo vplivati celo na nagra-S jevanje. Le-to nameravamo prihodnje leto postopoma izpopolnjevati z izkušnjami pridobljenimi v tem letu. Trdno smo se odločili, da Modernizacija Opekarne Z rekonstrukcijo na Opekarni so začeli letos, predvidevajo pa, da bo do konca septembra 1961 končana. Investicije bodo stale nad 38 milijonov dinarjev. V letu 1961 bodo iz lastnih sredstev nabavili bager, ki bo stal približno 4 milijone din. V bližnji bodočnosti bodo Opekarno elektrificirali. To jim bo omogočeno, ker je v neposredni bližini nova trafopo-staja. Opekarna je za novo trafo-postajo prispevala milijon dinarjev lastnih sredstev. od zastavljenih načel nagrajeva-| “piSS^- nja po EE ne bomo odstopali, “S, t temveč bomo ODS posvetili po- zornost, da postanejo samostojnejši kot doslej zlasti v vprašanjih notranje razdelitve osebnega dohodka in v vprašanjih, ki vlivajo na formiranje sredstev za osebne dohodke. Kakor lahko trdimo, da je CDS podjetja svojo nalogo v celoti zelo dobro izvrševal tega ne moremo trditi za ODS. To pomeni, da smo zadostili le formalnostim. CDS se bo moral osvoboditi, reševati prav vsa vprašanja iz področja delavske samouprave in del pristojnosti prenesti na ODS. Da bomo to dosegli moramo spremeniti njihovo posvetovalno funkcijo v materialno zainteresiranost, s čemer postanejo tudi odgovorni ja proizvodnja. Proizvodnja bo tekla vse leto. Surovin imajo dovolj, povpraševanje po opečnih izdelkih pa je na tržišču veliko. V petih letih naj bi se povečala proizvodnja za eno tretjino dosedanjih zmogljivosti, temu primerno pa tudi vrednost proizvodnje in narodni dohodek. Izboljšanje trgovine Z združitvijo trgovskih podjetij v eno podjetje, je bil narejen prvi korak za ureditev trgovine v Ribnici. Zmanjšali se bodo re žijski stroški, promet pa bo po-rastel. Sedaj bo treba začeti s specializacijo trgovin. Uvesti bo treba trgovino z non-stop poslova- kadar pa so odgovorni je zagotov- j njem ter trgovino, kjer bodo pro-ljeno ne samo materialno odloča- dajali moško in žensko konteKci-nje, temveč, kar je najvažnejše, jo. Zaradi predvidenega poveca-kolektivno upravljanje in kolek-1 nega prometa nameravajo Kupni tivne odgovornosti. ' tovorni avtomobil. je bi. aktiven član tudi v drugih | f *“ nt kLo^ po^re'bami Z NOVZdruženiu rezefvnjToH trošnikov vsklajujete povečan bla-cčjeTTA ; *°vni promet v podjetju. organizacijah. Zelo vesten je bil v službi. Imel je veliko prijateljev, ki so ga spoštovali in cenili. Kljub mladosti je s svojim nesebičnim delom in tovarištvom pridobil zaupanje velikega števila ljudi. Bil je dober tovariš v pravem pomenu besede, zato nas je njegova prerana smrt še toliko bolj prizadela. Kako je bil priljubljen je najbolje pokazalo tudi slovo od njega. Franceta Ložarja bodo težko pogrešali ne samo njegovi najožji, žena in sinček ter mama, oče in Blagovni promet v trgovini naglo narašča zlasti v kovinski in tekstilni stroki. V celoti vzeto znaša realizacija v 1. 1960 v odnosu na leto 1958 približno 140 odstotkov. Delovna sila pa se je močno povečala. V preteklem letu je bil promet na enega zaposlenega povečan za več kot 1 milijon din. V zadnjem času smo bili prisiljeni začeti z menjavanjem nekaterih trgovskih lokalov. Investicije, ki jih podjetje letno vlaga v lokale znašajo 10 milijonov dinarjev. Se posebno velike so brat temveč tudi organizacije m j mie tozadevne investicije v pre-društva in njegovi stanovski tova-1 teklem letu. Uredili smo trgovski riši, kjer je bil v službi. lokal »Prehrana«, zgradili lokal Dragi prijatelj in tovariš! Počivaj mirno v domači grudi! Težko prizadeti družini pa izrekamo globoko sožalje. trgovine »Rudar«, razširili lokal trgovine »Obutev«. Dokončujemo tudi dela pri ureditvi trgovine »Sadje in zelenjava«. Dokončujemo novo skladišče, ki bo predvi- doma stalo nad 50 milijonov din. Letos bomo prenovili lokale trgovin »Preskrba«, Železnina in nekatere trgovske lokale, ki jih bomo prevzeli od kmetijskih zadrug. — Slišali smo, da nameravate izvesti specializacijo nekaterih trgovin. Delna specializacija je že izvršena. To predvsem med trgovinami »Tehnika« in »Galanterija«. V kratkem pa bo izvršena tudi specializacija med »Tehniko« in Železnino. Prva bo imela tehnično blago, druga pa železnino, barve, zaščitna sredstva, gradbeni material in drugo. Tudi specializacija tekstilnih trgovin bo izvedena takoj po novem letu. Tu bo dan še poseben poudarek na konfekcijo. S tem bomo potrošnikom posebej ustregli. — In družbeno upravljanje pri Vas? Kar dobro, je bil kratek odgovor. Vse večje enote podjetja imajo v organih delavskega upravljanja izvoljene svoje predstavnike. Važnejše naloge in poslovne zadeve rešujejo UO in DS. Ker se sklepi izvršujejo skoraj v celoti so doseženi v podjetju tudi lepi uspehi. Tudi sodelovanje z upravo podjetja je zelo dobro. NOVI OBJEKT NA RUDNIKU V bližnji perspektivi bo v Ribnici samo eno gostinsko podjetje. To bo brez dvoma razvoju gostinstva koristilo. Predlog 5-letnega načrta predvideva naj bi imelo vsako gostišče sobe za tujce. Naj povemo, da bo imel nov gostinski obrat v Ribnici poleg restavracije tuck prenočišča. Za ureditev gostinskih lokalov so predvidene precejšnje investicije. Prepričani smo, da se bode spričo lepih izgledov kmalu obrestovale. Kovinsko podjetje V ribniški občini imajo več obrtnih podjetij. Med najpomembnejše sodi vsekakor Kovinsko podjetje. Letos so plan izpolnili in prekoračili. V bodočih petih letih bodo proizvodnjo znatno povečali. V letih 1961 in 1962 nameravajo zgraditi montažno dvorano, dolgo 35 m, široko pa 12 m. V njej bodo opravljali montažo svojih izdelkov. Nabavili bodo tudi nekaj novih strojev. Obrat na Mlaki bodo ukinili, ker bodo koncentrirali delovno silo na enem delovnem mestu. Podjetju primanjkuje kvalificiranih delavcev. To bodo skušali urediti z vzgojo v podjetju in modernizacijo proizvodnje. Kovinsko podjetje je po trdih preizkušnjah našlo pravilno pot, zato tudi ne dvomimo, da bodo načrte v petih letih v celoti uresničili. »Hrast« Dolenja vas Splošno mizarstvo »Hrast« v Dolenji vasi je šele v začetni fazi razvoja, kljub temu pa se uspešno uveljavlja. Plan za leto 1960, ki je bil za 100 odstotkov višji kot leta 1959, bodo dosegli in verjetno presegli. Podjetje bo doseglo še večje uspehe, ko bodo imeli obrate v enem kraju. Sedaj imajo delavnice v več stavbah in krajih. V načrtu imajo gradnjo večjega obrata, kjer bodo uvedli sodobni način proizvodnje. Vzporedno s tem bodo nabavili tudi potrebne stroje. Boljši pogoji za delo Podjetji »Galanterija« in »Štolama« Sodražica se bosta združili v eno podjetje. Z združitvijo bodo dani vsi pogoji za uspešno razvijanje podjetja v bodoče. »Galanterija« ima v načrtu ureditev sušilnice za les (6 milijonov din) i* nabavo nekaterih strojev (5 milijonov din). Določeni obrisi načrta Nanizali smo samo nekatere najpomembnejše stvari iz 5-letnega perspektivnega načrta, ki ima že določene obrise. Naš namen ni bil spuščati se v podrobnosti. Tudi iz tega, kar smo navedli, se lahko razbere, da se v ribniški občini živo pripravljajo na petletni plan gospodarskega razvoja in da so v glavnih obrisih že začrtane ' poti, ki nakazujejo ta razvoj. ir »VISOKOSOLEC« leto II. REDNA PRILOGA »NOVIC« Št. I Slapar je zamišljen starec, ki z enakomernimi udarci klesti debelo bukev. Skozi rogovile dreves sili medlo sonce in ga boža v hrbet. Rahlo se poti in si včasih obriše čelo. Sapa okrog njega vrtinči rumeno listje in visoko nad njim preganja oblake, ki včasih zakrijejo sonce. Slapar je velik, tršat možak, ki ima privihane brke, napol plešasto glavo in sive, nenavadno sive oči. Ne veš, kaj je v njih. Siv starec, ki ima sive oči. to je uganka. Tedaj priteče po poti deček., Slapar izpusti sekiro in čaka. »Domov pojdite, domov!« za-! kliče deček. I okoli kakor senca in kaj brkljal. Potem se je obrnilo na boljše, ker je Francelj dobesedno izžareval življenje. Rasel je kakor bikec v hlevu in na prsih so se mu kopičile mišice. Sprva stari ni maral nanj polagati upov. Cas pa je prinesel tudi to. Bilo je, kot da so se z Matičevim odhodom Franclju razrezale roke. Njegov mladostni zalet je bil neverjeten; če se je stari spomnil Matica in njegove tope vztrajnosti, si je moral priznati, da Francelj preobrača svet. Spominjal se; je njegovega veselja do konj in do vožnje. Kadar je bilo kako važno delo, ni šel niti v šolo. Sla- sedov. Vidi jih, kako ga opazujejo in jeza ga obide. Jeza nad samim seboj, ki je delal načrte, preden je prišel domov. Tedaj priteče iz hiše njegova mati. Roke drži iztegnjene pred seboj in ena nogavica ji je zlezla po nogi. »Kaj hočeš?« pravi sin. »Saj menda ne misliš že oditi?« »Da grem.« Starka je onemela in ga gleda. »Pa bi vsaj pojedel, kar sem ti pripravila,« je rekla. »Saj niti v hiši še nisi bil.« »Nisem lačen, mama. Prišel sem samo pogledat. Mudi se mi.« Ko je v hlevu Slapar začul ropotanje motorja, se je rahlo zdrz- Razgovor študentov s predstavniki občin Bo drugič bolje? Jože Petrič: 8 zavoženih let... »Kaj pa je?« »Francelj je prišel. Domov morate!« Starec široko razpre oči in sekira mu pade iz rok. Svet okrog njega je za hip meglen, ko pa dobi jasne podobe, se mu zazdi drugačen. Slapar čuti, kako se mu tresejo prsti. Se enkrat vpraša dečka. Nato pobere sekiro in ji ogleduje rezilo, ker mora nekaj početi. Deček stoji in čaka. Slapar se nenadoma obrne in zasadi sekiro v debelo vejo. Videti je jezen. Obrvi se mu srše in ustnice ima zakrivljene. »Tak pojdi že!« zavpije dečku, ko se ta nikamor ne gane. Potem klesti s podvojeno močjo. »Po kaj je neki prišel... hudič!« mu poje v glavi. »Samo izziva me. Če je že odšel, naj bi se nikoli več ne prikažal!« V obraz mu navali kri. Utrujen se sesede na deblo in nagne glavo na prsi: Zave se, da je star in zgaran. Njegove sive oči postajajo žalostne in se sprehajajo po orumenelem listju. Sonce je pahnil velik oblak, ki se mu je pridružil še eden in nato še eden. Nebo je pričelo brbotati in se polniti. »Jaz sem ubog star norec,« je razmišljal starec. »Sem tako hudičevo sam, da na to včasih celo pozabljam.« Glava mu leze čedalje globlje in oči se mu zapirajo. Končno v njem lebdi samo še misel, da je Francelj doma. Po osmih letih se mu je vrnil sin na — obisk. Včasih je bilo pri Slaparju drugače. Sedaj tako prazna hiša, je bila nekoč pretesna za šestero razposajenih mladih ljudi. Komajda se jih starec še spominja, ker ga malokdaj obiščejo. Ko je odšel prvi, je bilo veselje v hiši, ker je odšel študirat. Sedaj je zdravnik in zdravi tuje ljudi. Očeta in matere se ne spomni kaj prida. Kadar ju obišče, jima kaj prinese, jima želi sreče in zdravja in spet gre. Ko so odhajala dekleta — no, ja ženske ne morejo biti doma. Čim mlajša od hiše, tem bolje. Tako se je zgodilo, da sta mu nazadnje ostala samo še Francelj in Matic. Matic je bil starejši in vase zaprt fant. Izogibal se je družbe, delal pa je kakor vol. »Pretegnil se boš, fant!« so ga svarili sosedje. »Premlad si še.« Ne bo se pretegnil, je rekel stari, ki se je spominjal svojih mladih let. Fant ni imel napake. Varčen, priden, ubogljiv — skratka, stari ga je vzljubil in mu že šestnajstletnemu pričel prepuščati manj važne zadeve. Dve leti mlajši Francelj je bil precej drugačen. Znal se je hohotati, briti norce, nagajati, potepati — pa tudi delati. Stari ga je že izmlada določil, da bo moral v uk. Fant pa ni kazal kaj prida veselja za nobeno stvar. Neumen je bil na ptiče in imel je celo farmo zajcev. To pa je bilo tudi vse, razen dnevnega dela in kakšne oslarije, ki jo je zaigral. Vendar pa se včasih zgodi, da se človek zmoti tam ,kjer je njegovo prepričanje najbolj trdno. Nekega dne je Matic izginil. Ko se je čez dva dni vrnil, je dejal cinično, da doma ne bo pasel dolg čas in hodil umazan okoli. Pa je dobil zaposlitev in možnost priučitve v nekem mizarskem obratu. Staremu je bilo, kot da jo je dobil s kolom po glavi. Niti poslovila se nista. »Saj to ni moj otrok,« je tedaj mislil. »Sedemnajst let sem ga imel pred očmi, pa ga nisem mogel do kraja spoznati.« Leto dni je bil Slapar zagrenjen človek, ki si od življenja ničesar več ne obeta. Lazil je par je postajal spet zadovoljen star mož. Francelj je bil namreč iznajdljiva in brihtna glava. Prisilil je starega, da sta popravila svinjak, skedenj, premaknila kuhinjo iz prejšnje črne luknje v prostorno kamro in celo napravila načrt za delavnico. Vendar pa je imel Francelj napako. Bil je nagel in ni nobene stvari dovolj premislil. Zgodilo se je že, da je danes neko stvar popravljal, jutri pa prav isto zagnal med staro šaro. To ni dobro, je vedel Slapar. Začelo se je tedaj, ko je neuravnovešeni, lahkoživi Francelj dal avto in krenil mimo kupa drv Ljubljani. Kot obveznik predvo-jaške vzgoje je bil namreč poklican na taborjenje, tam pa so ga izbrali za vojaškega šoferja in ga poslali domov češ, saj boš itak moral čez mesec dni na poseben tečaj. Francelj pa ni šel domov, temveč se je ustavil v Ljubljani pri Maticu. Zaradi svojega eksplozivnega značaja si je naglo našel prijateljev in je tako preživel nekakšen dopust. Hodil je plesat, kopat na Savo, lazil je za ženskami in kaj pomagal Maticu. Ko je na koncu »dopusta« staknil še nekakšno babnico, se je vračal domov precej razklan in je dobil občutek, da je doslej živel v Butalah. Ko sta se končno še sporekla s starim, jo je nekega dne pobral brez pozdrava. Slapar se je spominjal tistega dne, ki ga je pahnil v mrtvilo in ga prisilil, da se je nalil žganja. Prvi dve leti je mislil, da bo poginil, ker ni bil navajen živeti sam. Sicer je bila poleg njega še stara, toda ona je ženska, ki ji ni veliko mar, če so otroci doma in najde svoje zadovoljstvo in sprostitev v čvekanju s sosedami. Sčasoma pa se je privadil. Prodal je živino in si pustil kravico in konja. Obdeloval je dve njivi in kosil samo po vrtovih. Toliko bom delal, da bom sebe in staro preživel, je mislil, in si je kupil še radio in se naročil na časopise. Kadar je imel čas, je poslušal in bral. Stara pa mu je kuhala in gospodinjila. Dokler bo šlo, bo šlo, je mislil. Zdaj je minilo osem let od tistega nesrečnega dne. Medtem je Francelj odslužil vojake in postal poklicni šofer, ki je vozil po vsej državi in dobro zaslužil. Ko je Slapar doklestil bukev, si je potisnil klobuk na glavo in med pršenjem dežja odšel. Hodil je trdo in počasi. Na dvorišču pred hišo je stal Francelj in okrog njega je bila gneča mladine. Pred drvarnico pa je stal tovornjak. Stari se je za hip ustavil, nato pa zavil mimo avtomobila v drvarnico. Gneča okrog Franclja je utihnila. Ta se je izvil iz nje in krenil k očetu. »Dober dan, oče!« »Dober dan!« Stari je zagnal sekiro v kot, stopil mimo sina, izpod obrvi pogledal avto in krenil mimo hupa drv in peska v hlev. »Halo, oče!« je rekel Francelj in bil ves zmeden. Begal je z očmi po obrazih, ki so gledali v tla. Nato je jezno brcnil kamen, odprl vrata avtomobila in se usedel za volan. »Kam pa?« je reklo nekaj glasno. »Domov!« je rekel Francelj, ki ima žalosten obraz in v gube nabrano čelo. »Mar ga ne vidite! Saj me še poznati noče!« Francelj z vso silo pritiska na plin, vrti volan, prestavlja ročico. Na najvišjem delu vasi je. Ve, da se ropotanje izgublja med hišami in budi pozornost so- nil. Stopil je na prag in poslušal. V njem se naglo budi očitek. »Končno ga le ni bilo osem let,« pomisli. »In jaz ga nisem niti pogledal.« Stopi do jasli in jih po-snaži. Kravica ga suva v rame. Lačna je. Slapar zakoplje obraz v dlani in razmišlja. Avto pred hišo pa hrumi dalje, da se tresejo tla. »Odhaja,« pomisli starec in mraz gre po njem. »Po osmih letih je prišel domov in sedaj morda odhaja za vedno.« Slapar je starec, ki ne pozna živčnosti — sedaj pa jo pozna. Rad bi si grizel nohte. »Osem let,« misli. »Sedaj je prvi dan po osmih letih, jaz pa bežim. Ali je to dobro?« »Dobro je. Zakaj pa on ni prišel za teboj v hlev? On se ti mora ukloniti!« Motor ropoče čedalje glasneje in starca trga na dvoje. Da bi se pomiril, poboža kravo, ta pa suva v hrbet, ker je lačna. Nenadoma ga postane Strah dni, ki bodo sledili, in v katerih bo sam sebe žal, ker ni pogledal sina. Naglo krene čez prag in nato na dvorišče, kjer se Francelj muči z obračanjem. Stara vsa skrušena stoji ob gredi in ima sklenjene roke. »Halo!« zavpije Slapar in pomaha. Sin molči. »Tu ga ne boš nikoli obrnil. Moraš zadenjski do vrta in nato na levo. Razumeš.« Nič odgovora. »Potem ga lahko zapelješ pod kozolec. Tam bo na suhem.« Sin se je zdrznil, ga na hitro pogledal in nato povesil oči. Stari strmi vanj. Skoro ga več ne prepozna. To je resen mož, ki sedi za volanom in pritiska na plin. »Zadenjski do vrta in nato pod kozolec.« Francelj si grize ustnice. Kaj naj napravi? Izpod oči gleda starega in njegovo plešo. »Upognil se je,« pomisli. »Gotovo preveč gara.« Stari sklep se znova zbudi v njem. Nagne se skozi vrata in se nasmehne. Stari pomiga z brki. Potem zapelje pod kozolec, čuti se olajšanega in srečnega. Ko zleze iz voza, mu je nerodno. Stari ogleduje tovornjak in ga tu pa tam pogladi kot ži-vinče. »Čigav je ta avto«? pravi robato. Sin se ozre okoli sebe in glas mu malce drhti in pravi: »Moj.« »Vem. Od katerega podjetja?« »Moj!« Stari ga je pogledal od strani. TVOJ?« »Ne smem biti sentimentalen,« si misli Francelj. »Pravzaprav je vsa zadeva jako preprosta.« »Pred tednom dni sem ga kupil,« je rekel. »Je sicer rabljen, je pa še dober« »Ti — kupil tovornjak?« »Malo kredita, malo pa je prispeval Matic.« »Aha!« je rekel Slapar. Potem ga je pričel sistematično ogledovati. Zlezel je v kabino, pogledal prostor za tovor, brcnil v gume. To je sinov avto. V osmih letih avto! To je pravljica. Slapar je razpel oči in jih nato krčevito zaprl. Globok vzdih mu je prišel iz pljuč. »Ti — doma?« Svet pred njim se je pričel sukati. »Ti, moj bog, ti — doma?« Požrl je slino in spustil glavo na prsi. Vse je bilo tako nepojmljivo, nemogoče. In ko je glavo dvignil, je videl Franclja, ki molči in gleda nekam skozi late. Dež, ki je škrofil na rumeno listje, je bil dobrohoten in blag. On pa je bil star in utrujen in gledal je sina in tovornjak in hribe, po katerih so se vlačile megle. V sredo, 21. decembra zvečer, je Klub študentov Kočevske organiziral razgovor študentov s predstavniki občin Ribnica in Kočevje. Glavni namen tega sestanka je bil ,da bi se študentje seznanili ž gospodarsko politiko naših občin, z uspehi pri uvajanju novih produktvnih odnosov ter sploh z gospodarstvom v preteklosti, sedanjosti ter o perspektivnem razvoju naših krajev. In končno — to naj bi bil tudi prvi sestanek, kjer bi se sestali študentje in predstavniki občin v večjem številu. Toda — žal! Žal ravno z zadnjim ni bilo nič, kajti od predstavnikov je prišel le tov. Klemenc iz Ribnice, študentov pa je bilo le 16! Upravičeno se torej postavlja vprašanje, ali je sesta-jiek sploh dosegel namen. Verjetno ne, vsaj takega ne, kot smo ga pričakovali. Toliko smo že govorili o povezavi študentov s komunami, o seznanjanju študentov z gospodarsko problematiko domačih krajev, kjer bodo prav kmalu nastopili službo in se bodo morali vključiti v vsestranski gospodarski proizvodni proces ... Toda če hočejo bodoči strokovnjaki, ki se na terenu ne bodo spoprijeli le z gospodarskimi vprašanji, ampak s splošno družbenimi, uspešno opravljati dane naloge, morajo pred tem tudi dobro poznati razmere in stanje, kakršno vlada v komuni! In kje drugje naj se bolje spoznajo s trenutnim stanjem, načrti in potrebami gospodarstva ,kakor na takih sestankih?! Veliko smo že govorili o povezavi študentov s komunami, o vlo-| gi študentov v razvoju domačih krajev in tako dalje, vendar smo v tej smeri napravili doslej bore malo — študentje in organizacije v občinah. Sedaj pa, ko je bil napravljen prvi korak, je bil odziv z obeh strani zelo neugoden. Študentje si takih razgovorov še želimo, ne samo tisti, ki smo se zadnjega udeležili, ampak tudi mnogi drugi, ki bodo prihodnjič prišli prav gotovo v večjem številu, če bodo le prepričani, da bodo prišli tudi tovariši z občin. Tovariš Klemenc je v sproščenem več kot dveurnem razgovoru prikazal gospodarski razvoj občine Ribnica. Seznanil nas je tudi z nekaterimi zanimivimi podatki iz preteklosti. Nadrobno je orisal povojni razvoj in še posebej vse veje gospodarstva, zdravstva, komunalne dejavnosti in šolstva. Posebno zanimiva je bila interpretacija načrtov za še hitrejši gospodarski razvoj komune. Čeprav je občina v zadnjih letih dosegla lep in hiter napredek, predvideva perspektivni plan še hitrejši razvoj na vseh področjih gospodarstva in komunalne dejavnosti. Spregovoril je tudi o vprašanju kadrov, ki je, kakor povsod drugod, tudi v Ribnici pereče. Prav zato občina in podjetje štipendirajo precej študentov. Z razgovorom smo bili zadovoljni vsi udeleženci, vendar pa nam je bilo vsem žal, da ni prišel nihče iz Kočevja. Prepričani pa smo, da smo s tem postavili trden temelj za nadaljnje poglobljeno sodelovanje s komunami in da bo udeležba prihodnjič večja, tako s strani študentov, kakor tudi s strani gospodarskih in političnih organizacij v komunah. -vec CENTER VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJA JE LJUBLJANSKA UNIVERZA. V LJUBLJANI ŠTUDIRAJO MLADI LUDJE IZ VSEH KRAJEV SLOVENIJE, PA TUDI IZ OSTALIH PREDELOV JUGOSLAVIJE IN DRUGIH DEŽEL. ŠTEVILO ŠTUDENTOV SE POVEČUJE IZ LETA V LETO »Si stradal?« je rekel. »Ne. Varčeval« »In kaj boš zdaj z njim... s svojim tovornjakom.« »Ne vem,« je rekel Francelj. V grlu se mu je rahlo zataknilo in gledal je v tla. Starec se je vzravnal in pogledal sina. V sivih očeh mu je žde-j lo zadovoljstvo in prelo kot maček v zapečku. »Torej le nisi zavozil teh osem let?« »Prav imaš. Vseh osem let sem zavozil. Po vseh cestah me je bilo zadosti.« Starec se je zasmejal. Ko se je zasmejal še sin, je zvenelo kakor sprava. Ponavadi šele smeh do kraja zbliža ljudi. »Francelj!« je klicala mati. »Tak pridi že! Mrzlo bo!« »Kadar ona pravi, da bo mrzlo, je ravno najbolj vrelo,« je rekel stari. »Počakaj še. Povej mi še enkrat, kaj boš z njim ... tovornjakom?« Francelj se je zresnil. Skušal je ostati hladen. »Poslušaj, oče, ali naj ti res že takoj povem?« Prikimal je. »Mislim, da lahko ostane doma,« je rekel Francelj in gledal vstran. Stari je osupnil. Stopil je za korak naprej. »Kaj naj bo meni tovornjak?« Franclja je obšla nagla zadrega. Nikoli prej si ni predstavljal, da je temu staremu možu tako težko pogledati v oči in mu nekaj povedati. Tlesknil je s prsti in se nasmehnil. Če si v zadregi, se obnašaj neumno in rešil se je boš! »Da ti razložim,« je rekel. »Sicer ne vem, kako boš to sprejel, toda povedati ti moram. Doma mislim ostati. Sit sem že drvečih cest in nerednega življenja. Jaz ... jaz pravzaprav nikoli nisem bil za to.« Ozrl se je okrog sebe. »To je zame, vidiš. Rad bi malo pogospodaril. Seveda, če si ti za to... lahko bi rekel, če me boš lahko prenašal. In mama tudi. To je razlog, da sem doma ... I Nakazana pot Kočevje, dne 24. decembra. — Danes je bila v Kočevju občinska konferenca organizacije Ljudske mladine. Poleg 93 delegatov so se udeležili konference tudi gostje. Med njimi tudi sekretar Obč. komiteja ZKS Ludvik Golob. Na konferenci so pregledali dosedanje delo obč. komiteja LMS in delo aktivov in se pogovorili o bodočih nalogah. Izvolili so nov 25 članski občinski komite LMS, pet člansko nadzorno komisijo, devet članski sekretariat ter osem delegatov za okrajno konferenco. Za predsednika občinskega komiteja LMS so izvolili Francija Kocjančiča, za podpredsednika Milana Rusa, za sekretarja pa Zvonka Žagarja. Predsednik Kocjančič je v svojem poročilu obrazložil naloge mladinske organizacije, ki so vsestranske, sekretar Žagar pa je poročal o konkretnem delu mladinskih aktivov. Iz poročil in razprave bomo izluščili najpomembnejše ugotovitve. V kočevski občini je včlanjeno v mladinsko organizacijo 1029 mladincev in mladink. Največ članov je iz vrst delavske mladine, najmanj pa kmečke (58). Vodstvo mladinske organizacije se je posluževalo raznih načinov dela in pri tem doseglo lepe uspehe. Pri občinskem komiteju LMS deluje več komisij: ideološko politična komisija, kulturno prosvetna komisija, športna in druge komisije. S porazdelitvijo dela na te komisije je bil tudi efekt dela dober. Delegati so se v razpravi dotaknili raznih vprašanj iz dela mladinskih aktivov, še posebej kmečkih mladinskih aktivov. Storiti bo treba več, da se vključi še preostala kmečka mladina v mladinsko organizacijo. Delegat iz Strug je poročal, kako so začeli z delom pri njih. Pred kratkim so ustanovili mladinski aktiv. Imajo klubsko sobo, s katero upravlja mladina. Kupili so opremo za klubsko sobo, televizor in drugo. Klubska soba bo postala žarišče dela mladine v tem kraju. V tem letu so bili ustanovljeni klubi mladih proizvajalcev pri IT AS, Lesnoindustrijskem obratu in na Rudniku. V začetku so ti klubi pokazali lepe uspehe, kasneje pa je delo zamrlo. Prav iz vrst teh klubov bi si lahko ustvarili kader bodočih upravljalcev v podjetjih. Konferenco je pozdravil tudi sekretar Občinskega komiteja ZKS Ludvik Golob. Nakazal jim je pot in probleme, s katerimi se srečujejo, in način, kako naj jih rešujejo. Med drugim je dejal, naj bi bila v prihodnje tesnejša povezava med ZK in LMS. Po končani razpravi, ki je bila zelo živahna in je dala mnogo pobud in misli za delo v bodoče, so sprejeli zaključke, ki jim bodo napotilo za delo. Navedli bomo samo nekatere: V bodoče bo OBK LMS bolj neposredno organiziral dejavnost mladine v občini, tesno bo povezan z drugimi političnimi in družbenimi organizacijami, organi samoupravljanja in ljudske oblasti; posvetil bo večjo pozornost mladini na vasi. V počastitev 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov bo v Kočevju veliko mladinsko zborovanje; mladina bo sodelovala tudi pri drugih proslavah, tako v Dragi in drugje. Mladina bo sodelovala s prostovoljnim delom pri gradnji doma družbenih organizacij. Na kraju so izvolili novo vodstvo Občinskega komiteja LMS in delegate za okrajno mladinsko konferenco. Delovnim ljudem kočevske občine, gospodarskim in ladruinim organizacijam želijo v letu 1961 veliko delovnih uspehov na vseh področjih dejavnosti Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski komite IMS Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Občinska zveza DPM Kočevje Občinski odbor Rdečega križa in druge organizacije ter ustanove ■ IMIIIMMHBBHHIIIISMMHM11i U u •■■■ UIUUI 11UII i !■ Vsem delovnim ljudem naše domovine želimo veliko uspehov na vseh področjih dejavnosti v novem letu 1961 Splošno gradbeno podjetje »ZIDAR« KOČEVJE lllllll 11IIIII !■■■• 11111111 ■■■ IH Ull •■■■■IIM11II ■■■■I IIIM Ill III11 ■■■■■ 11111111 ■■■■■ 11.I ■■■III IIIII ■■■ I III 11II 111111II ■■■ 11II lili ■■■ 11II lili* SPLOŠNO KLEPARSTVO 1 Kočevje želi delovnim ljudem kočevske občine veliko uspehov v letu 1961 ■ lllllltl■■HIIIMM■■■ SS ljudem • Rašica P** 65 • Turjak -c «5 v rovem • Rob a N letu 1961 • Karlovica O O veliko • Gregor in O) Sfl • Ortnek c uspehov pošilja iskreno voščilo ob novem P? letu slranknm in poslovnim titi prijateljem ■ iiiim*eimiiii***i : ! SE Sa6 J »Galanterija« ^ Sodražica želi delovnim kolektivom v ribniški občini v novem letu veliko delovnih uspehov in napredka at: ruui CD >o O 5 E 23 C Marta 24 P Matija 25 S Saša 19 N Jožef 20 P Igor 22 N Cene 23 P Rajko * 24 T Felicijan 25 s Tatjana 28 C Pavla 27 P Janez 28 S Peter 21 T Bilka 22 S Vasilij 23 C Slava 24 p Jelka 9 25 S Minka 23 N Vojkd 24 P Jurij 25 T Marko 26 S Zdeslav 27 C Ustan. OF 26 N Maksim 27 P Gabriel 26 N Maksim 27 p Rupert 29 N Franc 30 p Martina 31 T Vanja ® 29 S Ciril 30 C Branko 31 P Benjamin 29 S Marina 30 N Katarina # MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST 1 p Praznik d. 2 T Zlvana 3 S Aleksander 4 C Florijan 1 C Radovan 2 p Velimir 3 S Pavla 1 S Bogoslav 2 N Marija 3 P Nada 4 T Dan borcev 5 S C. In M. € 1 T Peter 2 S Bojan 3 C Lidija ff 4 P Dominik 5 P Miran 6 S Janez 4 N Franc 5 P Valerija ? 6 T MUutln 7 S Zorica 8 C Medard 9 P Primož 10 S Marjeta 5 S Matija 7 N Stanko 8 p Miha o T Dan zmage 10 s Izidor 11 C Zlga 12 P Pankracij 13 S Servacij 7 P Manica 8 S Liza 7 P Kajetan 8 T Miran 9 S Janez 10 C Lovrenc 11 P Aleks • 12 S Klara 9 N Veronika 11 N Srečko 12 P Cedomtr 13 T Anton • 14 S Metod 15 C Vid 16 P Beno 17 S Gorazd 11 T Olga 13 C Dragan 14 P Franc 15 S Justa 13 N Lilijan 14 P Demetrij 15 T Marija 16 S Rok 17 C Radigoj 18 P Helena 19 S Ljudevit 1 14 N Bonifacij # 15 P Zofija 16 T Janez 17 S Mojca 18 C Dubravka 19 P Ivo 20 S Bernard 16 N Dan t. JLA 17 P Aleš 18 N Bogdan 19 P Julijana 18 T Miroslav 19 S Vincenc 20 C Marjeta 20 N Samuel 21 P Ivana 22 T Timotej 21 N D. let. JLA 22 P Milan C 20 T Nenad 21 S Alojz ) 22 C Ahac 21 P Zorka t 22 S Dan vstaje 23 T Željko 24 s Cvetko 23 P Kresnica 24 S Janez 23 N Branislav 24 P Kristina 23 S Zdenka 24 C Jernej 26 P Dragica 27 s Janez 25 N Hinko 25 T Jakob 26 S Ana 27 C Natalija ® 28 P Zmago 29 s Marta 36 S Bernard © 27 t Ema 28 S Zorana ® 29 C Peter ln P. 30 P Emilija 27 N Zlatko 28 P Avguštin 28 N Gojko 30 T Milica ® 31 S Angela JO N Krllan 31 P Ignac 30 S Maša 31 C Rajko VAM ŽELI UREDNIŠTVO IN UPRAVA »TUudc« KOC E VJ E SEPTEMBER 1 P Mladen 2 S Stefan C 3 N Dore 4 P Ida 3 T Lovrenc 8 S Ljuba 7 C Marko 8 P Marija 9 S Peter 10 N Nlktta • 11 P Milan 12 T Gvido ir s Filip 14 C Jelenko 15 P Nlkodem 16 S Ljudmila 17 N Fran«. ) 18 P Irena 19 T Vitodrag 20 S Brane 21 C Matej 22 P Mavrlcij 23 S Slavojka 24 N Nadja © 23 P UroS 26 T Justa 27 S Damjan 28 C Venčeslav 29 P Miha 30 S Jelka OKTOBER 1 N Sever 2 P Mirna 3 T Terezija 4 S Frančišek 3 C Dunja 6 P Vera 7 S Justa 8 N Brigita 9 P Abraham 10 T Danijel 11 S Samo 12 C Maks 13 P Edvard 14 S Nedeljko 15 N Terezija 16 P Jadviga 17 T Mirna 18 S Luka 19 C Etbln 20 P Felicijan 21 S Urška 22 N Zorlslava 23 p Severin 24 T Rafael 25 S Darja 26 C Demetrij 37 P Antonija 28 S Simeon 29 N Ida 30 P Sonja 31 T Bolfenk NOVEMBER DECEMBER 1 S Dan mrtvih 2 C Dušanka 3 P Silva 4 S Drago 1 P Marjan 2 S Blanka 3 N Frane 5 N Zahar 6 P Lenart 7 T Zdenka 8 S Bogomir • 9 C Nevenka 10 P Andrej 11 S Martin 5 T Stojan 6 S Miklavž 7 C Urban 8 P Marija • 9 S Valerija 10 N Smiljan 11 P Danijel 12 T Aljoša 13 S Lucija 14 C Vojmlr f 15 P Kristina 18 S Albina 12 N Emil 13 P Stanislav 14 T Borlslava 15 S Polde C 16 C Jerica 17 P Ljuba 18 S Milko 17 N Lazar 18 P Radko 19 T Urban 20 S Svetozar 21 C Tomaž 22 P Dan JLA © 23 8 Vlasta 19 N Liza 20 P Srečko 21 T Marija 22 S Cecilija © 23 C Klemen 24 P Janez 25 S Konrad 24 N Hermina 25 P Božič 26 N Katarina 27 P Bernard 28 T Jakob 29 S Ust. n. Jug. 30 C Andraž 9 26 1 S le fa ki 27 S Janez 28 C Ztyko 29 P Tomaž 30 S Evgen f 11 N Silvester Najlepše čestitke in želje ob vstopu v novo leto 1961 pošiljajo vsem delovnim ljudem in gospodarskim organizacijam Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Občinski odbor Rdečega križa ter druge organizacije in društva Občinski ljudski odbor RIBNICA CENTRAL SKLADIŠČE SKLADIŠČE PIJAČ GALANTERIJA HRANA KOLONIALE - Željne KNJIGARNA PAPIRNICA KOSTEL - Livold MANUFAKTURA MLEKARNA OBUTEV OSKRBA PREHRANA POTROŠNIK RUDAR ROG - Koprivnik Srečno Novo leto s čim večjim gospodarskim uspehom in napredkom pri vašem delu želi z vsemi enotami TRGOVSKO PODJETJE NA DEBE10 IN DROBNO MSI Uspehov polna leto 1961 želi osem članom kolektiva, odjemalcem in osem delovnim Ifudem Stanovanjska skupnost Kočevje-Rudnik o s -c * 0) 9- ° V) > 3 O C SADJE-ZELENJAVA ŠPECERIJA TKANINA TEKSTIL TEHNIKA ŽELEZNINA ŽIVILA - Mozelj ZARJA - Stari log IZBIRA — Stara cerkev Vsem cenjenim odjemalcem in podjetjem se zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje ter se priporočamo za naklonjenost v bodoče »GRADBENIK" Ribnica želi vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem mnogo uspehov v letu 1961 Čestitkam ob novem letu 1961 se pridružuje tudi r »Jelka« PODPRESKA LOŠKI o O o_ O v: VO > O O cm * poslovalnicami: ■ TRAVA - PODPRESKA . TRAVNIK . HRIB . RETJE IN . MALI LOG želi srečno 1961. leto POTOK I^HI 'M> -v';' ;v: ’ ' jJSSfm *» 3 3 SŽS « O ~o -J -c > O. 2 M S z E o >5 ~o o N E a 3 o >N s E * c >o .E KMETIJSKA ZADRUGA BANJA LOKA z obratom in zadružnim posestvom v Kostelu vošči vsem zadružnikom veliko uspehov v novem letu 1961 POSLOVNA ZVEZA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO KOČEVJE čestita in pozdravlja ob vstopu v novo leto 1961 vse zadružnike in jim želi veliko uspehov KOČEVJE želi vsem potrošnikom vode in ostalim delovnim ljudem veli ko uspehov v novem letu OBRTNO PODJETJE MESAR Pozdravljamo vse delovne kolektive v naši občini in jim želimo vso srečo in veliko delovnih uspehov v prihodnjem letu % KOČEVJE s poslovalnicami Rudni k-Kočevje, Stara cerkev in Predgrad želi ob vstopu v novo leto vse najboljše potrošnikom in dobaviteljem »MIZAR« Kočevje f Jimumaid iskreno vošči vso srečo v novem letu 19 61 JCeceufe Vsem svojim komintentom in vlagateljem želi uspešno in uspehov polno novo leto 1961 KOMUNALNA BANKA Kočevje Varčujte in vlagajte denar v Komunalno banko O O a_ o to O' < M pozdravlja in želi v novem lefu vsem delovnim ljudem veliko delovnih uspehov in , napredka DOLENJA VAS z obratom v Ribnici KLJUČAVNIČARSTVO KOČEVJE pozdravlja v začetku leta 1961 delovne ljudi in jim želi vso srečo in zadovoljstvo POVERJENIŠTVO GOSTINSKE ZBORNICE V KOČEVJU čestita vsem svojim članom srečno in uspohov polno novo lelo 1961 in jim želi mnogo napredka v gostinstvu AVTO ..mu m 'fiekama ut slaščičarna Kočevje Pridružujemo se čestitkam in željam za dosego čim večjih uspehov v letu 1961 KOČEVJE želi šoferjem v novem letu 1961 srečno vožnjo. Najlepše želje tudi ostalim delovnim ljudem naše domovine Gostinsko podjetje hotel »PUGLED« z obrati: kavarna »Zvezda« restavracija »Kolodvor« gostilna pri »Lovcu« gostilna »Rog« gostilna pri »Kmetu« gostilna «Kajfež« vošči srečno novo leto vsem cenjenim gostom in ostalim delovnim ljudem Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje w _____r____ ^ Z UPRAVAMI IN OBRATI: Kmetijske uprave: Gozdne uprave: Cvišlerji Koprivnik Livold Mlekarna Mlaka Stari log Vrtnarija Kočevje Stara cerkev Mozelj Podpreska Grčarice Velike Lašče Špedicija: Kočevje Ribnica Lesna ind. Kočevje: Ostali obrati Grad. skupina Avto park Delavnice Breg Cent. skladišče VSEMU DELAVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU Številka 1 1. januarja •»NOVICE«# Stran 7 Na podlagi 71. člena zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 22/59) in 12. točke 26. člena Statuta občine Kočevje je Občinski ljudski odbor Kočevje na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 9. decembra 1960 sprejel ODLOK o določitvi delavnega časa upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Kočevje in časa, v katerem se sprejemajo stranke 1. člen Delovni čas upravnih organov občinskega ljudskega odbora Kočevje je sedem ur na dan, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno. 2. člen Delovni čas traja: __ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 7. do 14. ure, — ob sredah od 7. do 12. ure in 14. do 18. ure, — ob sobotah od 7. do 12. ure. 3. člen Čas za sprejemanje strank je: — ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure, — ob sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. 4. člen Glavna pisarna (vložišče) sprejema vloge vsak delavnik ves delovni čas. Vloge, ki jih dajejo stranke ustno na zapisnik in so vezane na rok ali so kako drugače neodložljive, se sprejemajo neomejeno v času, ko je naveden v 2. členu tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1961. Predsednik občinskega ljudskega odbora: DRAGO BENČINA, 1. r. DU Kočevje Študij aktiva prosvetnih delavcev bo v ponedeljek, 9. I. ob 18. uri v šoli M. Bračič. Šola za starše Budnik bo v ponedeljek, 9. I. ob 18. uri v Domu rudarjev. Sola za starše Kočevje bo v torek, 10. jan. ob 19.30 M. Bračič. Sola za mlade bo v torek ob 19.30 v gimnaziji. Poljudno - znanstvena predavanja za podeželje: v torek 10. I. ob 17. uri v Banja loki — Ivan Sira j: Vzgoja otrok. Ob 17.30 uri v Fari — profesor Janko Kovačič: Otrok, knjiga, film in radio. Ob 18. uri v Osilnici — Ciril Ahlin: Zaščita državljana in pravni predpisi. V sredo 11. I. ob 18. uri v Livoldu — Ivan Sira j: Vzgoja otrok Ob 18. uri v Mozlju — prof. Janko Kovačič: Otrok, knjiga, film in radio. Ob 19. uri v Prcdgradu — Ciril Ahlin: Zaščita državljana in pravni predpisi. V četrtek 12. I. ob 17.30 uri v Stari cerkvi — Ivan Širaj: Vzgoja otrok. Ob 18. uri v Starem logu — prof. Janko Kovačič: Otrok, knjiga, film in radio. Ob 19. uri v Strugah — Ciril Ahlin: Zaščita državljana in pravni predpisi. Trgopromet Kočevje obvešča Zaradi novoletnih praznikov morajo biti odprte vse trgovine v soboto, 31. decembra od 7. do 17. ure. Mlekarna 1. januarja ne bo obratovala, 2. in 3. januarja pa bo obratovala od 8.30 do 11. ure. V sredo, 4. januarja, od 14. ure dalje obratujejo trgovini »Špecerija« in »Hrana«. Ostale trgovine bodo zaradi letnih inventur zaprte. Novoletna nagradna križanka Kakor smo vas že obvestili dragi bralci in naročniki, bo v novoletni številki »Novic« nagradna križanka. Kar pa vas bo verjetno najbolj razveselilo, je to, da je razpisanih več nagrad. Križanke bomo sprejemali do torka 10. jan. 1961. Žrebanje bo omenjeni dan ob 9. uri v prostorih uredništva. Časa imate dovolj, pa tudi križanka brihtnim glavam ne bo delala preveč težav. Pri reševanju vam želimo veliko uspehov. Rešitve pošljite na uredništvo »Novic«, Kočevje, Ljubljanska c. 14 a, poštni predal 39. Na levi spodnji del ovitka napišite: Nagradna križanka. Opozarjamo, da pri žrebanju ne bomo upoštevali nerazločno pisanih ali popravljenih križank, kakor tudi ne rešitev napisanih na posebnem listu (velja samo izrezek iz »Novic«), Nagrade: 1. nagrada 5000 din 2. nagrada 3000 din 3. nagrada 2000 din 4. nagrada 1000 din 5. nagrada 1000 din 6. nagrada 1000 din 7. nagrada 1000 din 8. nagrada 1000 din 9. nagrada 500 din 10. nagrada 11. nagrada 12. nagrada 13. nagrada 14. nagrada 15. nagrada 16. nagrada 17. nagrada 18. nagrada 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din 500 din Poleg denarnih nagrad borne razdelili še deset lepih knjižnih nagrad. Gi&anie pcebioalstua, čestitke, zahvaCe Gibanje prebivalstva KOČEVJE Rodile so: Hočevar Ana, gospodinja iz Kočevja, Novomeška 5 — deklico Frančiško. V Novem mestu pa so rodile Erjavec Antonija iz Kočevja, Kolodvorska 13 — dečka Slavka, Košorok Ana iz Kočevja, Trg svobode 18 - deklico Sonjo, Curl Marija, gospodinja iz Rudnika 28, Kočevje - dečka -Dragota, Skaro Julijana iz Kočevja, Ljubljanska c. 31 - deklico Miro, Belci Marija iz Kočarjev 1 — dečka Salvka, Košorok Ana iz Koblarjenv 14 — deklico Zdenko, Vlašič Milena iz Slovenske vasi 77 dečka Marjana, Kastelic .Marija iz Šalke vasi 63 — dečka Suva jn Furdi Ljuba iz Starega loga 9 — dečka Ivana. Poročili so se: Mežnarič Ivan, delavec iz Ljubljane, Metelkova 1 , star 23 let in Kotar Angela, d> l iz Koblarjev 23, stara 2- let, Martič Drago, delavec iz i- star 23 let in Go-ijevsččk Marija, delavka iz Dolge vas! 56, stafa 21 let, Klobučar Josip ^ .delavec iz Kočevja, Kolodvorska lo, star 20 let in Kreslin leiezija, delavka iz Kokoričev 8, stara 18 let, Majcen Franc, delavec iz Rudnika 23, star 21 let in 1 oje Marija, knjigovodkinja iz Morave e, stara 25 let, Mihalič ;!®Zie’, Zldar iz Motovilcev 33, star »8 let m Somec Marija, delavka iz Livolda 8, stara 24 let, Vertelj Edo, delavec iz Zajčjega potoka 4, star 26 let in Debevc Karlina, delavka iz Dolge vasi 26, stara 21 let. Umrli sta: Meglen Marija roj. ®u®tar> gospodinja iz Potiskovca št. 10, Stara 71 let in Hace Fran-r°J- Cimprič, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode 2, stara 59 let. loški potok Rodila je Debeljak Tilka, gospodinja iz Malega loga 31 — deklico Darinko. Umrla je Vesel Jožefa roj. Anzeljc, preužitkarica iz Hriba 1, stara 87 let. KOSTEL Rodila je Skok Darinka, gospodinja iz Planine 3 - dečka Cvetka. Umrl je Beljan Mihael, kmeto-valec iz Maverca 3, star 92 let. VELIKE LAŠČE Umrla sta: Cimperman Franca iz Vrha pri Robu 7, stara 77 let in Peček Janez iz Škrlovice 7, star 85 let. DOLENJA VAS Umrl je Merhar Ignacij, kmetovalec iz Prigorice 83, star 56 let. ČESTITKE Mariji Kranjc čestita za srečni družinski dogodek kolektiv »Tiskarne« Kočevje. * * Izdelovalcem suhe robe v Ribniški dolini pošiljam tople čestitke m obilo sreče v novem letu 1961. Gornik Frančiška iz Sida * * Vsem cenjenim gostom in obiskovalcem naših gostinskih obratov, oblastnim organom v Kočevju in Ribnici, gostinskim delavcem v obeh občinah ter celotnemu kolektivu gostinskega podjetja »Pugled« v Kočevju želim polno delovnih uspehov v novem letu 1961 z željo, naj bi naše gostinstvo vedno bolj napredovalo. Anton Stimac * * Sinu Borisu Kamšku in njegovi družini, ki živijo v Avstraliji, želijo obilo sreče in zadovoljstva v novem letu, obenem pa jih pozdravljajo mama, Jože in vsi domači. * * Lavriču Francu iz Oesburg Fre-henberga srečno in uspehov polno novo leto želijo brat Vinko, sestre, mama in stric Anton. * * Svojim staršem, dekletom in prijateljem želimo veliko sreče, A l b 4 s 6 F T 9 10 11 /i Ai K D B B iS B B n B If/ 1! B to B ir M B a B iv J S a B if Tl t? i* 3T~ □ il a it JT- 7* if ~n Jf 90 B V [ n b M vV sl 1 % ' ts *» V/a Hf n O L Vt B fo /f H ti B 11 F ri i) zv j”9 JS B St /v rF r r ~n ti tv H t* L it a *t lo Ti Ji W~ )S B 7* z/ n B U }7 B 1S~ t* B tv B W~ B i* if n B Jt _ J zdravja in veselja v novem letu 1961. Ivan Merhar, Viljem Hull, Edo' od plime, 41. vrsta grozdja, 42. pti- Vodoravno: 1. do 89. čestitka uredništva za novo leto, 14. mlečni izdelek, 15. glavna oseba iz Gotevčeve opere, 16. vrba, 17. kratica »Slovenija avto«, 19. kača, strupena, 21. vrsta embalaže, 23. število,24. kratica za Elektro -Ljubljana, 25. makedonsko kolo, 27. čir, 29. moško ime, 31. žensko ime, 32. stlačen sneg, 34. nagovarjati, 38. del vrat, 39. nasprotno Izdaja in tiska ČZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14/a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje Cetinski in Jože Pahulje iz V. p. 3450/10 E Rijeka. * * Ob vstopu v novo leto 1961 voščim vse najboljše, predvsem pa zdravja in zadovoljstva ženi Marici in otrokom, mami v Ribnici in Janezu, bratu Ivanu in Zofki v Sežani, bratu Nacetu in družini, sorodnikom v Mirni peči in Novem mestu. Franc Petek, Ribnica 54. * * Družinama Plevnovi in Križevi v Nemčiji, čestitajo za novo leto in želijo obilo sreče in zdravja; obenem pošiljajo lepe pozdrave družina Troha iz Dolge vasi. * * Vesele praznike in srečno novo leto želim: družini Vesel st., družini Vesel ml., M. Marušič in An-drejčku, družini Sovič st. in družini Sovič ml., družinam Petek, Knavs, vsi iz Klinje vasi. Nadalje družinam Marušič iz Mahovnika, družini Pirnat iz Sodražice, družinam Vesel in Mohar iz Hriba, Loški potok, družini Vesel iz Srednje vasi, Loški potok, družini Košmerlj iz Lipsenja, družini Baraga iz Grahovega, družini Koš-fnrlj iz Martinjaka, družini Perc iz Novega mesta, družini Zobarič iz Labina, družinama Čuček in Košmrlj iz Izole, družinama Kokalj in Karli Vesel iz Ljubljane ter družinama Mikulič iz Grčaric in Novak iz Ajdovščine. Vsem skupaj najlepša zahvala za gostoljubje, ki sem ga bil deležen v času mojega obiska v rojstni domovini. Karol Žele z družino JADRAN, Kočevje: 30. in 31. dec. ameriški barvni cinemascopski film »Zlomljena zvezda«, od 1. do 3. januarja jugoslovanski barv. cinemascopski film »Ljubezen in moda«, 1. januarja matineja jugoslovanskega filma »Črni biseri«, 4. in 5. jan. nemški film »Prfoks«, od 6. do 8. januarja ameriški barvni cinemascopski film »Avtobusna postaja«. RIBNICA: 1. in 2. januarja sov j. barvni film »Rdeče listje«, 7. in 8. januarja nemški barvni film »Ti si moja pesem«. SVOBODA, Rudnik: 31. dec. in 1. januarja francoski barvni film »French Kankan«, 2. in 3. januarja italijanski film »Bele noči«. SODRAŽICA: 31. decembra in 1". januarja ameriški cinemascopski film »Dobro jutro, gospodična Dow«. LOŠKI POTOK: 1. januarja angl', film »Ladja, ki je umrla od sramu«, 8. januarja ameriški film »Angel ali demon«. PREDGRAD: 31. decembra in 1. januarja češki barvni film »Pokorno javljam«, II. del. ca tatica, 43. zgodovinsko mesto v Dalmaciji, 45. lahko naredi, 46. arabski konj, 47. bojišče v cirkusu, 48. vrsta sadja, 50. krajšano opus, 52. del posode, 53. glavno mesto sosednje države, 55. zvrst pesmi, 57. zelo draga kovina, 63. žaba, 65. moško ime, 66. kar je že v navadi, 68. angleška kolonija v Arabiji, 69. zaimek, 70. nagaja ovira, 71. ugovor, 73. star Slovan, 74. veznik, 75. težka bole- ZAHVALA Občinskemu ljudskemu odboru Kočevje in Kmetijsko gozdarskemu posestvu Kočevje se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč, ki sem jo prejela ob smrti mojega moža. Oražem Pavla, Stara cerkev 23. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očka, sina in brata FRANCETA LOŽARJA iz Ribnice izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so se v tako lepem številu poslovili od njega, mu poklonili cvetje in vence ter ga spremili do preranega groba. Posebna zahvala dr. Andoljšku ter zdravnikom na infekcijski kliniki v Ljubljani. Hkrati se zahvaljujemo Občinskemu komiteju ZK, SZDL Ribnica in ostalim organizacijam za nesebično pomoč; pevskemu zboru iz Ribnice in Ljubljane ter rudniški godbi iz Kočevja za ganljive žalostinke. Lepa hvala tovarišu Babniku za organizacijo pogreba, tovarišema Abrahamsbergu in Petku za poslovilne besede, ter vsem, ki so nam nudili kakršno koli pomoč in nam izrazili sožalje. Žalujoči: žena Nada s sinkom Matjažkom, mama, oče in brat z družino. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta VALENTINA ŠTIMCA iz Gornjih Žagarjev pri Cabru se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, bivšim borcem in aktivistom iz NOV, ki so ga obiskali in se mu poklonili pred mrtvaškim odrom. Nadalje se zahvaljujemo podjetju »Avto« Kočevje in sindikalni podružnici podjetja za vence in še posebej predstavniku sindikalne podružnice Jožetu Kersniču. Žalujoča družina Stimac, Draga št. 29. zen, 76. ime računa, 80. spis, 82. dva enaka samoglasnika, 83. debela palica, 85. grška črka, 87. svetloba električna. Navpično: 1. vas na Gorenjskem pri Škofji Loki, 2. ime črke, 3. gib, 4. bližnji sorodnik, 5. najmočnejša karta, 6. gora v Srbiji, 7. dobe, 8. sila, 9. števnik, 10. naš voditelj, 11. moško ime, 12. kazalni zaimek, 13. truditi se, 18. zapor, 20. število, 21. zareza, 22. letopis, 23. smuči, 24. ravno taka, 26. večje glasbeno delo, 28. se naslanja, 30. ime prve slovenske filmske igralke, 31. predplačilo, 33. delaven po učinku, 35. 12. in 1. črka abecede, 36. 10. in 2. črka abecede, 37. izraz pri kartanju, 38. ukana, 40. zastopnik, 42. papir, ki se upo- rablja za čiščenje, 44. staroslovanski veznik, 45. poslanci, 47 a. ličinka metulja, 48. prostori za čuvanje živine, 49. ena od elektrod, 51. človek, ki veruje v živali, 54. glavno mesto sosednje države, 56. organ vonja, 57. namizno pregrinjalo, 58. nestrokovnjak, 59. kratica adacta, 60. osebni zaimek, 61. začetnici imena in priimka največjega slovenskega pisatelja, 62. raven, 64. naprava pri radiu, 4. sklon, 66. struja, 67. oče, 70. ne veliko, 72. slonovi zobje, 75. del rudnika, 77. organ vida, 78. znamka nemških motorjev, 79. proga, 81. prha, 83. če, 84. začetnici priimka in imena podpredsednika ZIS, 86. del telesa, 88. 4. črka ia 21. črka abecede. KOLEKTIV TRGOVINE -PREHR/Mim- NON-STOP KOČEVJE želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo polno novo leto 1961 in se tudi za naprej priporoča KMETIJSKA ZADRUGA DOBREPOLJE želi zadružnikom v Dobrepoljski dolini vse najboljše v novem letu Iskrene čestitke pošilja zadružnikom ob Novem letu KMETIJSKA ^ * tu/c ZADRUGA .ŽELEZNINA* oošči srečno in uspehov polno modo leto 1961 potrošnikom in dobaviteljem Velike Lašče ♦ Stran 8 § »NOVICE« § 1. januarja 1961 Številka X Po liojni 129 lolkoi Beseda »volk« vzbudi v marsikomu strah in si ne more predstavljati srečanja s to zverjo. O strahotah,, ki jih povzročajo volkovi, so se po naših krajih razširjale razne pravljice, ki pa so vade dobro pozna. Lov na volkove se vrši z zasledovanjem, čakanjem, obkrožanjem, skupnimi pogoni, pastmi in strupom. Po statistiki imajo pri tem največje zasluge in uspehe lovčeva ljubezen bile več ali manj samo navaden bau-bau. Drugače pa sprejme vest o volkovih lovec. Z jezo spremlja vsak premik in početje volčje nadloge, ki je največji sovražnik in uničevalec naše lepe plemenite divjadi. Kjer se ti krvoloki pojavljajo, najdemo pravo »klavnico«, ki posebno v snegu kaže žalostne sledove krvavega početja In prekomernega uničevanja jelenov, divjih prašičev, predvsem pa srnjadi. Najhujši srd v lovcu vzbuja ta zver s tem, da uniči veliko več divjadi, kot jo za svoje preživljanje potrebuje. Prav zaradi tega si želi vsak lovec srečanja s to mrcino. V kočevskih gozdovih so volkovi, včasih v večjem, včasih manjšem številu. Takoj po drugi svetovni vojni jih je bilo pri nas veliko, ker jih med vojno ni nihče načrtno preganjal in uničeval. Po osvoboditvi in obnovitvi lovske organizacije so imeli lovci poleg dela pri urejanju svojih lovišč takoj tudi skrb za zatiranje volkov. Veliko truda in prečutih noči so žrtvovali za to lovci GL »Rog« kakor tudi člani naših lovskih družin. Lovci na Kočevskem se zavedajo,. da so proti vdoru volkov v vso Slovenijo predstraža, ki mora biti vedno budna. Resničnost te trditve dokazuje število uplenjenih volkov od leta 1945 pa do danes. V tem času je bilo uplenjenih v kočevskih gozdovih 129 volkov, volkulj in mladičev. Kakor je volk krvoločen in neustrašen pri uničevanju divjadi, tako je strahopeten in oprezen pred vsakim pojavom, ki ga moti pri njegovem krvavem početju. Težko je slediti divjad in roparice, najtežje pa je slediti volka, ki je med vsemi gozdnimi prebivalci najbolj oprezen in strahopeten. Zasledovalca zazna že na velike daljave in se mu spretno umika. Svojo pasjo sorodnico, ki ji pravimo zvitorepka, prekaša po zvitosti in opreznosti. Pri vsej evoji strahopetnosti in opreznosti je toliko zvit in predrzen, da pride tudi po svojega sorodnika, domačega psa, ki mu je posebna ■taščica. Trud lovcev pri uničenju 129 volkov more presoditi le tisti, ki volka in njegove lastnosti in na- do naše divjadi, trdna volja in vztrajnost, ter puška v pravih rokah. Najlažje je izslediti volka ob parjenju in pri skotih. V tem času se s tulenjem sporazumeva in oglaša mladičem pri odhodu na nočno ropanje. Lovska zveza Kočevje ima Odbor za pokončevanje volkov, ki je opravil že ogromno delo med obe- kove v kočevskih gozdovih smo precej razredčili, nikoli pa ne moremo trditi, da jih v naših loviščih ni več. Res nastopi čas, ko sledi za temi krvoloki zginejo, oprezno lovčevo oko pa včasih tudi v tem času izsledi to, kar je v lovišču najmanj želeti. V zadnjem času so bili opaženi pri nas trije volkovi, in sicer volkulja z odraslim mladičem in volk sam. Zadrževali so se na področju lovišč Lovskih družin Osilnica, Draga, Loški potok, Sodražica, Dolenja vas in Ribnica. Odbor za pokončevanje volkov pa je bil tudi obveščen ,da se nahajata dve volkulji z mladiči v Snežniških gozodvih. Dne 13. t. m. sta v lovišču Lovske družine Dolenja vas napadla volkulja in mladič skupino lovskih psov, ko so se lovci zbirali za skupni lov. V takojšnji akciji se je lovcem posrečilo ugonobiti volkuljo, volk mladič pa je obstreljen pobegnil in ga še vedno sledijo. Za praznik republike pa je bil pokončan še en volk v lovišču Lovske družine Sodražica. Po teh dveh veselih vesteh smo se lovci oddahnili v mislih, da se klati po naših gozdovih samo še en volk, kar pa ni trajalo dolgo. Že po nekaj dneh so izsledili lovci iz Loškega potoka in Sodražice volkuljo s šestimi odraslimi mla- Na preži Pravzaprav pripadajo te reči že preteklosti, kajti nekoč so ljudje praznikom dajali veliko večji pomen, kakor mi danes. Dandanes menda večina ljudi ceni novoletni praznik najbolj zato, ker je pač spet eno leto okoli, v katerem bomo vsi spet za leto starejši. Se pred desetletji pa je Novo leto prinašajo s seboj vse polno verovanj, vraž, običajev in navad .Tudi naše narodopisje je polno spominov nanje, predvsem pa velja to za Koroško in sploh za ves alpski in predalpski svet. Le malo se jih je obdržalo, nekatere pa niti ne slutimo več, čeprav jih še nismo opustili. Recimo veliko novoletno čiščenje stanovanj, hlevov, dvorišč in gospodarskih poslopij. Zakaj? Nekoč so verovali, da je prvi dan ogledalo leta, ki je nastopilo. Verovanje, da je srečanje s staro žensko na novoletno jutro slab znak za uspeh v novem letu, je ponekod še živo. Največ vraž pa je posvečenih prerokovanju odločilnih dogodkov v novem letu. Kaj je za mlade ljudi važnejše od ljubezni in poroke? Za Novo leto so predvsem mladi ljudje na najrazličnejše načine ugibali svojo usodo za leto dn"i naprej: — Z ulivanjem raztaljenega svinca v mrzlo vodo so nastajale razne svinčene figure, katerih pomen so ugibali bolj z domi- šljijo kakor z resnično podobnostjo. - V škaf vode so fantje in dekleta dajala orehove lupinice razsvetljene s svečicami. Potem lastnika bila različnih spolov,, potem ju je usoda izbrala za. par. ■ Ženitve željno dekle, Je po neki vraži moralo samo opolnoči Opolnoči. so z rokami vodo vzvalovili in 1 če so se dve orehovi ladjici zadeli ena ob drugo in če sta njih Spet prometni nezgodi 17. decembra ob 14.35 uri je prišlo do prometne nezgode na Reški cesti v Kočevju. Voznik osebnega avtomobila »Fiat-Zastava 600« V. S. je vozil iz Livolda proti Kočevju in na Roški cesti zavozil s ceste, zadel s prednjim delom avtomobila v obcestni kamen in se prevrnil. Materialna škoda na avtomobilu znaša približno 100.000 dinarjev. Komisija, ki je ugotavljala vzrok nezgode je ugotovila, da je do nezgode prišlo zaradi nepravilnega prečnega nagiba ceste in prehitre vožnje skozi naseljeni kraj. Na cesti Kočevska Reka—Borovec je prišlo 25. decembra ob 15. uri do prometne nezgode. Voznik osebnega avtomobila »Fiat-Campagnola«. S. E. je omenjenega dne vozil iz Borovca proti Kočevski Reki. Med vožnjo mu je odpovedal kretalni mehanizem in je zaradi tega zavozil s c*este in se prevrnil. Voznik je bil lažje poškodovan, na avtomobilu pa znaša materialna škoda za približno 100.000 din. Nezgodo raziskujejo. Invalidi so zborovali ma vojnama in po osvoboditvi. Ta zbira vse podatke o pojavu, številu in premikih volkov. Pri točnem organiziranju imajo zasledovalci volkov vedno pregled nad volkovi. Po prejetih podatkih lahko Lovska zveza ukrepa, svetuje in daje potrebna navodila. Vol- diči in dva stara volka. Zopet bo potrebna budnost lovcev, da se bo ta zalega pokončala, v kar verujemo lovci z vso gotovostjo. Z nestrpnostjo čakamo prvega snega, ki nam bo izdal sledi in kazal pot za krvoloki. J. K. Novoletno praznovanje v Fari Naglo se je bližal največji otroški praznik — Novo leto. Učenci in cicibani so zapisovali svoje velike želje, pisma so romala k Dedku Mrazu in ta st je vneto pripravljal na obiske. V Fari se je ustavil 30. decembra ob 9. uri in obdaroval vse otroke v dvorani Prosvetnega doma. Otroci so ga pričakali v pravljično okrašeni dvorani s prizorčkom »Dedek Mraz nakupuje darila«, in z dvema lutkovnima igricama, ki jih imajo malčki zelo radi. Dedka so spremljali palčki in snežinke, pa tudi Pavliha nas je zabaval s svojimi šalami. Pionirje je kolektivno obdaroval z raznimi igricami, žogami in knjigami, nato so se otroci posladkali še s čajem in pecivom. V. M. Ob petnajstletnici obstoja Zveze vojaških vojnih invalidov je bila pred dnevi svečana seja plenuma Občinskega odbora Z V VI Kočevje. Tov. Kamšek Nace, tajnik organizacije, je podal izčrpno poročilo in pregled dela invalidske organizacije za preteklo obdobje, ki ga pa je še dopolnil tov. Blažič Jože, predsednik Obč. odbora ZVVI Kočevje. Iz poročila je razvidno, da je organizacija vodila veliko skrb, da svoje člane v čim večji meri vključi v proces graditve socializma in da ureja njihov gmotni položaj. Tako je po zaslugi združenja bilo vključenih v delovno razmerje mnogo članov, pri čemer je za posameznike bila potrebna tudi prekvalifikacija, z ozirom na stopnjo in vrsto invalidnosti. Invalidi so v veliki meri sodelovali pri obnovi Kočevske, predvsem pri odstranjevanju ruševin v mestu. Sodelovali so v raznih delovnih akcijah pri podjetjih, predvsem na Rudhiku in so na ta način priskrbeli finančna sredstva, izredno dejavnost invalidske or- ganizacije dokazujejo tudi naslednji podatki: Člani so opravili 10.499 prostovoljnih delovnih ur, za pomoč bolnim tovarišem so izplačali 353.000 din denarnih podpor, za zdravljenje članstva dva milijona 654 tisoč din, za štipendije otrok padlih borcev 113.000 dinarjev, za obdaritev otrok 934 tisoč din, za ostale podpore članstvu 536.000 din. Po svojem delu je invalidska organizacija med najboljšimi v ljubljanskem okraju, za kar ima več priznanj in diplom. K izredno uspešnemu delu je invalidski organizaciji čestital predsednik Okraj, odbora ZVVJ Ljubljana tov. Taurer Franc, ki je prisostvoval svečani seji. Poudaril je, da bi morala ta organizacija z ozirom na njeno dejavnost vzbuditi večjo pozornost pristojnih političnih in upravnih organov. Plenum sta pozdravila tudi zastopnika ObLO Kočevje in Občinskega komiteja ZKS tov. Sobar Peter in Karnjčnik Nace in se zahvalila organizaciji za njihovo uspešno delovanje. stresti ostanke novoletne večerje na dvorišče, pa je v temi videla obraz bodočega moža. — Dekle, ki je na novoletni dan. pojedlo rdeče jabolko, je bilo prepričano, da bo vse leto imela rdeča lica. Kdor je pojedel ta dan kos svinjskega rilca, je-bil vse leto srečen. — Ponekod so dekleta morala na novoletno jutro tresti češpljevo* drevo. Če je na dekle padel sneg, suho listje ali pa celo koščki vej, potem je bil to znak, da bo še to leto šla zamož. Drugje so dekleta spet gledalat v ogledalo, da bi v njem videla, obraz bodočega moža. Novoletni dan je vseboval še mnoge druge vraže in navade. Nekje so verovali, da obisk tujca, v hiši med kosilom na novoletni dan prinaša smrt v družino. Zato so se ta dan v času kosila zaklepali. Verjeli so tudi, da se bodo stvari, ki jih v dopoldnevu novoletnega dne uzrejo, med letom zgodile njim samim. (Krst, poroka, pogreb.) Na večer starega leta so svoje čase morali potujoči obrtniški pomočniki in kurirji prekiniti potovanja. Na novoletni dan so ponekod dajali živini dvojne obroke hrane. Pes čuvaj, če vse leto ni dobil mesa, ta dan ga je imel. Verovanje, da bo človek vse leto počel tisto, kar počne na novoletni dan, je odkrivalo marsikatero skrito željo. Mnoštvo teh običajev, verovanj vraž in navad, je pomnožila še cerkev s svojimi. Zadimljavanje hiš in hlevov z blagoslovljenim protjem velikonočnih butar naj bi prinašalo srečo, zdravje in blagostanje. Da bi se ubranili nesreč-in hudobnih ljudi, so na podboje vhodnih vrat s kredo risali križe in letnice s prvimi črkami treh kraljev itd. Kakor so že ti običaji bili pestri, so vendar vsi do zadnjega posledica zaostalosti, vraževernosti in lahkoverja. Vedno večja kulturna stopnja ljudi seli te običaje, vraže in navade v zapiske in knjige etnografov in etnologov. Zmaguje zavest, da je usoda vsakega posameznika odvisna od njegovega prizadevanja in družbe^-nega okolja. To je seveda manj romantična, toda veliko bolj utemeljena računica. J. K. Stance Jtampus: I A II A I I ■ HVALI dprl je oči in bolščal naokrog.' IIPrvi hip se mu je vse zdelo v čudno. Ta gozd, to da je sam In to, da ga vražje seka v kolenih. Nekoliko je stegnil vrat in potisnil ramena nazaj. V tem se je popolnoma osvestil, kakor bi veter odpihnil meglico s tega, kar mu Je bilo še prejšnji trenutek nerazumljivo. Kolena so ga še bolj zaskelela. Roka se je stegnila do njih in otipala toplo vlago. Potegnil jo je k sebi in zagledal kri. »Hudičevo so me zdelali,« je dejal na gals. Potem so stekle misli, ne da bi se jezik ganil. Tovariši ■o se umaknili. Drugega ni bilo ■ogoče. Pomagati mi niso mogli, ko so tako navalili na nas. Bodo že prišli pome. Morebiti še nocoj. Stemnilo se bo in našli me bodo. Gotovo. Potem pojdem v bolnico in popravili me bodo. Nekaj časa bom hodil s palicami. Tam se bom spočil. Saj sc je moralo zgoditi. Sem kar čakal. Dovolj dolgo sem odnašal z jurišev celo kožo. Roka m uje neprestano uhajala h kolenom in prinašala pred oči svežo kri. Treba jo bo ustaviti, je pomislil. Kako le? Segel je v žep in potegnil iz njega velik robec. V drugem je našel nož. Robec je zavezal okrog stegna in ga odrival proti kolenu. Vtaknil je vanj nož in ga začel sukati. Obroč se je zarezoval v nogo. Na čelo mu je stopil znoj. Bolečina je bila hujša, prihajala je, kakor bi se zaganjala vanj. Roka je delala že s poslednjo močjo. Pred očmi sc je meglilo in trava je zaplesala. Toliko da mu je uspelo zatakniti nož za ovoj. Glava je omahnila nazaj in obležal je vznak. Ni se mogel ganiti. Misli pa so še delale. Iskale so, s čim bi prevezal drugo nogo. Spomnil se je, da ima v prsnem žepu kos vrvice. Cez nekaj minut mu je uspelo zadrgniti tudi drugo nogo. Topo je obležal z rokami na trebuhu. Njegova zavest je bila potešena z občutkom, da je napravil veliko delo, da lahko počiva in čaka noči, ko pridejo ponj tovariši. Zazrl se je navzgor. Med krošnjami mladih bukev, ki jih je veter komaj opazno pozibaval, je v pramenih lilo sonce. Oči so se same počasi zaprle in od gozda okoli sebe je zaznaval samo še slabotno šumenje listja in vonj po travi. Predramilo ga je ropotanje motorjev. Enakomerno, ne hitro, a nepopustljivo se je bližalo. Moralo je biti mnogo vozil. Po cesti, dobrih sto metrov pod njim, so se med drevjem začeli kazati posamezni deli nemških oklepnih avtomobilov in kamionov. Nekaj časa je na pol sedel in se opiral na roko. Potem je moral leči. Hotel jih je šteti, a se je ob močnejšem brnenju zmedel. Ni vedel, ali naj šteje enega, dva ali še več. Po petih minutah se je kolona oddaljila. Ropot je zamrl. Čakal je, kaj se bo zgodilo. Zaregljala je strojnica. Gašper se je zdrznil. Zadeli so na naše, je pomislil. Potem so počile puške. Sprva posamič, kakor bi sc kdo igral, nato sc je zlilo pokanje pušk z rafali strojnic in brzostrelk, zagrmele so prve eksplozije min in ročnih bomb. Streljanje je postajalo gostejše in Gašper ni mogel več razločevati posameznih orožij. Ozračje v daljavi je kipelo v enakomernem ognju. Stiskal je spodnjo ustnico med zobmi in poslušal. Misli so mu pohitele nazaj v tabor, od koder so prišli. Bodo naši vzdržali, se je vprašal. Okrog oči mu je zaigral kisel nasmeh. Vedel je, da se bodo morali umakniti. Napeto je poslušal dalje. Boj se je nadaljeval še nekaj minut enakomerno, potem je za nekaj časa streljanje postalo redkejše, slišal je samo posamezne rafale strojnic in strele pušk. Se enkrat je močneje vzplamtelo in nad gozd se je postopoma razpela tišina. Naši so sc umaknili, si je dejal. Prvi hip je bila to le suha ugotovitev, ki so jo bile ustnice vajene zamrmrati. Cez trenutek pa jo je občutil kot obsodbo nad seboj, ki sc mu je zagrebla v prsi, ki mu stiska vrat in mu bije po glavi. Nenadoma ni mogel pogoltniti sline, ki se je nabrala v ustih. Roke je oprl na zemljo in Pn-vzdignil. Niso ga držale. Obrnil se je na stran in pritegnil noge k trebuhu. Kriknil je od bolečine Pogled je ujel stopala, ki so mrtvo sledila kretnji stegen. Zgrozil sc je nad ohlapnostjo vsega pod koleni in na čelu je začutit hladne kaplje znoja. Tukaj bom umrl, je dejal sam pri sebi. Ne bodo me iskali. Naši sc bodo morali daleč umakniti. Predstavljal si je, kako umira. Oprl se je na roke in se v sunku postavil na kolena. Pobral je puško in se na kolenih premaknil za nekaj metrov. Bolečina je postala neznosna. Padel je na zemljo. Nič več ni mogel. A obsedi* ga je misel, da mora naprej. Oprijemal se je za travo in se vlekel naprej, stokajoč od napora In bolečin. Zavrtelo se mu je v glavi« zazdelo se mu je, da se pogreza-Udje ga niso hoteli več ubogati, občutil je, kako sc z vseh strani zgrinjajo nanj valovi in ga hočejo zadušiti. Izgubil je zavest. Sunkoma se je predramil iz omotice, kakor bi sc ga nekaj dotaknilo. Odprl je oči. Ničesar ni videl. Z desnico je šel do oči in si jih pomel. Nihal je med utrujeno dremavostjo in snom. Napenjal je oči. Kazala se jim je enakomerna črnina. Za trenutek je pomislil, da je oslepel. Potem so se počasi nad njim izluščile svetlejše lise med črnimi sencami. Meje med njimi so se izostrile in v svetlejših lisah se je pokazala medla svetloba redkih zvezd. Ušesa je božala tista mirna, blagodejna pesem gozda, ki jo izvablja prav rahel veter in ki jo je Gašper poznal z brezkončnih ur na nočni straži. (Se nadaljuje)